Studijska KNJI?N'CA V CELJU »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Uti ja, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk* v Kranju ODKRITJE VELIČASTNEGA SPOJ ŽRTVAM FAŠIZMA V GRADCU ,! BOI ,' LETO XIV. ŠT. 46 TRBOVLJE, 9. NOVEMBRA Kal CENA 20 DIN Novo obdobje komun Zadnja letna skupščina stalne konference mest v Nišu je z vseh strani osvetlila poti in možnosti, ki naj v čimkrajšem času privedejo do popolne osamosvojitve komun. Z razvojem družbeno-ekonom-sfcšh odnosov dobiva komuna note nalog*'. Predvsem postaja pomemben črndtelj v sistemu družbenega samoupravljanja ter v Procesu družbene delitve, po druži strani se pa krepi njena funkcija usmerjevalca gospodarstva. Njen pomen v gospodarskem življenju postaja čedalje večji, dovolj učinkovit pa bo le takrat, če bo razpolagal s čim večjimi denarnimi sredstvi. To je epa ugotovitev na skupščini. Hkrati pa obstoje predlogi, kako zagotoviti komuni pogoje, da bo svoje gospodarske in družbeno-potitične naloge lahko v redu izvrševala, predvsem pa, da bo pri reševanju teh nalog dana možnost sodelovanja širšega tanga državljanov. OBČINSKA SKUPŠČINA . Tak je predlog za novo ime, ki W| ga j|aj dobili občinski ljudski Omori. Ne gre pril tem samo za •Prem etn bo imena. Gre za to, da •e spremeni vloga ljudskega odbora. Odnosi v komuni čedalje bolj Izgubljajo elemente oblasti, medlem ko se po drugi strani krepi SAmostojnst gospodarskih organi-*a«iJ, pravice proizvajalcev, ki neposredno sodelujejo pri delitvi ustvarjenega dohodka, samoupravne pravice ustanov ta družbenih »stanov itd. Valoga komune Je, da preko Vaznih oblik samouprave vskla-hje interese skupnosti In posa-»lemlknv in da išče nove poti tn »bilke za optimalni nadaljnji razsoj. Prav zaradi tega se Je fekri-»taliziralo mnenje, da M novo b»e občinska skupščina bolj ustreza novim odnosom in vlogi ko-*»Une. SVET Delovnih ppolektivov Občinska skupščina naj bi kot »vodomno telo zasedala in odločala na skupnih sejah in ne ** ločenih kot doslej. Seveda bi ba oba zbora še vedno tudi v brlhodnje obdržala popolno samostojnost. Ker se je pojem proizvajalca z razširitvijo delavskega samoupravljanja razširil tudi na delavce in uslužbence v sociali, zdravstvu, prosveti in drugih javnih službah, so predstavniki stalne konference mest predlagali, da bi ime sedanjega zbora proizvajalcev spremenili v svet delovnih kolektivov ali svet delovnih skupnosti. S statutom občine bi temu svetu zagotovili pravice, da se shaja samostojno, predvsem še takrat, ko se pojavi potreba po razpravi o problemih delovnih kolektivov in samoupravnih organov na območju občin. Ker M bil svet delovnih kolektivov dejansko nekakšna vrsta delavskega sveta komune, bo lahko določene probleme, zlasti tiste, ki zadevajo odnose v gospodarskih organizacijah in med njimi, reševal z večjim poznavanjem in avtoriteto kot organ, ki je izvoljen na teritorialnem načelu. SPREMEMBE SISTEMA VOLITVE ODBORNIKOV Glede na razširitev samoupravljanja ▼ ustanovljen predlog, naj se spremeni sistem volitev odbornikov. Da bi čim večjemu številu državljanov omogočili sodelovanje v občinski skupščini, predlagajo kot najprikladnejši rotacijo. Po tem sistemu bi bil državljan ali proizvajalec odbornik le določeno mandatno dobo, nato bi pa na njegovo mesto izvolili drugega. V razpravi o tem vprašanju pa so opozorili še na neko vprašanje: da bi za vodilne osebe, predvsem za direktorje gospodarskih organizacij uvedli načelo, da je treba vsakih štiri ali pet let razpisati nove natečaje za to delovno mesto. Namen tega ni, da bi vodilne osebe vsakih toliko let zamenjavali, ampak da bi kdaj pa kdaj omogočili družbeno oceno njihovega dela. i ZBOR VOLIVCEV NAJ POSTANE ZBOR DRŽAVLJANOV Tudi zbori voUvoev naj bi dobili nove pristojnosti. Zanimiv je predvsem ■ naslednji predlog: te' zbore naj M ▼ prihodnje lahko •klicale tudi stanovanjske skupnosti, organizacije SZDL, sindikalne organizacije in zbori proizvajalcev. kot je balo doslej. Po predlogu naj bi ti zbori kontrolirali tudi delo organov družbenega samoupravljanja v komuni, predvsem pa razpravljali o raznih odlokih, spremembah in načrtih ljudskega odbora . in samoupravnih ustanov, še preden bodo le-ti takšne ukrepe sprejeli. Glede na to novo funkcijo predlagajo za zbore volivcev tudi novo ime. Zbori volivcev dejansko tako postanejo zbori državljanov in naj se tako tndi imenujejo. Most miru in sodelovanj J V prisotnosti nad pet tisoč ljudi, med njimi več kot Sva tisoč iz Slovenije, so v Gradcu na dan mrtvih slovesno odkrili spo-k menik žrtvam fašizma. Navzoči so Mii visoki jugoslovanski in ■< avstrijski predstavniki, pa tudi diplomatski predstavniki držav, i ,' katerih žrtve so pokopane na graškem pokopališču. (J Žalne slovesnosti se je na čelu slovenske delegacije udeležil .< 1 podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, ki je v svojem govoru l’' * ( poudaril, da -pokopališče in grobišče v Gradcu predstavlja enega J1 najbolj množičnih slovenskih grobov, kakršne je fašizem v drugi i1 svetovni vojni sejal po taboriščih, ječah in na frontah po vsej l J j !n Evropi. Ko odkrivamo ta spomenik z imeni znanih žrtev, pa tudi junakov, ki jim ne vemo id ti imena niti družine niti rojstnega kraja, odjekne nepopisno boleče v nas spomin na ta dragocena življenja. Pretreseni se spominjamo tistega strašnega januarskega jutra, ko je v borbi z-okupatorji padel legendami Pohorski bataljon, spominjamo se streljanja talcev v Celja, Trbovljah, Šoštanju, Maribor«, obešanja v drevoredu pri Frankolovem, gorečih vasi in w«Tt transportov obsavskah kmetov...« Po govoru tov. Leskoška je Invalidski pevski zbor iz Ljubljane ob spremljavi godbe na pihala iz Hrastnika zapM nesem »Postoj, kdor mimo greš.. ** mm -mm mm mam mm mm mm» mm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm.mm>rm Tudi po vsem Zasavju smo s slovesnostmi na dan mrtvih počastili borce in revolucionarje in se poklonili njihovemu spominu, tako v Litiji, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Radečah, Zidanem mostu in drugod. Šolska mladina in drugi so v teh dneh zasuli spomenike in spominske plošče in grobove borcev s poznojesenskim cvetjem. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Počasna izdelava pravilnikov Na sobotni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah eo obravnavali VTsto vprašanj. Zelo živahna razprava se je razvila o delu stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov. Po daljši razpravi so odborniki sprejeli več sklepov za nadaljnje delo a» tem področju, med drugim sklep, da se dosedanjr servisi stanovanjskih skupnosti v občini združijo v en servis, tako da bo mogoče laže posredovati vse vrste uslug hišnim svetom oziroma stanovalcem. Dosedanje - stanovanjske skupnosti še ostanejo, le tehnična služba se združi. Stavljen je bil predlog, naj se v okviru stanovanjske skupnosti ali pa pri podjetju »Železnini« v Trbovljah ustanovi posebna trgovina z gradbenim materialom. Ko so odborniki obravnavali vprašanje izdelave pravilnikov o ObSS V LITIJI RAZŠIRJENO PLENARNO ZASEDANJE ObO SZDL IN Linearno povečanje osebnih dohodkov V petek j« bilo v Litiji plenarno zasedamje občinskega odbora SZDL tai občinskega sindikalnega sveta, n« katerem so razpravljali o 9-mesečni realizaciji plana v gospodarskih organizacijah s področja litijske občične in govorili nekaterih aktualnih nalogah sindikalnih orgamP/acij. Litijske gospodarske organizacije so do konca meseca septembra izpolnile predvideni letni načrt s 47.7 odst. (izpad plana za 0,3 odst. ni problematičen Jn je v največji meri posledica pomanjkanja obratnih sredstev). V tem času je bil plan dohodka presežen za 18,4 odst., celotnega dohodka za 9,7 odst. in čistega dohodka za 8,7 odst. Ugotovljeno je pa, da so v tem času znatno po- I UVELJAVLJANJE OSEBNIH TEŽENJ V imenu „spo-darske organizacije sprejele v drugi polovici lanskega leta, pri čemer'pa niso toliko upoštevali storilnosti kot ostale elemente za nagrajevanje. V dosedanjem delu ta sprejemanju ugot njen dohodka ta s delitvi osebnih dohodkov so pa odslej posvečali največjo pozornost le delitvi čistega dohodka na sklade ta osebne dohodke, kar ima za posledico le linearno povečanje osebnih dohodkov, Id ni v skladu s storilnostjo. V razpravi so navzoči ugotovili, da bo treba nekaterim dosedanjim ;otovitvam v zvezi z nagrajeva-im in ustanavljanjem ekonomskih enot posvetiti vso pozornost. Vso skrb bo treba posvetiti decentralizaciji samoupravljanja In ustanavljati ekonomske oblike oziroma tovrstne oblike povsod tam. kjer so dani vsi pogoji (napačno je namreč ustanavljanje ekonomskih enot za vsako ceno, čeprav pogojev ni zato). Hkrati s tem bo pa treba posvetiti vso pozornost izdelavi pravilnikdv o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovljeno je delitvi dohodka ta osebnih dohodkov gospodarskih organizacij, je komisija ugotovila, da izdelava teh pravilnikov poteka vse prepočasi. Do sedaj so namreč spre1 "15 in dostaviti te pravilnike na na mesta le podjetja: Cementarna, Strojna tovarna, Trgovsko podjetje 1. junij in Trgovsko pod- | novi za občini Trbovlje in Hrastnik. Nadalje je bila odobrena poroštvena izjava Strojni tovarni v Trbovljah za najem poso ila za obratna sredstva tega podjetja v znesku 150 milijonov dinarjev k* sredstev Splošnega investicijskega s'Jada, ki terja to jamstvo. Važna točka dnevnega reda Je jetje »Železnina«. - Komisija bij0 vprašanje zbiranje ljudskega odbora Je k do sedaj v sic)P.du za subvencioniranje drn- j predloženim pravilnikom že na- §tev in organizacij. Obravnavajta« pravila svoje pripombe. Prav tako . ga vprašanja je bila preložena J je bil sprejet sklep, da se napra- j prihodnjo sejo. vfjo potrebni popravki pri že sprejetih pravilnikih, nadalje da gospodarske organizacije obvezno najkasneje do 15. novembra t. 1. izdelajo in sprejmejo te pravilnike, kajti od 33 podjetij v občini J je navedene pravilnike izdelalo samo pet gospodarskih orgamiza- j LRS, tovariš d,l * 7scka*0r ?rem*1,> injV razgovoru s člani pokazuje počasnost v tem delu. aktiva trboveUske občine Odbornik] so ob tej priliki spre- | zanimal za probleme jeli poročilo o delu podjetja stva v občini in govoril o RUDIS na zunanje, prav tako j rih aktualnih zunanjegM predlog za nadaljnji razvoj tega j vprašanjih. Člani političnega podjetja. — Ob vprašanja ustanovitve zavarovalnice so sprejeli odločbo, da se zavarovalnica (DOZ) usta- To variš Miha ' obiskal Trbovlje Prejšnji ponedeljek Je Trbovlje predsednik Ljudske tiva trboveljske občine so predsedniku LS LRS, Mihu Marinku, željo, da še večkrat obiskal. Letos 17JHH) udarniških v Da je trboveljska mladina delavna, je dokazala tudi letos. S tako velikim številom prostovoljnih ur je verjetno na prvem mestu v vsem Zasavju, upoštevajoč dejstvo, da mladina v drugih občinah ni imela priložnosti, da bi sodelovala v kakih večjih delovnih akcijah. Vsekakor je* pa treba tu tudi upoštevati vsestransko prizadevanje vodstva občinskega komiteja LMS in prizadevanje samih vodstev v aktivih LMS, da so se za vse delovne prostovoljne akcije odzvali v tako veMki meri skoraj vsi mladinci. Vsekakor pa bi bila ta številka še večja, če bi imela mladina možnosti, da bi sodelovala še pri nekaterih drugih delih. Tako se namreč, da šs nobena’ litijska Je večkrat pripetilo, da so organi- obrtna organizacija ni začela z izdelavo pravilnikov in bo moral cato občinski sindikalni svet nu-I diti tem in še drugilm gospodar-! skim organizacijam vso konkrei-| no pomoč pri izdelavi pravihtl-l kov. Nakazali so pa tudi nekatere druge naloge, ki tih bo moral v prihodnje občinski sindikalni svet in posamezne sindikalne podružnice konkretneje in z vso mero odgovornosti reševati. (m a) zirali prostovoljno delo, toda ko so prišli ali pa hoteli oditi na delovišče, so jim sporočiti, da ni primernih del. Toda kljub tem nevšečnostim je trboveljska mladina samo na gradbišču nove trboveljske bolnišnice opravila dva tisoč prostovoljnih delovnih ur, kar je vsekakor zelo lepa številka, če upoštevamo, da ni bilo vedno primernih del za mladino, ker je poč specifičnost dela na gradbišču to terjala. Na tem grad- bišču je mladtoa držala pripravljalnih delih, to je.TCi'-'podiranju starih objektov anipet-O^-vozu materiala ter pri nju dovozne poti. V tej akciji je sodelovalo nekaj nad 250 mladincev. Najbolj akfiiaett-jB bil tu mladinski aktiv iTraes&Sj-skega biroja. Pri gradnji športnega igrifiča IKS so sodelovali mladinci sama šole ter mladima Vajenske šota. Opravili so nad 5000 pnosbovttfj-nih delovnih ur. Prav tako eo sodelovali pri delih na gradbišča bolhišnice ter pri gradnji Koče revirskih in savinjskih borcev na Vrheh. Delavna je bila tudi mladina Gimnazije, ki je sama delala pri dograditvi in vzdrževanju športnega igrišča ter na gradbišču nove bolnišnice. Skupaj je opravita nad 6000 udarniških ur. Trboveljska mladina je nadalje (Sodelovala na delih pri urejevan iu ceste na Mrzlico, pri ureditvi okolice doma in IKS, konstrukciji Cementarne itd. Zvezne delovne akcije se - )s udeležilo iz trboveljske komuna 95 mladincev, kar je cela brigada. jf!f> Pina i č?. JOŽE DERNOVŠEK, novi sekretar ObK ZK v Litiji Zadnjega plenarnega zasedanja občinskega komiteja ZK v Litiji se jc udeležil tudi organizacijski sekretar CK ZK Ljubljana, tovariš Janez Hočevar. Na plenumu so v razpravi o delu mladine ugotovili, da mladina aktivno dela v organizacijah ln društvih, da pa občinski komite LMS Utija ni povezan z mladino. Na plenumu je bila podana tudi ocena doslej izvršenih letnih konferenc OO ZK. Ker je dosedanji sekretar ObK ZK Litija Tone Praprotnik odšel v šolo, je plenum ObK ZK LiUja izvolil za novega sekretarja Jožeta Demo vi ko. 'do ? dnevnem in tedenskem časopisju napisanega precej o primem nogometaša trboveljskega Rudarja, Pajerja. Ne bi se spuščali v podrobnosti okrog njegove registracije in nastopa v tekmovanju (kar je imelo za posledico dva protesta — Celja in Kladivarja slovenske conske nogometne lige — in prvotno tudi registracijo tekme Ruda/ — Nova gorica z rezultatom 3:0 ,p. f. za Novo gorico), pol pa o nekaterih drugih stvareh, na katere velja opozoriti. "iniiitmmHimRUf« mm imiHiiimtiimHniiimfiutiniuiHitimKnimHumrdmnnfiiHninumnmntinKnTmnremi _ Ligaški odbor pri NTS je n. pr. pravočasno opozoril vodij stvo Radarja, da igralec Pajer še M m * mn ta MzfC tftft/1 V ft Hrt/fJihn Mninmn MfeZj-ji nima pravice nastopa za ligaško enajstorico, ker še ni izpolnil 17 let. Vodstvo Rudarja se pa ni zmenilo za to opozorilo. Na tekmi s Slovanom je bil ta igralec hudo poškodovan; zdravniki v bolnišnici so ugotovili pretres možganov. Pri odhodu iz bolniške nege je dobil ta igralec potrdilo, da ne sme igrati nogometa do konca decembra. Tudi to ni nič zaleglo! Pred tekmo z ljubljcmskim Triglavom je dežur- Tako tudi v enem delu prijateljskega srečanja trboveljskega Rudarja z zagrebškim drugoligašem T rešnjevko! Res je, da ima vsako tekmovanje tudi svoj mik. Toda menimo, da bi morati v tem primeru pri trboveljskem Rudarju omogočiti nogometašu Pajerju, da stop omore od poškodb h tekme s Slovanom in da tako — kakor so mu nasvetovali zdravniki — ne igra tekem do konca decembra. Verjetno to ne bi bilo težko izvedljivo, čeprav je Pajer Tudi točke niso vse ni zdravnik opozoril vodstvo Rudarja, da odločno odsvetuje Pajerju nastop na igrišču, nakar ga je zastopnik iz Trkovetj grobo zavrnil. Pajer je igral. Kdo je zorni. eo zavrnil, rajer je igrat, isao ;< Predsednik Nogometne zveze potemtakem odgovoren za zdrav Slovenije tov. Stane Lavrič je na zadnji tiskovni konferenci govoril tudi o že omenjenem primeru nogometaša Pajerja. Med drugim je naglasil: ■miiiimiiiiiiiiiinni je oziroma življenje človeka, kje so tisti ljudje, ki se tako radi sklicujejo na športno moralo in poudarjajo skrb za igralce? Pajer je pa nastopal se dalje. dober igralec (Rudar 'Ima vrsto nogometašev, ki bi jih ’ lahko uvrstil v enajstorico, ki tekmuje v SCL). Kdo ve, če ta nogome- g taš kdaj pozneje ne bo občutil | posledic take nepremišljenostif = ■ZDRAVJE JE PAČ ČLOVE-1 KOVO N A JV EC J E BOGA- g STVO! TUDI TOČKE NISO = VSE, ALI NE? (ma) š B iiuBMiiHnitiuittraiuimiiiunniHiinHHiitiuiiminiimuHiiiiiiimtiiutiiuiinmiuiiimnium Tudi DU pred samostojnim finansiranjem Nedavno so v hrasfcniški občini I vprašanj« finansiranja vzgoje ' svojih članov problematično zategadelj, ker že itak živijo od dotacij ljudskega odbora to gospodarskih organizacij. V kolikor razpravljali tudi o finansiranju tamkajšnje deiavAe univerze. — Ugotovili so, da je stroškov, ki jih je mogoče predvideti po obsegu programa, okrog 7 milijonov dinarjev. V skladu s finansiranjem v šolstvu, ki ga uvajamo, Je delavska univerza razdelila ta znesek po količinah uslug na število zainteresiranih organizacij. Izkazalo se Je, da program obsega želje organizacij in potrebe prebivalstva, vendar so možnosti finansiranja minimalne. Ni dvoma o tem, da je družbe-, no izobraževanje ena od prvih potreb v komuni. Zlasti važni sta politični šoli. Prav tako so pomembni seminarji v sestavi šole za družbeno upravljanje, katerih je predvidenih osem, in sicer' za vse veje družbenega upravljanja. Jezikovni, strokovni in gospodinjski tečaji so te udomačeni, šolo za odrasle je potrebno še uveljavljati, prav tako šolo za življenje in šolo za starše, zanimanje pa je tudi za srednjo ekonomsko šolo. Tudi ciklusi predavanj in posamezna predavanja so oblika izobraževanja, ki zlasti pomembna za vasi. Aktualnim dnevnim vprašanjem so namenjene javne tribune. Vprašanje finansiranja delavske univerze je toliko bolj pereče, ker cene šolanja niso zasnovane na rentabilnosti, kajti prebivalstvu je bilo tako izobraževanje doslej dostopno ali brezplačno ali ob zelo nizkih, včasih simboličnih prispevkih posameznikov. Za organizacije, razen za gospodarske organizacije, bo Analiza o delu SZDL Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Hrastniku bo sklenili, da bo 21. t. m. razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem bodo razpravljali o delu krajevnih organizacij, podružnic in sekcij. Na plenum bodo vabljeni tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL in Ham organizacijske komisije pri občinskem odboru, Id bo za plenum pripravila analizo o delu. -a k. Občinska konferenca LMS bo 25. novembra Občinska konferenca LMS Trbovlje bo 28. t m. Na konferenci bodo proučevali referat, ki bo obravnaval štiriletno delo in bo imel predkongresni značaj. Nadalje bodo razpravljali o tem, kaj je mladina naredila za vključevanje v družbeno in politično delo in v življenje komune ter o samih organizacijah vprašanjih LMS in še o drugih tekočih zadevah. Konferenca OOZK v Predilnici V torek bo ▼ Predilnici v IJtlJi letala konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov. Na to konferenco se člani ZK ▼ litijski Predilnici marljivo pripravljajo in upajo, da bo delo Članov ZK ▼ prihodnje uspešnejše, kot je bilo doslej. 7 (ms) Mesec bola proti alkoholizmu Letošnji mesec november velja v naši državi kot mesec boja proti alkoholizmu. Na veliko nevarnost alkoholizma in škodo, ki Jo povzroča to zlo pri nas, opozarjajo z veo resnostjo naši zdravstveni in socialni delavci. Ustanovljen je bil tudi zvezni odbor, ki bo vodil v tem mesecu akcije za boj proti alkoholizmu. Predsednik odbora, dr. Zdenko H as, je Izjavil, da se je naša država že uvrstila med tiste evropske dežele, kjer Je alkoholizem najbolj razširjen, saj znaša pri na« poraba alkoholnih pijač na prebivalca 9 litrov na leto. Plemenita prizadevanja, da bi preprečili širjenje alkoholizma, bodo v tem mesecu podprle družbene organizacije, zlasti mladinska organisti olja, sindikati, Rdeči križ, Avto-moto društva in drugi. A. I. bo plačevanje zasnovano na predviden način, bodo morale organizacije vsekakor dobiti večje dotacije. Drug izhod je ta, da organizacije same organizirajo izobraževanje svojih članov, vendar bi to pomenilo vračanje na stari, slabo organiziran način izobraževanja, katerega smo hoteli izboljšati s tem, da smo ustanovili delavske univerze. Edini močnejši pomislek bi pri lem utegnil biti ta, ali Je kakovost vzgoje v delavski univerzi primerna cenam,, M jih Je ta nastavila, to ali je program zajei minimalne ali maksimalne potrebe po izobraževanju, torej, ali so vsi oddelki šol, vsa predavanja in vsi seminarji neogibno potrebni, nll pa katere lahko tudi pogrešamo. Delavska univerza v Hrastniku je po sprejetih napotkih pričela izvajati že sprejeti program vzgoje in bo s pomočjo pristojnih «-niteljev prebrodila trenutne težave, ki zadevajo finansiranje v tem letu. Način finansiranja za prihodnje leto pa bo določen s planom in proračunom občine, ki ga bodo pripravili v teh mesecih. or »mm Ljudje in doaodki k Skupnemu trgu. Ob ff Snubljenje v predmestni vili ne kaše zapirali o«. Angleška v razsoji proste roke. General prihajajo v angleške luke vodno posadka, ki je sestavljena is vsiljuje Skupnemu evropskemu bolj pravne in nenatororjenc. ________________ uglednih političnih vodttetjev trgu tudi skupno zunanjopotttlč- Ko je ocenjeval vlogo Velike = ESHFi J!?,* ^vTlT ,7 7 L.*?.” Evrope ni bil pripravljen ras- Ife«, kž so jih zastopali v času združevanju s prijatelji... P*«5*« britanskega Imperija. Četrt« republike. Obliki tesne Izredno zanimivo je ameriško i „ SL Britanski imperij pa je začel ras- evropske federacije postavlja na- gledanje na pristop Velike Bri- = n osti načeli ‘v skrbno pripravljeni vlil blizu Londona, lahko sodimo, da gre za važen sestanek, k! se bo v prihodnosti najbrž bistveno odrazil na odnose misli. Zdaj je pripeljal razvoj Angleži srvoj pristop k evrop-▼ zahodnem zavezništvo. Mac- tako daleč, da Velika Britanija «ki skupnosti razlagajo s števfl- millau bo želel, da bi stvari po vsej verjetnosti lahko ostane nlmi razlogi. Najvažnejši so obravnavalo z veliko žlico sve- brez imperija in brez Evrope, brez dvoma gospodarski. Eran- tovne diplomacije. Ker v ber- Angleži so se odločili, da preko cija in zlasti Zahodna Nmnčija tinskem vprašanju in glede po- La Mancha potrkajo na evropska sta v zadnjih letih hitreje gospo- trajanj de Ganile nima najbolj vrata. Toda nihče v Londonu ne darsko napredovali koš Velika čiste vesti, bo skušal razgovore pričakuje, da se bodo Angleži Britanija. Odprava carinskih spustiti iz visokih sfer na zem- odrekli nemoročlh stvari. Zlasti spon v evropskih državah, Id so Evropa s svojo gospodarsko Ijo. Zakaj francoska načela so si ne morejo misliti, da bi An- filanlee Skupnega trga, znatno »družitvijo pušča vse manj pri- postaia zadnji čas do Velike Bri- gleži zgubili s pristopom 'prosto ogroža britanske gospodarske Iožnosti za prodajo ameriškega = tanije tako jasna, da nima »mi- presojo o svetovnih problemih, stike z Evropo, ki M spričo blaga. Zato so sc onstran Atlan- § sla »plavati« še naprej v oblakih, De Ganile prihaja na otok z takšne smeri postopoma zamrli tika začeli vedno bolj navduše- g ko je treba zaviha« rokave do bolj konkretnimi prepričanji. Dokler so angleške trgovske vati »a neko atlantsko sodelova- S komolcev. Gre za pristop Velik Odloči! se Je, da MacmlDana ladje plule po vseh svetovnih nje, M bi vključilo* tudi ZDA, g= Britanije k Skupnemu trgu. Tudi vpreže v jarem, ki so ga napra- morjih in prevažale na otok bo- S tem pa se je francoska žarnice! M z angleškega glavnega mesta vili po pariški meri. Celinska gasiva la različnih dežel - bili- evropske skupnosti, ki je bila = prihajajo sporočila, da Je več ali Pranelja M želela Veliko Brita- njih In oddaljenejših - Angleži zamišljena kot protiutež angio- manj že vse pripravljeno za pri- nljo čimbolj trdno privezati za niso našli razloga, da bi mežikali saksonski, sprevrgla v nasprotje, stop Velike Britanije k Skop- evropsko celino. Angležev ne čez La Manebe. Toda časd so se nema trgu In pred tem dejstvom marajo sa privesek, ki bi imel spremenili In britanske ladje Zdravko Tomažej zadnjem obisku j« Kenncdv v Londonu porabil precej besed za prepričevanje Angležev, da je napočil zadnji čas za priključitev. Kazalci na vrashingtoaafci uri pa so se med tem zavrtel! za 180 stopinj. Ameriki postaja Skupni trg počasi trn v peti. rniiimi S POSVETA ČLANOV SEKRETARIATOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V ZAGORJU ' Člani ZK aktivni družbeni delavci Kakor smo že poročali, j« bil ,eti za delo v komuni. Pri tem j« prejšnji ponedeljek v Zagorja posvet članov sekretariatov osnovnih organizacij ZK. To je bil prvi poizkus, da je ctofflansicl komite ZK sklical neposredno po končanih letnih konferencah posvet z vodstvi osnovnih organizacij ZK zaradi konkretnega dogovarjanja o delu članov Zveze komunistov v prihodnje. Sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje, Milan Vidic, J« na presveto dal okvirno analizo letnih konferenc osnovnih organizacij ZK. Poudaril je, da precej članov ZK nd doumelo, da pomeni letna konferenca pomemben dogodek, ko ee člani Zveze komunistov dogovarjajo, kako izboljšati delo članov ZK, da bi ee to čutilo v vseh organih in društvih, v katere eo bili izv#jeni. Letne konference nekaterih osnovnih organizacij ZjC pa po svoji vsebini niso bile najboljše. Na nekaterih letnih konferencah OO ZK, zlasti v gospodarskih organizacijah, so tako premalo govorili o tem, kokšne so dolžnosti članov ZK v proizvodnji, v organih in organizaci jah, ki eo v podjetju in izven podjetja. Dejstvo j«, da bi bilo opaziti največ slabosti mod Sani ZK na Rudniku rjavega premoga Zagorje, kar je do nekod tudi razumljivo, saj je tam čez 300 članov ZK. Stara vodstva osnovnih organizacij ZK niso znala vključiti v priprave na letine konference vseh članov OO, da bi potem lahko na samih letnih konferencah sklepali o maksimalnih prizadevanjih članov ZK za delo v prihodnje. Vodstva nekaterih osnovnih organizacij ZK so se pa tudi vse preveč zadovoljila z udeležbo, zato nekatera letne konference OO ZK tudi zaradi tega niso najbolj uspele. Poudariti je pa treba, da so nekatere letne konference OO ZK po vsebinski plati povsem uspele, tako na primer letne konference OO ZK v 'K-savsu. Sprejeti programi dela nekaterih osnovnih organizacij ZK - eo drksi s'abi in ne da'ejo nobenega jamstva, da postanejo vsi člani Zveze komunistov z območja zagorske občine tudi družbeno aktivni delavci (nedelavnih Js zdaj okrog 300 članov ZK), »lasti še »ato, ker je opariti, da letne konference niso mobiliziral« Čla- Na posvetu eo govorili še o ne- i rmmistov Slovenije, tovariš Franka teri h neposrednih nalogah novo- ee Klopčič, je pa prisotnim govo-izvoijendh vodstev osnovnih or- I ril o nekaterih idejnih vprašanjih, gamdzacij ZK. Član CK Zveze ko-1 (ma) OB OBLETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA TONČKE CEC /''"T----\ Slovesnost na Kleku 10. novembra t 1. bo poteklo 18 M, ko Je darovala TONČKA { ČEČEVA, narodni heroj, svoje življenje as stvar naše revolucije. Kulturnoprosvetna društva na Kleku tal množične organizacije tega kraja bodo pripravile v nedelje, lt. novembra, proslavo v počastitev spomina na 18. obletnico smrti Tončk« Češeva. Na spominski slovesnosti bo sodelovala mladina s Kleka, nadalje Svoboda Trbovlje II z mešanim pevskim zborom. Odbor za to proslavo na Kleku vabi na spominsko sloves- j nosi vse domačine in tudi goste iz Trbovelj. tii!imi!iiiimimii!iiuuiuiiiia. J Konference krajevnih organizacij SZDL Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Hrastniku je na svoji seji razpravljal o »pripravah za sklicanje konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerih bodo volili tudi delegate za okrajno konferenco. Konference krajevnih organizacij bodo V času od 10. do 20. decembra t. L na celotnem območju hrastmške občine. O sklicanju konferenc bodo razpravljali tudi na plenumu občim* skega odbora SZDL in na sektorskih sestankih predstavnikov to' sekretarjev krajevnih organizacij Socialistične zveze. , L\?Š^, Zadovoljiv odziv ,* • . za pomoč Določitev prostora za gradnjo Dol. doma morali bMi člani ZK brij dovret- jnov ZK. da bi razumeli novo vte-ni za širokoet svojega dela, zla- 'go članov ZK. 2e dalj časa je v Hrastniku govora o gradnji delavskega doma, ki naj bi bil praktičen, in kot tak primeren za voe oblike rekreacije ln potrebe kulturnega in prosvetnega življenja v kraju. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so imenovali komisijo, ki naj do- REKONSTRUKCIJSKA DELA V PREDILNICI V LITlJl BODO SKONČANA SREDI PRIHODNJEGA LETA Zaradi težav se ie začetek del zavlekel za dve leti Letos so začeli v Predilnici v Litiji z rekonstrukcijskimi deli. Sam začetek teh del se je zakasnil skoro za dve leti, predvsem zaradi težav,, ki Jih Je Imelo podjetje pri najemanju inozemskega posojila. Podjetje Je moralo namreč zagotoviti 100% lastno udeležbo, ki Jo je doseglo z združenjem sredstev ostalih tekstilnih podjetij iz Slovenije, ki so v rekonstrukciji, tn to na ta našin, da je združilo sredstva pri Investicijski banki v Ljubljani. Skupno s sodelovanjem teh podjetij pa je morala Predilnica Utlja najeti tudi inozemsko posojilo. Zato Je razumljivo, da se je pričetek rekonstrukcijskih del precej zakasnil in da so z deli začeli šele v drugi polovici letošnjega leta. V glavnem pa bodo ta dela končana sredi prihodnjega leta. Investicijski program Je predvideval, da bodo v litijski predilnici porabili pri rekonstrukcijskih delih sa osnovna sredstva 275 milijonov din. Podražitve, Id so nastale od leta 1658 naprej (ko je bil izdelan in potrjen program za rekonstrukcijo) in novi carinski predpisi bodo pa potrebna sredstva za osnovna sredstva povečali za okrog 30 %. V Predilnici so že doslej zvi- šali proizvodnjo za okrog 15 %. Z opravljeno rekonstrukcijo pa se bo proizvodnja povečala še za nadaljnjih 16%. Potrebne nadomestne dele sa rekonstrukcijo strojev dobiva podjetje iz Zahodne Nemčije, 16 pr-stančnih strojev bo izdelalo podjetje Krašik iz Valjeva, klimatske naprave pa bodo dobili iz Švice. Z rekonstrukcijo tovarne se bo povečala produktivnost, izboljšala kvaliteta Izdelkov tn delovni pogoji zaposlenih. (ma) Gradnja vaškega doma na Goreljcah Na Goreljcah je v hraetnlškl občini le okrog 40 volivcev, vendar so ti v zadnjih letih zbrali ves potreben material za gradnjo vaškega doma, manjka pa jim denarnih sredstev za dokončno dograditev, ob tem pa jim manjka sredstev tudi za popravilo ba- ZA CAS OD 10. DO 19. NOVEMBRA Okrog ll. novembra dva «11 tridnevne padavine. Nato v glavnem suho ali lepo vreme. Jasno okrog 16. novembra. Okrog 18. novembra ponovno padavine s snegom do nliln. Pozneje močna burja s prvimi zimskimi dnevi. Dr. V. M. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje, Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk. e Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva lo uprave; Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon 86-191). poštni predal 82, - Tekoči račun prt Komunalni banki Trbovlje 800-76-1-1«. -Letna nareč-ulna 800 din, mesečim 50 dta. - >iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!6iiiiiiiiiiiiii!i!iii!i!iiiiiiiiniiiiinnitiitniiimiiii!iiiiimniTmHi!imni!fiiii!Nniniiii!miiiiimimnnnunummnra i Zaskrbljujoči milijoni Zadnji statistični podatki ljubljanskega Okrajnega zavoda p za socialno zavarovanje kažejo, da so gospodarske organizacije \ Iz vseh štirih zasavskih občin vplačale v prvih devetih mesecih i' letošnjega leta 23,357.610 dtn prispevka za socialno zavarovan'e f. po posebni stopnji zaradi presega določenega odstotka bolezen-| eklh in nezgodnih Izostankov. Pri tem velja omeniti, da so samo S gospodarske organizacije s področja zagorske občine vplačale % v tem času že 17,553.916 din na račun tega prispevka (gospodar-~ ske organizacije z območja občine Trbovlje 2.288,965 din, z | območja občin« Hrastnik 196.889 din ln z območja občine Litija | 3,639.367 din). I Tl milijoni vplačanega prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji (zlasti še 17,5 mirjena vplačanih v Zagorju) so kot nalašč primerna tesna za ras prave na vseh-pristojnih mestih v tednu varnosti tn pozneje. Toda ne same primerna g snov za razprave, pač pa tudi za sklepa, da se v prihodnje poli »reti službi hlgirasko-tehničaega varstva vse več pozornosti ln [ ji da na voljo tudi potrebna sredatea za ureditev delovišč ln | dragih prnstarar Itd. Co M pa raspoiagaJi s podatki o tona, koliko dohodka je bilo i Izgubljeno v gnsportanSdh nrgsnisasljuh zaradi bolezenskih in § nezgodni« Izostankov, M pa šla skupna vsota lagubljenih mili-£ Jonov (zaradi vplačan« ga prispevka sa socialno zavarovanje po peoehni stopnji in fatgabljenega dohodka) v sto milijone. | Tedaj Je res. da oa to ustTMJsJndi milijoni ... (ma) tu zena, ki Jo potreben za varovanje pred požari. N* zboru volivcev ee nieo vedeli odločiti, kako bi vprašanje doma rešili, ali s prodajo materiala ali z nadaljnjo gradnjo. Občinski ljudski odbor v Hrastniku J« odločil, naj se sporazumejo z interesenti, to Je pa neko lovsko društvo, ln naj skupno s krajevnimi organizacijami, kj eo zainteresiran«, predvsem gasilci, zaključijo gradnjo doma, v katerem naj sl zagotovijo sobo za svoje sestanke. Problemi žena v Hrastniku N« seji iniciativnega odbora za sklicanje konference za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku so se dogovorili, da bo konferenca sklicana konec novembra. Iniciativni odbor bo skupno s komisijo za družbena aktivnost žena sklical pred konferenco več posvetovanj v posameznih gospodarskih organizacijah, ki zagHMlujejo največ ženske delovno sil«. Podatki, ki Jih bodo »brali na teh posvetovanjih, bodo koristno služili za sprejem »»'ključkov ln sklepov na konferenci. -sk. NAROČAJTE IN KUTI'/TE Zasavski TEDNIK lo« zemljiške, na katerem bodo gradili delavski dom, ln vso potrebno za odkop zemljišča, kar J« potrebno storiti pred začetkom nadaljnjih dei sa gradnjo tega doma. Predvideno Je, da bi do 1965. leta dom Imeli še zgrajen. Pričetek pouka t Tečen politični šoli r Zagorju Te dal se je začel v paUtičnt šari v Zagorja reden pouk. Slušatelji se raedeUenž v dva delka la tanajo dve uri tedensko predavanja, dve uri pa razgovore. V prmu predavanju Je v torek In sredo govoril predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje Tome Lavtar O prottaJovjth V sodobnem sveto. (ma) Na minuli aio bolnišnice eo la drugih stvari o akciji zbiranja................ gradnjo nove bnljvBnšee -v- Trbovljah. Ugotovili so, da ataolja zadovoljiva napreduje. Določan* zneske so še nabasala* nehata«* podjetja je ven Zasavja, tako Časopisno založniško podjetje. Ljudska Pravica, Agrastaj-iz LJublj*-ne ter Alojz Hohbaaereiz Hrasta*-ki prispeva vsak zase tisoč dinarjev. Material pa so dala tod! nekatera zasavska podjetja. Po dosedanjem tempa gradnj* je pričakovati, da bo bohrišnše* letos dogotovljema do, tretje. Tekmovanje imfisatrijskib gasilskih čet ; . ’ t Ljubljani r ' V nedeljo, 5. novonflau,'! v Ljubljani tekmovanje enot fi** duBtri jekih gasilskih čet okraj« Ljubljana. Na tem tekmovanj« j* sodelovala tudi enota IOC Stroj* ne tovarne iz Trbovelj s bvoH*1^ tekmovalci. Na kratko po domovini PREVOZ BOLNIKOV Z LETALT JVL' Zvezni zavoj za socialno zavarovanje je v pregovorih S ]Hgostpvanikim vojnim letalstvom za sklenitev pogodbe o prevozu hudo bolnih in poškodovanih oseb z letali in helikopterji JVL. Pobudo za to akcijo sta dala sekretarka ZIS za ljudsko zdravstvo in vojno letalstvo. 1 2 DF.KI.TCA OSTALA NEPOŠKODOVANA POD ' • LOKOMOTIVO Sedemletna deklica Beglija Cuculovska iz neke planin* ske vasi v bližini Kičeva sc'je igrala na ozkotirni progi *’ povezuje Gostivar in Ohrid, ko je pripeljal vlak. Ker je rt" progi polno ovinkov, vlakovodja ni videl otroka prej, ko J bila lokomotiva že listo blizu. Zavrl je stroj z vso toda otrok je bil že pod vlakom. Potniki so od groze prt* nili, saj to bili prepričani, da je deklica že mrtva. ^n., so s pomoljo žerjava lokomotivo vzdignili, so zagledali lieo, kako mirno leži na tiru. Potem je deklica ' • brezbrižno odhitela domov, ne da bi se zavedala, v kam nevarnosti je bila. TRAGIČEN KONEC IGRE Z BOMBO V vasi Ehlovec pri Kilevu v Zahodni Makedoniji se je •etila huda nesreča. Sest otrok je našlo neko staro bombo se zalelo igrati z njo. Toda igranje se je konlalo zelo tragično: bomba je eksplodirala In na mestu ubila dva otroki, ostale Utri so pa t hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Njihovo življenje še ni izven nevarnosti. Vsi otroci te stari po sedem let. pripe t n te 3 4 HUDA NESREČA V MOSTARSKEM ' PREMOGOVNIKU ^ V petek se je zgodila v novi jami mostarskega p govmka huda nesreča, pri kateri sta izgubila rudarja. Dvanajst rudarjev je dobilo opekline ter ^ pitev s ogljikovim monoksidom. — Vzroke ucsrečc iskuiejo. TEKSTILNI SEJEM V LESKOVCU SAMO ZA POSLOVNE LJUDI , . Od 12. do 19. novembra t, l. bo v Leskovcu tekstilni seiem, namenite samo trgovcem. Proizvajalci bodo razstavili namovejše tkanine ta zime in poletje. Zanimivo K. da i kokete v Leskovcu ta prvi poizkus spremeniti v steisee gr m.kem. ■ ■ r 5 Sredstva so, kadra ni! Medtem ko letos v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ugotavljajo, da je za finansiranje družbene dejavnosti na voljo premalo sredstev in da je to do nekod vzrok za premalo uspešno delo organizacij in društev, pa v Litiji ugotavljajo, da sredstev za to dejavnost ne primanjkuje (saj so zbrali v skladu za finansiranje družbene dejavnosti pri ObLO do 19. oktobra 5,778.695 din, da pa ni kadra za delo v društvih. Na področju litijske občine deluje 8 občinskih zvez in 15 društev. Ugotovljeno je, da komisija za sodelovanje z družbenimi or- ganizacijami in društvi doslej ni sistematično delala (skrbela je za koordiniranje nastopov in skrbela za pravilno razdeljevanje Sredstev sklada za finansiranje družbene dejavnosti), najmanj si je pa prizadevala za reševanje nekaterih kadrovskih in organizacijskih vprašanj. Kot smo že omenili, je na področju litijske občine osrednji problem v delu društev in družbenih organizacij pomanjkanje kadra. Občinski svet Svobod in PD na primer rima predsednika, težave zaradi pomanjkanja kadra Usposobiti mladino za vadsnie organizacife Nekatera zapažanja predsednika ObK LMS Nandeta Strnadi o' mladinski organizaciji v občini Hrastnik O OSNOVNI NALOGI OBČINSKEGA KOMITE fA LMS 3 Vnaši občini imamo pretežni del delavske mladine v organizaciji, manj pa vaške in šolske mladine, lato smo se trudili, tla bi sistematično utrjevali vndstza mladinskih aktivov. Zapažanja, da dejavnost mladine ni dovcii vidna, potrjuje dejstvo, da ,e prva naloga usposabljanje mladih za vodenje aktivov, kar je osnova -Za večjo aktivnost vse organizacije. * O NEORGANIZIRANI MLADINI 3 Vrsta mladih ljudi ni včlanjenih v našo organizacijo, predvsem iz manjših podjetij, kot so trgovska, frizerska, gostinska, ob tem pa pogrešamo v naših Vrstah le mlade učitelje in zdravstvene atelavce.* O NAJBOLJ UVELJAVLJENIH NOVIH , OBLIKAH DELA rZlasti nekateri večji aktivi so temo usmerili delo po novih ob-tUeah. V Radečah, Zidanem mosta in Rudniku so se uveljavile tribune mladih, ki pa kljub temu Se mso našle pravih interesov mihtdih. Mladina pa se je zlasti afirmirala z debatnimi srečanji, trni je izmed sedemindvajset, akti-šestnajst osvojilo to obhJto 1 O NETZVRSENIH SKLEPIH famovmnTAcij i uMekoteri aktivi so predvideli moto pohodov po partizanskih poteh, cesar pa niso izvršili. Tudi vhSnski komite je imel v sklopu počastitve dvajsete obetate predviden pohod aktivov že v juliju, iz objektivnih vzrokov pohoda m izvedel* 1 O MLADINI V ŠPORTNIH .ORGANIZACIJAH •V tAesnovzgojna društva nHhmrtizanr in druge športne or-I«, i~. i >ije je vključenih članov skupinah, toda tem je potrebna pomoč in vodstvo starejših tovarišev.» O USPOSABLJANJU MLADINE ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJ£ »Mladina v podjetjih obravnava tekoče probleme podjetij, ki se nanašajo na mladino, in sicer odnose na delovnem mestu, vključevanje v delavsko upravljanje, izobraževanje, ekonomske enote in drugo. V tem smislu ima mladina v podjetjih po interesih skupinske sestanke, delovne dogovore, tribuno mladih in podobno. * O MLADINI, KI PRIHAJA IZ SOL V PODJETJA 3 Pri vključevanju mladine, ki prihaja v podjetja iz šol, gre za mlajšo tehnično inteligenco, opažamo, da se ta nekoliko oddaljuje in jo je težko pridobiti za aktivnejše edlo v organizaciji Ljudske mladine. Pri teh mladincih je opaziti nezainteresiranost za politično delo in za večje poglabljanje v probleme v podjetjih.* O POVEZAVI MLADINE S SAMOUPRAVNIMI ORGANI »V zadnjih letih je poraslo število članov, ki zastopajo interese mladine v delavskih svetih, upravnih organih in sindikalnih vodstvih. Povezava med tovarniškimi komiteji mladine in samoupravnimi organi je takšna, da imamo svoje zastopstvo v delavskih svetih, in ti tovarni so dolini obver ščati mladino o sklepih in delu delavskega .sveta, na sestankih aktivov t>a zopet govori mladina o tem, katere mladinske interese je dolžan predstavnik mladine zastopati v pa je čutiti tudi v drugih organizacijah. Najdejavnejša je Občinska strelska zveza, AMD, Aero klub, Ob-, činška gasilska zveza, Občinski odbor RK, ZWI, Planinsko društvo Litija itd., najmanj delavno pa je Dništvo inženirjev in tehnikov. V društvih je nadalje opaziti v zadnjih časih tudi vse manj mladine. Nekje navajajo kot vzrok za to pomanjkanje primernih prostorov in objektov, saj društva ne prejemajo sredstev za investicije in za vzdrževanje objektov. Ponekod rešujejo v društvih te težave s prostovoljnim delom in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov itd. Komisija za sodelovanje z društvi in organizacijami pri ObO SZDL v Litiji je zdaj sklenila podrobno analizirati delo društev in organizacij in predložiti to analizo v razpravo plenarnemu zasedanju občinskega odbora SZDL. Posebno pozornost bodo pri tem posvetili kadrovskemu vprašanju. (ma) Učenci šole Ivana Cankarja so bili sprejeti pred dnevi v članstvo Svobode Trbovlje II. Predseon.k društva jim je uvodoma izrekel nekaj spodbudnih besed, nato so jim pa zavrteli slovenska film »Ti loviš!« RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST ZAVZEMA VSE VEČJI OBSEG Široka delavnost Rudis-a predstavni delavskem svetu.* ima nalogo koordinirati naročnike in izvajalce, izvesti pa tudi vse naloge, ki omogočajo pripravo izvedbe programa združenja. Pri RUDISU deluje tudi poseben oddelek za izvoz in uvoz, kakor tudi oddelek, ki se skupno s člani združenja ukvarja s problemi s področja čiščenja industrijskih in ostalih odpadnih voda. Kakor že poudarjamo, se je pravi# dejavnost tega združenja razvila šele v letu 1981. Storjeni so biU vsa koraki, da se je okrepil kadrovski sestav biroja, s čimer se je pa tudi povečala dejavnost in obseg poslovnih zaključkov, pripravljenih za združenja preko biroja. Na notranjem tržišču so bili letos doseženi zaključki za leto 1961, 1962 in 1963 v višini preko 2 in pol milijarde dinarjev, pričakujejo pa, da bodo ti zaključki do konca leta znatno porastii. Največ od teh zaključkov bodo izvršili člani združenja: Strojna tovarna Trbovlje, Rudnik Trbovlje - Hrastnik, »Elektrosignal Ljubljana in Investicijski biro v Trbovljah. Dejavnost ostalih članov združenja je za sedaj aktivirana v manjšem obsegu. Zelo ši-ffiko dejavnost pa razvija RUDIS Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje sta oba zbora razpravljala o dejavnosti podjetja »RUDIS«. Svojo poslovno dejavnost je ta ustanova začela razvijati šele v letu 1961. To rudarsko industrijsko združenje je Mio lani ustanovljeno z namenom, da se osnuje za izvajanje specialnih rudarskih del, ki jih je najprej izvajal rudarsko gradbeni obrat (RGO) pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik. To je bil začetek. Danes pa podjetje »RUDIS« lahko prevzema in je sposobno izvrševati na področju rudarstva in določenih panog kompletne industrijske objekte, namreč od planiranja do izročitve ključev — torej do začetka obratovanja. Združenje »RUDIS« je balo ustanovljeno v lanskem februarju in je svojo dejavnost vedno bolj razvijAo im širilo. RUDIS povezuje številna industrijska podjetja, ld so doslej posamezno ali ločeno sodelovala pri raznih investicijskih izgradnjah na področju rudarstva in industrije v Jugoslaviji. Pri prevzetih objektih se pa pojavlja potreba po dopolnjevanju, kar se izvaja s podjetji iz-von članstva, preko članov oziroma preko poslovno-tehničnega , . biroja RUDISA. Za komercialno tudi na zunanjih tržiščih, kjer in tehnično obdelavo obstaja nam- obravnava investicijske objekte v reč poseben Hro združenja, ki' naslednjih državah: Grčija, Ci- per, ZAR, Jordan, Libija, Sudan, Gana, Indija, Indonezija in Zahodna Nemčija. Zaključena so dela za Zahodno Nemčijo za Investicijski biro Trbovlje za projektantska dela. V fazi nadaljnih del je Izgradnja rudnika v Sudanu, ki je že sprejeta, in pa izgradnja rudnika v Egiptu. Da pa podjetje RUDIS lahko razvija svojo široko dejavnost tudi izven meja naše države, najtesneje sodeluje z različnimi predstavniškimi organizacijami, kot na primer »Intertrade« v Ljubljani. Tako je v Beogradu stalni predstavnik-podjetja. V Kairu pa vzpostavljajo začasnega predstavnika pri predstavništva »Intertra-dc« za dežele, s katerimi ima RUDIS stfke. Poroštvena iziava za obratna sredstva Strojni tovarni Trbovlje RUDIS v Trbovljah se trudi, da s skupnimi napori vseh svo$b članov in tudi z novimi člani dobi Slovenija organizacijo oziroma ustanovo, ki bo kompleksno zaje« ia področje rudarstva (ne samo za premog). Da pa bo ta ustanova kos vsem nalogam in da bo dosegla nadaljnji vzpon, so predvideni še razni ukrepi in razširitev dejavnosti bi« roja, nadalje zgraditev objekta za Institut za separacije, ki nad bi v bodoče še bolj razširil svojo dejavnost, enako vrsta drugdb nalog, tako da bo podjetje RUDIS res lahko služilo namena, za katerega je bilo ustanovljeno. To bo pa seveda zahtevalo od vsrii članov združenja najtesnejše so« delovanje in pomoč ▼ vseh vprašanjih. LITIJSKA DELAVSKA UNIVERZA V NOVI SEZONI Preiti m samofinansiranje Na seji obeh zborov občinske- i Ker pa podjetje brez obratnih i septembra 1961 pokazujejo v priga ljudskega odbora v Trbovljah, sredstev ne more uspešno pove-| merjavi z istim obdobjem v letu 7 'čati proizvodnjo z novimi kapaci- 'acn tetami, nakupljenimi s sredstvi »K- derbefo ki je bila v soboto, 4. novembra, so razpravljali in odobrili poro-48,8 odstotkov. V aktivih, tštveno izjavo Strojni tovarni v ni športnih društev, sami j Trbovljah za posojilo za obratna za športno udejstvovanje sredstva iz Splošnega investicij-tnedsebojna tekmova- iškega sklada v znesku 150 milijo-' nov dinarjev. , O KULTURNOPROSVET-, HEEJr DELU MLADINE wlu v štirih vaških avtivih močneje razvito prosvetno m^mr*aje. Imamo pa vrsto mladih, Iti so sposobni in imajo veselje za Udejstvovanje v kultumoprosvet-■smu življenju, zlasti v dramskih Gospodarski organizaciji STT je bil v letu 1990 zavrnjen zahtevek za investicijsko posojilo za obratna sredstva v znesku 300 milijonov din, medtem pa je bilo Strojni tovarni odobreno investicijsko posojilo za osnovna sredstva v višini 426 milijonov din. s odobrenega investicijskega posojila za njena osnovna sredstva, je tovarna ponovno vložila zahtevek za investicijsko posojilo za obratna sredstva iz Splošnega investicijskega sklada vsaj v znesku 150 milijonov din. Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu bo obravnavala zahtevek STT ob odobritvi ObLO v Trbovljah s prevzetjem poroštva za to posojilo za obratna sredstva. Podatki iz Strojne tovarne po periodičnem obračunu z dne 30. 1960, da je tovarna povečala celotni dohodek za 2,2 odstotka, znižala materialne stroške na 90,6 odstotka, povečala narodni dohodek za 34 odstotkov, dohodek za 37 odstotkov, čisti dohodek pa za 53,8 odstotka, pri čemer je pa povečala bruto osebne dohodke za okrog 66 odstotkov, ostanka čistega dohodka je pa 132 milijonov dinarjev ali 20 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Ker je Strojna tovarna kreditno sposobna, je bila njena prošnja za poroštveno izjavo ugodno rešena. «r Delavska univerza ▼ litij! je najnriajša tovrstna institucija v Zasavju in tudi v ljubljanskem okraju, saj deluje komaj leto dni. Zato je razumljivo, da se ne more ponašati • takimi uspeta! kot nekatere druge delavske univerze. Navzlic temu st pa v Litiji prizadevajo, da bi bilo delo delavske univerze kar najbolj uspešno. To potrjuje tudi program izobraževanja, ki so ga že začeti uresničevati. Pri tem so dali prednost strokovnemu izobraževaoju, ker dajo siiedatva za te usluge gospodarske organizacije, drugih sredstev pa litijska delavska univerza skorajda nima. V letošnji dejavnosti te delavske univerze velja omeniti 2-letno administrativno šolo (s 25 slušatelji), obe stopnji večerne osemletke, začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jetika, redna mesečna predavanja v okviru Javne tribune (doslej so bila v Litiji in v Šmartnem predavanja o Beograjski konferenci in o vtisih s poti po SZ), šolo za družbeno upravljanje (ki bo začela z delom ta meseč), razna predavanja po šolah za starše fne samo v Litiji, ampak tudi po drugih središčih občine), mladinsko večerno politično šolo (posamezna predavanja bodo tudi po irihufinskih aktivih), večerno politično šoto (ki ne bo imela strnjenega pouka, pač pa bo delo teklo v okviru seminarjev, tudi v drugih krajih, ne samo v LitiJO, »id. Delavska univerza bo priredila letos tečaj za dosego kvalifikacije in visoke kvatifikaeije no stroko, ki ga bodo delavci iz vseh litijskih darskih organizacij. Sicer 1 pripravili še nekatere dnu je, če bo dovolj vem t>ru bodo začeli z in nadaljevalnim tečajem iz farrfi-gevodstva, prihodnje Mo pa s višjim tečajem iz Pripravili bodo tečaje voljene člane šolskih odborov, člane svetov stanovanjskih rib nesti, za odbore SoeSafistJBdOo* ze, za vodstva družni c, z moupravljanja itd. Seveda bo pa. dejavnost Httte delavske univerze odvisna ri sredstev, ki jih bo dobila m to delo. Prav M bilo, da M « univerza dobila neka sredstva za nekatere < bra zevanja, sicer bo pa kot drugod — tudi ta ;p preiti na samofirauriranje. Korak med že mmm in ie nedoseženim v kult« TEMA, KI TERJA ŠIRŠO RAZPRAVO O koraku na kulturnem področju, ki je naznačen, ni pa še storjen, bi lahko začeli razpravljati kjer koli v našem Zasavju, da ne rečem še morda marsikje drugje — toda tokrat sem se odločil za Izhodišče Hrastnik. Gre predvsem za delavnost ▼ klubih Svobod, ki so bili ustanovljeni zaradi tega, da bi vnesli v naše kulturno življenje in delo nekaj hov ega, so pa v glavnem ostali le prostori za razne družabne igre, kot so kvartanje in igranje šaha, k čemer lahko dodamo le še skromni obseg publikacij in časopisov ter televizor. Zadnje čase se Je mladina dogovorila s Svobodo I v Hrastniku, ali »rudniško Svobodo« kot Jo še drugače imenujejo, to bo imela po enkrat tedensko v Klubdkih prostorih svojo mladinsko dejavnost, ki zajema dramatiko, šolo za življenje, in menda še kaj. Slišati je, da je ta Svoboda, kot tudi druge v br«..tniSkl občini in Se drugod v Zasavju, porabila vriiko denarja za pevske nastope mladinskih zborov izven Hrastnika. Torej za tiste nastope, ki "odijo med sodelovanje na raznih revijah pevskih oborov. Brez dvoma so bili ti nastopi v krajih, kjer so bile revije pevskih zborov, za mladino dogodek, da ne rečemo praznik, in da taka poraba tomarja ni bila potrata. Slišati je, da Je bilo za Svobodo razdeljeno kar toecej denarja, če upoštevamo ob tem pomanjkanje v®čjth sredstev za te namene. Prav tako je znano, to na hrautniškem področju delo kulturnih delav« tov nikakor ni honorirano in da N dosegli vaa-torie precejšnje uapehe. — Kot že rečeno, je Svo- boda I v Hrastniku pripravljena dati klubske prostore tudi drugim organizacijam v uporabo, kar je v skladu z namenom klubov. Ne bomo naštevali vseh dejavnosti Svobod, od pevskih zborov .dramskih skupin, do godb, lutkovnih gledališč in dalje, ker je vse to že znana dejavnost — in kar je znano, ni treba ponavljati. Nedosežena dejavnost je pa prej ko slej Kluhška dejavnost, ki se predstavlja hrast niški javnosti izven klubov, vendar smiselno klubsko. Gre za filmsko klubsko življenje, koncertno ali glasbeno klubsko življenje, za književno življenje, in to je za sila j vse. Ob poljskem filmu »Kanal« oo namreč imeli tudi kratko predavanje o zgodovinskih dogodkih v Varšavi, ki so bili pobuda za nastanek tega filma. Ob našem filmu »Dolina miru« so prišli v goste njegov režiser in nekateri igralci, ki so se pogovarjali s prisotnimi o tem filmu, ob nekaterih koncertih so se razgovarjali o skladbah in skladateljih, prav tako ob književnih večerih o nastanku pesmi in motivih, ki- so pesniku dali vzpodbudo in podobno. Ti razgovori so torej bili večinoma priložnostni ob koncertih in drugih prilikah, in za širok krog obiskovalcev, kot takšni, ti razgovori, razen tistega z režiserjem in igralci, niso mogli posvetiti kaj več pozornosti večji razgibanosti in poglabljanju v snov, katero so obravnavali. Kot poskus približevanja osnovam delovanja v smislu klubskega življenja so pa Imeli taki prijemi gotovo pionirsko vlogo in vzpodbuden smisel, ki ga kaže v tej sezoni nadaljevati in izoblikovati tako, da bo stalna im Iskana oblika delovanja Svobod In kulturnega tažuvtjanja prablwl«*r. pevke in plesni ritmi na tekočem traku; 11.25 Ali vam ugaja? 12.95 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 18.15 Obvestila In zabavna glan-ba; 13 80 Ko Je bila mama te mlada; 1600 Šoferjem na poti 16 45 Kvintet Jožeta Kamptfta; ogledali epom en ik padli jo borcefl* in ostale zanimivosti. Iz Kočevja so odšli v Dolenjsko Toplico i* dalje v Kočovakl Rog. Spoznali eo f« z zgodovino razvoja NOV v Kočevskem Rogu in si tudi ogte* dal! Bazo 20. Na svoji poti »o eo nato usta- vil! v Smarjetekih toplicah In Porinili naprej v Belo krajino pre-ko Metlike v Črnomelj. Čas pa h9 hitel in treba se jo bilo vrniti do-mov. Izlet, ki eo ga priredili v počastitev 20-lotnlce naše revolucij«« bo ootal veem Izletnikom v trn j' nem spominu, soj eo videli t011' ko lepoga in zi^jč^iivcga — tn kar je najbolj važnoTaživili so mino na dni NOV. Spominska slovesnost v Zidanem mostu V Zidanem mostu eo imeti dn« 31. oktobra žalno komemoracij ^ počastitev dneva mrtvih. Ob 'vj priložnosti eo ee zbrali prebivalci kraja pred spomenikom padli” borcev, ki so ga okrasili z vene in poznojesenskim cvetjem. Flonirjl zidanmoške šole e° pred spomenikom prižgali lučk« in z njimi simbolično prelili ®V‘T jo ljubezen in spoštovanje do P* lih borcev in talcev nnšega naro3 noosvobodilncjn gibanja. .. Sef domače železniške Roman Božič Je imel ob tej pr**^ spominski govor v polastitev vaCJa ki so darovali svoje življenje lepšo bodočnost naših narodov. Po enominutnem molku 1« fl leznlčnnska godba Iz Zidan __ mosta zaigrala nekaj čaloslinK^ z njimi padlih. počastila spomin Prodajalna mesa v\ Prodajalna mesa — V n« Dolah eo postavili nov nlk. PcdfJ lahko gospodinj* n# meso po večkrat na tedon ! ^ 18. M Ljtaklcl pariamout; 20.00 simo ob sobotah ln nedeljo^ je bilo v začetku. SEJA OBČINSKEGA tJUDSKEGA ODBORA ] V HRASTNIKU ,#v Važna vprašanja Na sobotni seji občinskega ljudskega otobora v Hrastniku so med drugim razpravljali o ustanovitvi bazenske zavarovalnice (DOZ). O tem so ponovno razpravljali na predlog okrajnega ljudskega odbora, lil se je zavzema1 za ustanovitev skupne zavarovalnice za vse občine sedanjega območja okraja Ljubljana. Odborniki so se z večino odločili za zavarovalni zavod, ki ga skupno ustanovita občini Hrastnik in Trbovlje. Potem so razpravljaB. tudi o poročilih sveta za splošne in notranje zadeve, sodnika za prekrške in sveta za varstvo družine. Ker je to gradivo tako, d» obravnava sorodne probleme, so razpravljali skupno o vseh poročilih. Poudarili so zlasti potrebo po poostritvi borbe proti alkoholizmu, Ki je glavni povzročitelj večine prekrškov, ki jih obravnavata sodnik za prekrške in svet za varstvo družine, a o katerem govori tudi svet za splošne in notranje zadeve. Pred koncem seje so govorili še o problemih prehoda obrtnih pod- Prl tem Jo vprašanje v tem, da bi po nekaterto določilih pneš& na redni obračun z veljavnostjo z začetkom tega leta tn ne prihodnjega. Tolmačenje predpisov ne predvideva tega, kar uveljavlja družbena evidenca. Prebod na redni obračun bi v tem primera pomenil za podjetje zgubo okrog 10 milijonov. din, kar bi Jih tudi uničilo. Storjeni bodo ustrezni ukrepi, ki bodo ta prehod omogočili s prihodnjim letom. Na tej seji so imenovali tudi novega b0*’ reedtaffi nusnl šele tradicionalnimi oblikami delova- koncem tega meseca. cp nja, novih oblik pa n« uvajajo a primemo vztrajnostjo. Tako se tudi za dotok finančnih sredstev niso posebej potegovali. Kaže, da bi viri finansiranja bili možni tucb ob večji prizadevnosti samih društev, zlasti kar se tiče drugačnih — materialnih možnosti. Res pa je, da pri Svobodah in prosvetnih društvih delujejo vodje sekcij in drugi delavci Svobod in prosvetnih društev brez nagrajevanja za posamezno zvrst delovanja. V zvezi s tem so ddenfli, ■*» je potrebno pri občinskem ljudskem odboru ustanoviti poseben sklad za kulturno in poseben sklad za telesnovzgojmo in športno dejavnost. Brez dvoma, pa bo treba zagotoviti tudi način flnanutimii nja za ostale organizacije, ki na sodijo v obe omenjeni dejavnosti. , Posojilo za gradnjo Elera Kmetijsko gospodarstvo Hdte-mež pri Radečah bo najeto prt-Komunalni banki podružnici lo za gradnjo tipskega hleva v znesku 4,82WJOOr dter j dobo 15 let in posojilo žari plemenskih krav im siku 2,392.271 Anketa med £.-* «■, ' ’’ šolsko mladino Občinski komite E8E5' nafcu Je te mladino te obHne. Anketa vsebo-je 12 vpraSamJ, 14 zajemala dS3 * ncsnos do šcfle faj na področju zagonske občine •*»* tega 15 smrtnih). Omeniti tudi velja, da se je ponesrečilo v tem času skupno 503 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev oziroma uslužbencev. Največ nesreč se dogodi že vedno v četrti uri dela, med poškodovanimi deli telesa so pa največkrat roke in noge. Med gospodarskimi organizacijami je največ nesreč pri rudniku (782), industrijski rudarski šoli in industriji gradbenega materiala (37) itd. V tem razdobju Je bilo na 100 zavarovancev 21 nesreč (največ pri rudniku in to 35). Podatki kažejo, da bo treba v prihodnje službi higiensko-teh- v zagorski občini ae potekajo najbolje dela v zvezi z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, saj so po podatkih, s katerimi razpolaga ObSS. sprejeti pravilnike doslej v Gradbenem podjetju, trgovskem podjetju -Potrošnja-, Komunalnem podjetju in v Čevljarstvu, Zato je bilo predlagano, da naj bi MU pravilniki izdelani najkasneje do konca novembra. Hkrati s tem je plenum ObSS pri po- | ročil vsem organom delavskega samoupravljanja, da naj skličejo v tednu varnosti zasedanja delavskega sveta in skličejo sestanke kolektivov, na katerih naj govorijo o analizi nesreč, zlasti pa o vzrokih in okolnostih neareč. Sindikalne podružnice in delavski »veti naj bi v tednu varnosti imenovali tudi komisije, ki naj bi pregledale dosedanje delo komisij za HTV in hkrati ugotovile, kako se uporabljajo sredstva, tol so namenjena za higiensko tehnično varstvo. (ma) Nova cesta od Kisovca do separacije v Zagorju Od 12. do 18. novembra teden varnosti V nedeljo bodo začeli v Za gor- razstava o higiansko-tehnični var- Ju s Todnom varnosti, ki bo trajal do 18, novembra. V zvezi s tem Je bii sklican sestanek članov občinske komisije za službo hlgi-emako-tehnične zaščite pri delu. Na tem sestanku no izdelali podroben program prireditev za te- rične varnosti posvečati več po-. den varnosti, hkrati pa imenovali zomostl. Novi gospodarski pred- posebno komisijo za organizacijo piri in pravilniki gospodarskih or- todna varnosti in posebno tehnič- ganizacij o delitvi ooebnih dohodkov namreč vzpodbujajo k večji proizvodnji, zato J« treba tudi istočasno posvečati higiensko-teh-nični varnosti pri delu vse večjo rtkrb. Seveda bodo pa mogli - bolj kot doslej — odigrati na tem področju svojo vlogo tudi varnostni tehniki to drugi tovrstni delavci, če hočemo doseči povoijnejše re- no komisijo, ki bo obirftala vse gospodarske organizacije na področju zagonske občine in si od dala organizacijo službe za HTZ pri delu in urejenost naprav. V Zagorju bodo v tednu varnosti tudi seminarji za člane komisij za službo HTZ v gospodarit Ih organizacijah in za vodstveni kader gospodarskih organto-ncij, prirejene bodo filmske predetive in verjetno organizirana. tudi posebna nesti. Sicer bo pa v tednu varnosti zasedal tudi zbor proizvajalcev ObLO Zagorje skupaj s člani Skupščine OZSZ, plenuma občinskega srnčfktinega sveta in člani komisij za službo HTZ pri delu v zagorskih gospodarskih organizacijah. Na tej seji bodo razpravljali o poročit'.! o bolezenskih izostankih in nezgodah v prvih devetih mesecih, o sredstvih, ki so jih ramenlle gospodarske organizacije za službo HTZ pri delu in o porabljenih osebnih zaščitnih sredstvih v prvih 9 mesecih, o izgubi dohodka v gospodarskih organ,'za cijah zaradi bolezni in nezgod, Ji kr« ti pa bodo obširneje spregovorili tudi o nesrečah, ki se pripetijo na poti na delo in z njega ter o nesrečah pri delu do- ma. Na tej seji pa bodo epMJefi tudi okvirni program za deto v prihodnje. Ima) V Zagorju posvetovalnica o spolni vzgoji V Zagorju že nekaj časa opa- žajo, da je dokaj pereče vprašanje spolne vzgoje. Zato so se odločili, da bodo prihodnje leto ustanovili Posvetovalnico o spolni higieni, ki bo druga tovrstna posvetovalnica v naši republiki, (za zdaj dela taka posvetovalnica le v Ljubljani). V načrtu imajo, da bodo sklicali sestanke mater in prosvetnih delavcev, da se bodo na njih pomenili o načinih vzgoje in potem enotno nastopati ker je »e opeziti, da prihajala navzkriž domača in , družbeni v®«0!3- ..._l ... -v! OB OBČNEM ZBORU SVOBODE-CENTER V TRBOVLJAH Skrb za povečanje članstva S to obvezo je Svoboda — Ceo-ter v Trbovljah ob pregledu svoje bogate kulturne žetve na občnem taboru, ki je hil prejšnjo soboto v Delavskem domu, nakazala smer-■dec svojega bodočega dela. V društvu Je včlanjenih 200 aktivnih članov in članic, od tega: 98 delavcev, 46 uslužbencev, 9 profesorjev in učiteljev, 26 učencev in dijakov, 13 študentov, 19 gospodinj in 88 ostalih, predvsem pionirjev. Ta podatek nam pa priča, da je na obsežnem terenu Svobode — Center zajetih v kui-tumo-prosvetno dejavnost premalo članov, saj je mimo aktivnih članov le še 148 podpornih. Vendar je pa društvo s to peščico pfctivifctov doseglo zavidanja vredne uspehe v minulem poslovnem obdobju. Vseh društvenih prirleditev, ta- ko doma kot na gostovanjih, je bilo 101, od tega 22 gledaliških predstav, 25 koncertov, 35 proslav in akademij ter 19 kulturno za-boornh in klubskih prireditev. Za -wse naštete nastope so nesebični kuitamdki žrtvovali 27.391 ur prostovoljnega neplačanega dela. V letu 1961 je Svoboda — Center obhajala pomembne jubileje svojih sekcij, in sicer 10. delovanja mešanega zbora Slavček, 30-letndco moškega pevskega zbora Zarja in 40-leteii-co gledališča Svoboda — Center. Vse sekcije so dosegle v svojem plodnem delu pomembne uspehe doma kot na gostovanjih. Vsekakor pa med sekcijami prednjači gledališče, ki je s svojo jubilejno predstavo Matkovičev« drame »Na koncu pota-« doseglo na zveznem festivalu na Hvaru najvišje pri- obietnico pevskega znanje in prvo mesto med amaterskimi gledališči Jugoslavije. V bogati in načelna razpravi so člani na občnem zboru društva osvetlili številne probleme, ki et tičejo rasti in razmaha društva. Tako je bilo med drugim nagla-šemo, da je društvo od uprave Delavskega doma, v katerem gostuje kot podnajemnik, naletelo na dokajšnje razumevanje, vendar bi sodelovanje med upravo doma in Svobodo — Center moralo bfti še tesnejše. Sedanji prostori v domu sicer zadovoljujejo za delovanje društva, vendar bi širše možnosti pogojile tudi večjo dejavnost V razpravi sta med drugim dala bogate napotke za nadaljnje delo še sekretar mestnega komiteja ZK Trbovlje in zastopnik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane. * »SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU Problematika o prosti izbiri zdravnika Minuli teden je bilo pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah posvetovanje, katerega so se udeležili člani sveta za zdravstvo, tadravstveni delavci ter drugi družbeni delavci. Najbolj živa in razgibana je bila razprava o prosti izbiri zdravnika. Razen te točke, sta bili na dnevnem redu še naslednji točki: vprašanje finansiranja preventivne zdravstvene službe ter vprašanje štipendiranja zdravstvenega kadra, nadalje stanovanjski problem r zvezi z gradnjo in dograditvijo nove bolnišnice. Kot smo Se menili, je bila zlasti Siva razprava v zvezi s prosto izbiro zdravnika. Tako je povedal zastopnik Rudnika, da je v primerjavi z istimi meseci lani zelo naraslo število bolnikov, ter da določeni pacienti zelo izkoriščajo predpis o prosti izbiri zdravnika In hodijo od enega do drugega zdravnika, samo da dobe boimški stalež. Ako niso sprejeti v stalež, izgube dnine, po drugi strani pa trpi zaradi njihove odsotnosti od dela produktivnost podjetja. Tako so opazili na Rudniku, da je na nekaterih obratih porast staleža za 6,8 do 10 odstotkov, ponekod celo za 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, ko je bil največji odstotek 5. V razpravi o tem problemu so zdravniki povedali, da so na zahtevo Rudnika pregledali dvajset pacientov, ki so bili v bolniškem staležu, zaključek zdravniške komisije je bil: 18 bolnikov je upravičeno v staležu, medtem ko pri dveh niso mogli ugotoviti, ali sta bolna ali simulirata. Potemtakem ni vzrok vedno večjega odstotka bolniškega staleža predpis o prosti izbiri zdravnika, temveč resnična bolezen. Poudarjeno je bik) tudi, da je bilo doslej zelo malo pacientov, ki bi menjali zdravnika, in da to ni moglo vplivati na povišanje zdravstvenega staleža. Ugotovili so, da bi bilo potrebno narediti analizo, kaj je vzrok tako velikemu povišanju bolniškega staleža. Menijo pa, da je morda vzrok termi tudi sprostitev sredstev za enaindvajsetdnevno okrevanje. Toda vsekakor je postalo vprašanje proste izbire zdravnika zelo pereče, ker se pač nekateri pacienti okoriščajo s tem predpisom in zato pripravlja zavod za socialno zavarovanje pravilnik o prosti izbiri zdravnika. Vsak zdravnik naj bi imel od 2500 do 4000 registriranih pacientov, kajti na ta način bi bil. tudi boljši pregled nad zdravstvenim stanjem bolnikov. Pacient raj bi bil pri enem zdravniku veni eno leto, menjal pa naj bi ga le ob potrebi. Občni zbor je ob tej priliki sprejel načrt dela za prihodnje poslovno obdobje društva. Med važnejšimi sklepi je zlasti obveza, da bodo člani Svobode — Center pomnožili in poživili društveno življenje s prirejanjem klubskih večerov. Posebno skrb bodo nadalje posvetili za«otovljenju potrebnih finančnih sredstev za redno delo društvenih sekcij in usposobili dovolj spoepbr.eea kadra za uspešno delo v sekcijah, zlasti za delo med mladino. Sprejete obveze niso neizvedljive, vendar bodo terjale od vseh sodelujočih članov nadalnje in nove napore, pa tudi od političnih, družbenih in gospodarskih forumov večjo moralno in finančno podporo za uspešnejše delo tega pomembnega društva v trboveljski komuni. ' Ob kancu občnega zbora 60 člani z malimi spremembami sprejeli društveni odbor z Vizoviškom kot predsednikom ter agilnim tajnikom Korimškom na čelu. ak Doslej so popravili 350 sprejemnikov Center za popravilo gospodinjah aparatov in radioaparatov v Trbovljah je bil ustanovljen z namenom, da služi odjemalcem. Servis je pravzaprav posrednik povračila uslug odjemalcem električnega toka podjetja Elektro — Trbovlje. V servisu v glavnem popravljajo radioaparate. Tako so od ustanovitve pa doslej popravili in pregledali približno 350 radijskih aparatov, v drugem servisu pri Poličniku pa popravljajo v glavnem električne gospodinjske aparate. Tako tu pregledujejo ali popravijo približno 15 aparatov mesečno. Stranke so zelo zadovoljne s strokovnimi uslugami, toda žele, da bi bila v Trbovljah kaka trgovina z radijskim materialom, ker ga servis ne sme prodajati. Akademski slikar Janez Knez urejuje sejno dvorano pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje Lepo ie v naii domovini biti mlad Zazvenela jz pesem mladih, zdravih, polnih zanosa in volje do dela. Z njo so preteUo nedeljo odprli svojo prvo m ustanovno konferenco mladinci na šoli Tonike Čečeve v Trbovljah. V slovesno urejeni pionirski sobi je bilo teza dne sprejeto v LtfS 69 pionirjev. Za uvod je mbrdimkas tata v svojem govoru lepo opisala vztrajno borbo mladincev ie pred vojno in v času NOV ter zaključila svoj govor z besedami: >Bodite ponosni, da postajate z današnjim dnem tudi vi člani te v borbi prekaljene mladinske organizacije! < In nato sprejemi! Navdušenja, rahla zadrega in nadvse slovesen obraz ob stisku roke tovarišu Marjanu Kovaču, ki je vodil sprejem. Med bučnim ploskanjem in vzklikanjem je s ponosom sprejelo mladinske izkaznice vseh devetinšest-deset novih mladincev. Tovariš Marjan Kovač je po sprejemu ustanovil mladinski aktiv Urejujejo kanalizacijo Te dni so začeli delavci Komunale iz Trbovelj urejevati oziralna popravljati del kanalizacije na Rudarski cesti. Ureditev je bila potrebna, ker je kanalizacija na tem odseku zelo slabo speljana, ponekod pa so se odvodne cevi pogreznile, tako da so nar‘a-la prava kolena, tako da je bil odtok onemogočen. Sedaj bodo uredili približno 60 metrov kanalizacije. predtem pa so popravili odvod tudi pri Kocjanu od glavne ceste do kotetotorja, tako da tudi tu 6edaj cevi požirajo in odvajajo vodo in fekalije. šole, kajti vseh mladincev je na šoli preko sto. S tem pa program še ni bil zaključen. Sledile so volitve v šolski mladinski komite. Novosprejeti mladinci so izvolili svoje predstavnike, ki jih bodo častno zastopali. Tovariš upravitelj Franc Dežjot je po ustanovitvi aktiva vsem zaželel veliko uspeha in jim pri njihovem delu obljubil vsestransko pomoč. Toda mladina ne bi bila. mladi-: na, če se ne bi znala tudi veseliti, Po pisanem kulturnem programu, ki je sledil, je že zaigrala harmonika in klarinet. Zaplesati in zapeli so in v sebi začutili toliko moči, da bi premikali gore. Volja do dela je vzplamtela — biti so navdušeni! In ko smo odhajali domov, mi je neki fant dejal: »Tega dne zares ne bom nikoli pozabil!* -Ar ta / ' . v Preventivna zdravstvena služba Preventivno zdravstvene* eiti9x> financira ObLO. Toda z zagotovljenimi sredstvi, osmimi milijoni dinarjev, Zdravstveni dom v T4^ bovljah ne bi mogel izpolniti;«*® predvidenih nalog. Tako je čfctn lani dobil 11 milijonov, letos pa zaradi objektivnih finančnih težav ,le osem, čeprav so potri&e mnogo večje. Ker nd finamčrfih sredstev, bi morali pri zdravstvenem domu ukiniti nekatere dejavnosti. Okrajni zavod za soeSltaš-no zavarovanje “i je dodeESf ze-vodu 2.200.000 din za provsnritamz zdravstveno stanje, toda trtCRjte znesek ne bo zadostoval • aa: nitev vseh predvidenih- nalog;i ZASEDANJE KONFERENCE ZA VARNOST PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU V LITIJI Zaposliti varnostne tehnike Pri občinskem sindikat, svetu y Litiji Je ustanovljena konferenca za varnost, v kateri so člani Izvršnega odbora podružnice ZSZ, predsedstva občinskega sindikalnega sveta, sveta za delo pri ObLO, občinske komisije za službo higiensko-tehničme varnosti in komisije za varnost v prometu. Konferenca za varnost Je zasedala pred dnevi in razpravljala o polletni analizi nezgod, o organizaciji tedna varnosti in o sklicu ■borov zavarovancev. Polletna analiza (215) nezgod kaže, da je največ nesreč v Rudniku Siiarje-vec, v Kresnišfci industriji apna, v gradbenem podjetju »Gradbenik« v Litiji m na Gozdnem obrata Litija, najmanj pa v litijski Predilnici. V prvem polletju se Je v Litiji ponesrečilo 53 visoko- j »ceno lelovnih mest. kvalificiranih in kvalificiranih delavcev, 62 poJkvalificiranih delavcev in 96 nekvalificiranih delavcev. Ugotovljeno Je, da se pripeti največ nesreč v 3. in 8. uri dela, med elementi povzročijo pa največ nesreč (122) opeka, kamen in železo. Največ poškodb je na rokah in na nogah. Sicer je pa v ahnol utnem številu 8 odstotkov manj nesreč v prvem polletju letos kakor v istem obdobju lani. Konferenca za varnost je sklenila, da naj bd v vseh gospodarskih organizacijah sklicali sestanke z mojstri hi preddelavci ter drugimi odgovornimi osebami, na katerih bi jim prikazali stanje nesreč in odgovornost v zveri s tem. V tednu varnosti bo priprav račja Litijske občine, na katerem bodo govoriti o varnosti pri delu in jih tudi seznaniti z gospodarstvom litijske občine; Konferenca za varnost pri občinskem sindikalnem svetu v Litiji Je pa na svojem zadnjem zasedanju tudi sklenila priporočiti organom samoupravljanja v Lesni industriji, Krcsniški industriji apna in v gradbenem podjetju »Gradbenik«, da naj zaposlijo varnostne tehnike. Člani konference so tudi menili, da naj se v prihodnje povzročitelji nesreč kaznujejo, ker se je namreč ugotovilo, da je nastalo precej nesreč zaradi malomarnosti. Sklenili so še, da naj -bi v gospodarskih organizacijah na področju litijske občine z čeli čimprej z analitično (m a) Kmetijstvo - pomembna gospodar pa Pred dnevi so predstavniki občinskega ljudskega odbora v Litiji ob navzočnosti predsednika okrajne zveze kmetijskih zadrug iz Ljubljano, tov. Franca Nebca, in zastopnikov sveta za kmetijstvo pri ObLO Litija ter zastopnikov domačih kmetijskih zadrug obravnavali številna vprašanja o kmetijstvu im kmetijskih zadrugah v litijski komuni. Uvodni razgovori pri predsedniku občine so se nanašali na naloge čjniteljev na področju kmetijstva v zvezi s kooperacijo, jesensko setvijo in prodajo tržnih viškov. Nadalje so navzoči obravnavali vprašanja glede izvajanja kmetijskih investicij. Posebno važno vprašanje je bilo tudi izvedba arondacij kmetijskih površin v litijdtai občini. Predstavniki kmetijskih zadrug Novice z Dol Delo v prosvetnem društvu čili vloge za igro »Draga Ruth«. Tudi godbeniki že imajo svojega ^ „ . , vodjo in bodo te dni začeli z va- Clani novega odbora prosvetnega | Jaml_ pravlj0i da ^ za prarnik 29. novembra že sami igrali na prosti zabavi, ki jo bo prosvetno društvo priredilo po proslavi. društva so se že sestali. Po izvolitvi predsedništva so se pomenili o delovnem načrtu za prihodnjo sezono. Na rednih mesečnih sestankih bo odbor sestavljal mesečni plan dela in pregledoval, kaj je bilo storjeno prejšnji mesec. Vsakega člana veže moralna odgovornost, da zadolžitev, ki jo Je prevzel, čimbolj vestno opravi. — Sa- ljcno posebno enodnevno posve-.hisfi so že začeli z rednimi vajami, tovadge z vsemi vajenci s pod- 1 Igralci 60 se tudi že seSi in dolo- V Predilnici v Litiji izdelana osnutka pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov V litijski Predilnici so že izdelali oba osnutka pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Zdaj bosta osrutka obeh pravilnikov dana v razpravo delovnemu fcotektHm. Instalacije v šoH Instalacije v šoli — Konec oktobra so v dneh učilnicah šole po- j stavili nove peči, ker stare rušo več ustrezale potrebam. Tudi deta na napeljavi vodovoda so poživela in je upati, da bo tata kmalu da-bMn čisto pitno vodo. Za oBgani-zarijo in potek dala tap» ukr-hi domača lira arijah« nadrupa. Pri kopanju jarkov za cevi so domačini napravili nekaj udarniških ur. Osnutka pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov iemeljHa predvsem na načelu, da je višina osebnih dohodkov odvisna v celoti od enot proizvoda, kvalitete tadeškov In tMMtl. Osebni dohodki 'aJNko na agar bodkov naraščaje ■ stani prodakttmostl otročkov. Sorazmerno a km pa M večajo tudi skladi podjetja. Omotat pravilnika o delitvi ošabnih dohodkov tudi določa, da aa v -molilnici Idrija sredstva aa tinetaie dohodke decentraliziram In Jih deljjo delovno skupnosti samostojno In sorazmerno z učinkom. (na) znižanjem Prosvetno društvo in pionirji Tovarišica, ki bo vodila pionirsko igralsko skupino, pridno Izbira primemo igrico, ki naj bi jo najmlajši igralci zaigrali ob prihodu dedka Mraza. Med pionirji vlada za to sekcijo veliko navdušenje ta kaže, da ne bo mogoče zajeti vseh, ki bi radi sodelovali. Tudi pionirji — šahisti bodo v novembru začeli z rednimi tedenskimi vajami pod vodstvom starejšega šahista. Priglasilo se je poecej začetnikov med pionirji, ki hočejo postati dobri šahisti. Skrb za zdravje otrok Skrb za zdravje otrok — Zdravnik iz Litije je pregledal vse učence na Dolah. Pregled ni bil gola formalnost, ampak temeljit. Zdravnik je natanko pregledal splošno telesno stanje učencev, njihovo držo, gibe, hojo in podobno. Za mnoge učence ga Je zanimalo duševno stanje in napredek v šoli. Ponovno smo ugotovili,, da so taki pregledi zelo potrebni, saj bo treba več otrok, poslati na specialni pregled v Ljubljano. Pionirji tudi sami skrbe za svoje zdravje. Ze sedaj je v šoli od 120 zavarovanih 70 otrok. Učenci 2. razreda so se zavarovali stoodstot- so poročali o uspešnem tesnjonju kooperativnih odnosov -meri kmetijskimi proizvajalci in zadrugami. Tako so ugotovili, da je bilo letos že do sedaj na področju KZ Litija prodano 580 ton umetnih gnojil, medtem ko je zadruga preteklo leto prodala le 380 ton umetnih gnojil. Kmetijska zadruga v Litiji je pa šla še korak naprej in ni ostala samo na načelih dosedanje kooperacije, temveč je sklepala s kmetijskimi posestniki čvrste kooperacijske odnose in zajela v ta proces 173 ha obdelovalne površine. Tudi KZ Gabrovka - Dole je na področju kooperacije dosegla letos boljše uspehe kot lani. Obe kmetijski zadrugi sta vusmo-rjll svoje delo tudi na živinorejo. Tako ima K7. Litija 452 glav živine. medtem ko ima KZ Gabrovka —Dole 56 glav mlade živine. Na posvetu so pa tudi ugotovili, da to stanje ne ustreza planu o živinoreji v občini, ki je glede na kmeko bazo uresnlčUiv. Tako bi Kmetijska zadruga v Litiji morala število živine povečati na 600 glav, v KZ Gabrovka — Dole pa naj bi jo v dveh alt treh letih povečala na 200 glav. Sčasoma naj hi število živine v obeh zadrugah povečali na 1000 glav goveje živine. Da se uresniči ta naloga, bo KZ Gabrovka — Dole že letos zgradila nove hleve in Izvedla druge potrebne investicija (agromelioracije, silose, razširitev krmske bnzp itd.). Na razpravi so govorili tudi o no, v 5. razredu je izostal samo «ndjartakih objektih. Tako smo že eden — največji so pa v tem po- ] poročali, da K7. Litiia dela na plantažnih nasadih na 20 hektarih. gledu najslabši. Y prrth 10 mesecih doseženo 96,2 •/• predvidene proizvodnje V Predilnic! v Litiji so proizvodni načrt za prvih deset mesecev dosegli s 90,2 odstotka. Predilnica v Litiji je imela namreč v prvem polletju težave s surovinami, ker ni bilo surovin ustrezne vrste, primanjkovalo Je pa tudi staničnih vlaken, ker je bila tovarna »Viskoza« v Ložnici, ki ta vlakna izdeluje, v rekonstrukciji. Zaradi tega kolektiv ob polletju Ta dela bodo letos končana, zadruga Gabrovka - Dole po nn površini okrog 28 ha. Vendar so do-aedanie knvesticiie le začetek za ureditev nadnUnjth sada Ih plantaž v litijski komuni. V Gabrovki so na primer dani pogoji, da Je tamkaj mimo drtredamjih mgoče urediti Se 100 ha novih sadnih ! nasadov. Ravno tako bo tudi na tudi ni dosegel predvidenega proizvodnega načrta (doseženo samo s 95,4 odstotka). Zdaj, ko so surovine zagotovljene, pa sl prizadevajo povečaM proizvodnjo. Računajo, da bodo j področju KZ Litija mogoče še po-tako do konca leta z Intenzivnim večati površine sadnih nasadov. Po skupnem posvetu so pred delom Se znatneje izboljšali odstotek izpolnitve proizvodnega načrta In se približali planirani proizvodnji. (m*) stavnlki kmetijskih zadrug, občinskega ljudfšteea odbora in predsednik okrajne zvaze kmetijskih čili. zadrug obiskali posamezne kme ti jeke objekte, živinorejski obrat KZ Litija, sadjarski obrat kmetijske zadruge Gabrovka — Dole, živinorejski obrat na Dolah, ogledali so si pa tudi področja, ki prihajajo v prwtev za nadaljnje sadne plantažne nasede v Gabrovki, prav tako področje v tem kraju, kjer bodo organizirali nov živinorejski obrat. V zaključni razpravi so uaotovfll, da je bil z združitvijo kmetijskih zadrug dosežen že velik na predele v kmetijstvu litijske komune, prav tako pa tudi, da so dani pogoji zn nadaljnji jn hitrejši razvoj eocia-lizari’ n-' a v?r\ rrirveseljavo je, da je rodeiovane med kmetljrfv* mi zadrugami in okrajno zvezo kmetijskih 7"drug zelo dobro, kakor tudi to, da nudijo organi ljud-okega odbora in politični forumi v občini mo*no oporo prizadevanju obeh kmetijskih zadrug v komuni, da bi le-ti realizirali načrte, ki sta jih izdelali za razvoi in razcvet našega kmetijskega fStr spodarstva. Občni zbor DPM v Liti 11 Prejšnji teden je bil v Litij* občni zbor tamošnjega Društva prijateljev mladine. Udeležen,-'1 (Mio jih je nad sto) so v razprav« načeli vprašanje otroškega vrt'r' stva, razširitve vrtca (ki 3« P^T majhen, da bi lahko sprejel pred" šolsko otroke vsaj zaposlenih m® tor) na levem bregu tn o lirecl[^ še eno vzgojno-varstvene usttaO®" ve na desnem bregu in prav ta tudi otroškega igrišča, 11rtfaT^Yh tev krožkov na šolah (v k®1 bi otroci staršev, kjer sta poslona, delali naloge in se ^ J* pravljali na šolo), adaptacije » eke šole itd. Ker je želja in predlogov cej, so udeleženci občnega 1 sami uvideli, da bo treba na . hov o uresničenje počakati p časa, ker vseh predlogov Divo ne bo mogoče takoj Jeklene žične vložke — šlarafi-Ja — za kauče, postelje, stole ln fotelje vara po ugodni ceni izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo — Bled. Ugodno prodam moško in žensko italijansko kolo s prestavami, kompletno. — Keršičeva 9, Trbovlje. _________ 1. novembra sem našla na pokopališču moško ročno uro. — Anica Pole. Trbovlje, Leninov trg 1 a. Prlsrčn* »ahvr’a ŠTT5T,, sindikalni podružnici ,'u.lar'cv uprave rudnika, upravi ru ’ . ka Trbovlje-Hrastnlk, gasil, društvom, Delavski godbi, pevskemu društvu Zarja, upravi Zdravstvenega doma Velenje ln prosvetnemu kolektivu iz Velenja. Posebno se zahvaljujemo tovarišu primariju dr. Strnadu in osebju slovenjgraške bolnice za vso požrtvovalno nego ln skrb. Vsem še enkrat Iskrena hvala! Žalujoča žena Fanči in svojci Gostišče DALMATINSKA KLET Trbovlje proda televizijski aparat znamke »Philips - Panorama«. — Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Osem dni po objavi, bomo prodali aparat najboljšemu ponudniku Starinski kovan denar in spominske medalje iščem. — Informacije v uredništvu. Vsem, ki ste našega nepozabnega, ljubljenega in skrbnega moža, očeta in dedka KARLA ČIBEJA spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in z nami sočustvovali, iskrena hvala. [»Pesek Ivo Dflme«! 15. do 16 novembra italijanisiki barvni film »Hrepenenje«. J Kino »Svoboda« F' ovec: 9. novembra slov. drama »Tri četrtine sonca«; 10. novembra franc. dn. film — drama »Tisti, ki mora umreti«; 11. in 12. novembra jug. cin. vohunski film »X - 85. javlja«; 15. in 16. novembra ameriški vistaviaion film — drama »Tetovirana roža«. Kino Šmartno pri Litiji: 9. novembra jugosl. barvna komedija »Pop Čira in pop Spira«; 11. in 12. novembra jug. film »Štirinajsti dan«; 15. In 16. novembra danski film »Igra mladosti«. Pre'sta-1 ve ob delavnikih ob 19.30, ob ne-debrh ob 16. in 19.30. uri. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 9. novembra poljski film — komedija »Skilasta sreča«; 10. do 13. novembra italijanski- cin. film »Sladko življenje«; 14. do 16. novembra ital,-španski film »Preiskovalni sodnik«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«; 10. do 13. novembra amer. barvni film »Toby Ty!er«; 14. in 15. novembra francoski barvni film »Slepi potnik«. Kino »Svobeda - Zasavje« v Trbovljah: 11. do 13. novembra jug. barvni film »Osma vrata«; 18. do 20. novembra amer. barvni film »Zbogom orožje«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku 9. novembra amer. barvni film »HolIyavood in propast«; 11. do 13. novembra jug. CS film »Karolina Reška«; 12. novembra matineja ob 10. uri »Puščava živi«; 14. novembra ameriški barvni film ZDRAVNIKOV ZA TRBOVLJE 9. novembra: dr. Južnič 10. novembra: dr. Komoroweky 11. novembra: dr. Kramberger 12. novembra: dr. Kramberger 13. novembra: dr. Drnovšek 14. novembra: dr. Kramberger 15. novembra: dr. Južnič 16. novembra: dr. Komaroweky ZAGORJE Rojsiov (na domu) ni bilo. Poroke: Milan Giacomelli, elek- tričar z Mlinš 7, In Marija VozeT, ktvka z Mlina 4,' Smrti: Matij« Kosi, rud. VPOkO- iiec, Selo 78 - star 81 lot. HRASTNIK ‘Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke; Anton Borovšak, rudar z Dola 164, in Karolina Golouh, gosp. pomočnica s K*la 3. Smrti: ni bilo. LITIJA Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Miroslav Kaplja, strojni ključavničar, in Alojzija Podkrajšek, ind. delavka; Gabrijel Poljšak, rudar, in Marija Ribič, železničarka; Ivan Debevec, železniški prometnik, in Marija Gorišek, kuharica; Jožef Tomažič, delavec, in Marija Bučar, šivilja krzna; Ladislav Rozina, usnjarski delavec, in Roza Gorišek, kmečka delavka. Smrti ni bilo. SEVNICA Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Milan Gorišek, delavec Iz Čanja, in Marija Klemenčič, uoljedelka iz Pokleka pri Blanci; Jožef Nuč, uslužbenec z Rake, in Justina Grobin, bolničarka iz Arta; Franc Hribar, sodarski delavec iz Križa pri Boštjanu, in Angela Trbovc, tovar. delavka iz Drožanja; Marjan Flieek, strojni ključavničar, in Marija Savnik, uslužbenka, oba iz Sevnice. Smrti: Stanko Mešiček, otrok Jz Lončarjevega dola - star 6 mesecev; Marija Mastnak, soc, pod-piranka iz Loke - stara 91 let; Angela Očlrun, gospodinja iz Loke — stara 40 let. BREŽICE Rojstva: Brigita Javornik, Vi-dem-Krško - sina; Dragica Kerin, Zadovinek 17 - sina; Majda Stipič, Podbočje — hčerko; Ana Lepši na, Dežno selo 43 - sina; Romana Bizjak, Veniš« 26 — hčer- Po • ki epu upravnega odbora razpisuje Komunalno podjetje Zagorje ob Savi delovno mesto gradbenega delovodje Pogoji: ustrezna šolska in strokovna izobrazba in najmanj triletna praksa. Ponudbe je dostaviti podjetju najpozneje do 1.12.1961. ko; Ivana Hotko, Skopice 17 -dvojčke (sina in mrtvoroj. hčerko). Porok ni bilo. Smrti; Neža Urek, kmetovalka iz Slogonskega 24 — stara' 62 let. TRBOVLJE Rojstva; Ana Gunzetc, Hrastnik - hčerko; Ana Brundlč, Trbovlje - hčerko; Zofija Kokole, Fodli-povica - hčerko; Marija Leskovar, Hrastnik — sina; Ivanka Bučar, Trbovlje — hčerko; Antonija Konšek, Zagorje — hčerko; Cirila Ašič, Hrastnik — sina; Štefanija Gašperfiič, Trbovlje — dna; Marija Stendlar, Podlipovica — hčerko; Greta Zakdek Trbovlje — hčerko; Ivana Suhar, Kolovrat — hčerko; Branka Grabin, Zagorje - hčerko; Frančiška'Ahžlč, Dole - hčerko; Marija Volaj, Trbovlje - hčerko; Marija Drnovšek, Zagorje - hčerko. Poroke: Stanislav Gobec, šofer. Trbovlje, in Alojzija Gorjup, delavka, Trbovlje; Albin Prašnikar, rudar, Trbovlje-Knezdol, in Štefanija Hribar, gosp. pom., Trbovlje; Viktor Hauptman, pilot, Zadar, in Marija - Ana Kem, uslužbenka, Trbovlje. Smrti; Karel Cibei, uslužbenec, Trbovlje - star 60 let; Alojz Raje, rud. tehnik, Trbovlje — star 51 let; Pavlina Baloh, roj. Pajnkar, upokojenka, Trbovlje — stara 63 let; Terezija jKomar, ro‘ Strgaršek, gospodinja, Trbovl Dobovec — 6tara 59 let. Viharji na angleških obalah Viharji, ki so s hitrostjo do 100 kilometrov na uro divjali ob angleških Obalah, so povzročili pravi kaos v pomorskem in zračnem prometu. Policija in pomorski reševalci so iskali trupla šestih Angležev, ki so pluli v majhnem čolnu ob obali Waletsa in so se zaradi velikih valov prevrnili. Pri tej nesreči se je rešil samo eden, ki se je oprijel nekega hloda. V letalskem prometu so viharji povzročili 30 do 90-minutne zamude pri letalih, ki so letel« iz Škotske v Irsko. Na otoku Man eo viharji povzročili ogromno škodo. Številni čolna in nekatera manjša plovila so se v pristanišču povsem razbila, električno napeljave so bile pretrgane, drevesa podrta in šipe razbite. V bližini Westcliffa bo valovi vrgli neko motorno jahto prav na mestno ulico. '«>’ r’ *■ - Zaključni računi gospodarskih organizacij Aktiv« splošna mizarska delavnica Gabrovka - Gabrovka na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva ...... I 3.782 Sklad osnovnih sredstev .... 777 Denarna sredstva osn. sredstev . 153 Drugi viri osnovnih sredstev . . 3.338 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe — Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne oorabe - C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 555 Sklad obratnih sredstev . . . rt Skupna obratna sredstva . . 1 . Drugi viri obratnih sredstev . . 1.330 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad In drugi s Iti ■'dl Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi 61 ds to. drugih skladov . . . { 44 Viri nerazporejenih sredstev . Dfll&mA SKd^lVl D€#8J!pOl sjwilh ^ E». Viri sredstev v obračunu >*> P druga pasiva sredstev i E. Sredstva v obračunu ln dro- Kratkoročni krediti in obratna ga aktiva sredstva 922 . Kupci to druge terjatve . . 1 . 1,451 Dobavitelji in druge obveznosti . 631 Druga aktiva 1.502 Druga pasiva 449 Skupaj . . . 7.487 Skupaj . . . 7.487^ Aktiva STROJNO MIZARSTVO HRASTNIK na dan 31. decembra 1960 natri* Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva.................. Denarna sredstva osn. sredstev . Q. Sredstva skupne porabe Sredstva skipne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . j I D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- 'a in dnizih skladov .... f ''Denarna sredstva nerazporejenih 'Jr sredstev ......................... E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva Kupci in druge terjatve ... 1 Druga aktiva ........ i Vodja računovodstva: Rappl Lojzka Predsednik UO: Smolič Anton Poslovodja; Dušak Martin Aktiva OBRTNO PODJETJE MET ALIJ A TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 23.076 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... 20.307 Denarna sredstva osn. sredstev . 1.212 Drugi viri osnovnih sredstev . . 3.982 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe 1.344 7.673 Sklad skupne porabe « Denarna sredstva skupne porabe 421 Drugi viri sredstev skupne porab« 6.750 O. Obratna sredstva 29.500 C. Virt obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . . 7.643 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . 24.253 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- 1.9C8 D. Rez. sklad ln drugi skladi Rezcrvnj sklad in drugi skladi 2.118 da tn drugih skladov .... Viri perazporejenih sredstev ., . 6.309 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 4 • - E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kratkoročni krediti in obratna sredstva .. Kupci ln druge terjatve .... 38.012 Dobavitelji in druge obveznosti . 27.094 Druga aktiva - Druga pasiva — Skupaj . . . 99.000 Skupaj . . . 99.800 Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 1.944 207 3.591 6.111 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . 1 1 Drugi viri osnovnih sredstev , 1 B. Viri sredstev skupne p*rabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1 I Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad In drugi skladi Rezervni sklad ln drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in • druga pasiva Kratkoročni krediti in obratna sredstva....................1 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva..................... Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 931 t.465 .'STO1'' 952 984 2S8 :fcL % 1:611 6.111 Vodja računovodstva: '.ang Angela Predsednik UO; Vrečar Pavle Direktor: Kovač Mirko Aktiva OBRTNA DELAVNICA FOTO TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960 . < L . Pariva Vodja računovodstva: Brečko Ivan Predsednik UO; Ferdo Planinc Direktor: Zaldžnik Janez Aktiva ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA HRASTNIK na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva.................. Oenama sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva ikupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . ; ; O. Izločena sredstva denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E- Sredstva v obračunu In druga aktiva 1 > Kupci in drugo terjatve .111 -°rng« aktiva ..................... ^ Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 4,835 449 .,072 100 193 5,229 17,878 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad ln drugi skladi Rezervni »klad in drugi skladi , Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva ...................... Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva .................... Skupaj . . . Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Zneaok (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva ..... 1 . 1.335 Sklad osnovnih sredstev . . 1 1.833 Denarno sredstva osn. sredstev . 138 Drugi viri osnovnih sredstev . . 51 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... — Sklad skupne porabe 50 Denarna sredstva skupne porab® - Drugi virt sredstev skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ..11 1.035 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..11 Drugi viri obratnih sredstev , . 273 O. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi . 38 da in drugih skladov .... 19 Viri nerazporejenih sredstev . . ISO Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva , sredstva 1 100 Kupci in druge terjatve .... 171 Dobavitelji in druge obveznosti . 288 Druga aktiva 35 Druga pasiva “ Skupaj . . . 2.733 Skupaj . , . 2.733 Direktor: Cerinšek Milan GOSTIŠČE ELEKTRARNE TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960 Znesek (v 000 din) 1,884 3,058 2,570 400 3,935 4.505 1,016 _ 400 17,878 Vodja računovodstva; Štefka Bedenlk 1. r. ProdBodnik UO: Broško Kačič 1. r. Direktor: Viktor Malovrh 1. r. Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna, sredstva Osnovna sredstva ...... Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva ikupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .... D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ................. F. Sredstva v obračunu tu druga aktiva Kupci in druge terjatve ..11 Druga aktiva...................... Skupaj B87 572 161 1.600 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . 1 Drugi viri osnovnih sredstev . 1 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..11 Drugi viri obratnih sredstev . I D. Rez. sklad ln drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu h druga paalva Kratkoročni krediti za obratna sredstva....................1 Dobavitelji tn druge obveznosti . Druga pasi v«..................... Skupaj . (v^oTdto) rv ril- ~ ri' — 990 610 1.600 Vodja računovodjev*: Grošelj Frane Predsednik DO: er Mirke Direktor: Kos Peter niunnininmnmmninai PONIŽANJE irmga Jlmma (Del težke zgodovine ameriških črncev) Nismo še pozabili tragičnih dogodkov v Littie Rocku jeseni leta 1958, ko so čmrikim otrokom prepovedali obiskati šolo skupaj z belimi in že smo bili nedavno priče znova prebujeni rasni nestrpnosti v Alabami in Misssissdppiju. Se nam je živo pred očmi z bombami uničena črnska šola in sinagoga v Jacksonweellu v Floridi. Spominjamo se še smrtne obsodbe 55-letnega Jimma Nieteona v Alabami. Ukradel je beli ženski dolar in 95 centov. Bil je obsojen na smrt. Kazen je bila stroga samo zato, ker je bil Jimm Črnec. Nedavno srno lahko Večkrat so se črni sužnji uprli že na ladji med prevozom iz Afrike v Ameriko in (tako kot kaže slika) obračunali s svojimi zasužnjeval ci še pcetrirald v časopisih za Evropo skoraj nerazumljivo zgodbo črne študentke Charlayne Hun ter. Letos v januarju se je ta osemnajstletna študentka vpisala na univerzo države Georgija. Toda tu so jo kmalu izključili -zaradi varnosti ostalih 7000 belih študentov-«, ki imajo edini pravico študija na tej univerzi. Švica je nazadnje sprejela to študentko. V M6ontgomeryju, v Alabami se zaradi vsakodnevnega nasilja Črnci skoraj ne smejo več pojaviti na cesti: Enčajo jih, pretepajo, polivajo z bencinom in živo zažigajo. Zakaj? William Faulkner je pred tremi led ob dogodkih v Littie Rocku najbolje pojasnil rasno raziitoovainje na Jugu ZDA. -Tragedija Eafctie Rocka je v tem — pravd pisatelj — da je končno prinesla na dan dejstvo, za katerega smo dobro vedeli, da obstaja, katerega pa smo prezrli z izgovorom, da ga ni več. Toda izbruhnilo je spet odločno na dan. Gre za dejstvo, da si beli in črni med seboj ne zaupajo in se tudi med seboj ne trpi jo. In morda se to tudi nikoli ne bodo...« In to se tudi verjetno nikdar ne bodo... Tisti, ki pozna trpko zgodovino ameriškega Črnca, bo to razumel. To je prav gotovo najbolj žalostna zgolo-vima človeštva. Spoznajmo jo vsaj delček, da bomo laže razumeli rasno nestrpnost, tragiko, ki se odigrava v Alabami, MassJssipppiju in še v mnogih mestih ameriškega Juga. Prve strani te Rodovine moramo poiskati še na Portugalskem in v Španiji. Leto 1442 je portugalski kapetan Antonio Gonzales pripeljal iz Afrike prvi tovor črnih sužnjev. Takratni zgodovinopisec Gomez Dimaezz de Azuara je zapisal: -Obvaroval jih je gospod bog .plačnik vseh dobrih dejanj za njemu na čast opravljeno vožnjo. Plačilo za njihov trud in nadomestilo za njihovo izdatke pa sta v tem, da so lahko ujeli 165 ljudi: mož, žena in otrok...« (Sc nadaljuje) Astrologi napovedujejo mir -Nobene vojne v letu 1962, odkritje novih zdravil za doslej neozdravljive bolezni, pomemben napredek v osvajanju vesolja«, nejši italijanski astrolog Bprba-nera di Fuligno, katerega letni horoskop v Italiji vedno z napetostjo pričakujejo. »Vodilni poii- vse to napoveduje najprominent- tiki se bodo v prihodnjem letu Metamorfoze japonskih tranzistorjev Za štiri dolarje, kar ne pomeni niti cene nylonske srajce, si lahko Američan kupi nenavaden ra-dioaparat. Sprejemnik ima napis -Made in Japan« in lahko služi kot okras za njegovo delovno mizo ali nočno omarico in ima še najrazličnejše druge oblike: koledar, globus, vžigalnik, tobačnica, revolver ali porcelanasta figura. Pač pa kupec ne sme biti preveč občutljiv zaradi kakovosti sprejemnika, kajti igračka z dvema tranzistorjema ne dela čudežev. Japonci že sami priznajo povpreč- nost teh sprejemnikov. Opravičilo je v tem, da so jih industrialci začeli proizvajati, da bi lahko izigrali zakon o izvozu. Ti kombinirani aparati, ki se prodajajo kot igračke, namreč niso zajeti v zakonskih predpisih, ki se nanašajo na radio-električno industrijo. sporazumeti glede nekaterih problemov v zvezi z mirom in razorožitvijo. Te probleme bodo reševali postopoma, vsekakor pa o kaki vojni ne more biti govora«, je zaključil znani astrolog. Drugi astrolog, Mario Segato, prav tako zatrjuje, da v letu 1962 ne bo prišlo do vojne: »Konjun-cija planetov Jupitra in Saturna pomeni sicer vojno, je pa svoj višek dosegla že pred dvema letoma, tako da je vpliv obeh planetov vedno manj pomemben.« Podobno kot Segato je izjavil tudi milanski astrolog Emilio Scappi-ni, ki je prav tako prepričan, da prihodnje leto ne bo vojne. ..Odisejada** diamantov Brez sape in ves razburjen je pritekel pred dnevi neki možakar v neko pralnico v Johannesburgu (Južna Afrika) in zahteval, da mu takoj vrnejo hlače, ki jih je pred kratkim dal v čiščenje. Po- Tina Onassis dobila novega moža Tina Livanos, nekdanja soproja grškega ladijskega lastnika Aii-stotelesa Onassisa, se je pred dnevi poročila v Parizu z angleškim vojvodo Blanfortom. Medtem pa Onassis kar pridno prijateljuje z grškim -zlatim grlom« — Marijo Caollas. Katera je največja žival vseh časov? 2ivi še danes — morski kit. Izumrli dinesauri so bili ogromni; čez 27 metrov dolgi in 40 do 50 ton težki. Toda kit je nasproti dino- iniimiiiiinniiiiiiiiiiiiitiiiuiitiiiniHiiiKiiiiuinmriirmiiitiiii-it^ Neprecenljive vrednosti v pepelu Premogov pepel, zaradi katerega se mnogokrat jezijo v industriji in v gospodinjstvu, kajti povsod je napoti, skriva v sebi neprecenljive vrednosti. V vsem svetil ostane letno neizkoriščenih 5 milijonov ton pepela, ki vsebuje 50 kg platine, 1200 kg zlata, 480 kilogramov paladiuma, 12.000 kg srebra. Z nadaljnim sistematskim obdelovanjem bi lahko dobili iz pepela še 800 ton kalija, 24.000 ton cinka, 2400 ton svinca, 20.000 ton arzena, 2000 ton niklja in 12.000 ton kroma. Znanost pa še ni toliko napredovala, da bi iz tega pepela izvabila te zaklade, zato bo pepel še vedno nadlegova- j sauru velikan. Dolg je tudi čez lec v gospodinjstvu in v industriji. ' 30 metrov, tehta pa tudi do 150 t. Mornar s šestimi ženami Pogosto pravijo, da ima vsak l drugim mošldm, ker je bila pre-momar v vsakem pristanišču po j pričana, da je njen soprog že eno nevesto. Italijanski pomor- mrtev. Ko je Tommaso za to zve-ščak Umberto Tommaso iz Cata- del. se je takoj vrnil v Italijo in nie je temu izreku dodal še novo tožil svojo ženo zaradi nezvesto-varianto — bil je hkrati poročen , be. Sele na tem procesu je prišla kar s šestimi ženami. Italijansko : na dan Tommasova »ženitvena sodišče mu zaradi tega pripravlja ! strast« in italijanski, sodniki bo-proces zaradi bigamije. I do odločili, koliko časa bo itali- Tommaso se ie prvič poročil le- (- anski mornar za rešetkami smel ta 1913 na Siciliji. Štiri leta po- sanjati o svojih šestih -eopro-zneje je odplul na dolgo pot in S3'1*-zapustil svoj parnik v Baltimoru, j Od tam je potoval skozi ZDA in se drugič poročil v Los Angelesu. Cez dve leti je stal že tretjič pred matičarjem. She!ley Lovraln iz Stocktona v Kaliforniji je dve leti pozneje pešttala njejgova četrta žena, le lato dni zatem se je Tommseo -večno zvezal« z neko Mehikanko in slednjič je leta 1959 Silvana Flores postala rije-.gova šesta »boljša polovica«. Medtem pa je Tommasova prva žena živela v Genovi z- nekim Zakaj se svetijo oči živali v temi? Oči živali se svetijo, to se pravi, ne dajejo svoje lastno svetlobe. Ce ponoči v gozdu prižgemo luč, se povsod naokrog svetlikajo v noč žareče živalske oči. Ce posvetimo v temi v človeške oči, se le malokdaj zasvetijo. Živalske oči v temi Zažare .Iz istega vzroka kot -mačje oči«, to je svetlobni signalni gumbi na kamnih ali tabiah ob avtomobilskih cestah. — Za živalsko mrežnico je nekaj, kar spominja na kopico drobcenih delcev. Kajenje po zakonu prepovedano Mesto Salt Lake City ima okoli | je sodnik za mladoletnike R. Ga-200.000 prebivalcev in leži v dr- | ref. Zakon, ki prepoveduje kaje-žavi Utah (ZDA). Pred nedavnim nje meščanom, starim pod 21 let, 10 il Jn I n rv>/U'( n n . ■«, —r, ,, „ —« — — ‘ t — X- 1 - i - g OrtO .J —« je -izdala« mestna uprava ne..a-vadno uredbo: kogar organi oblasti v mestu zalotijo pri kajenju in ugotovijo, da je mlajši od 21 let, mora plačati kazen in prisostvovati kratkemu tečaju o nevarnosti kajenja za mladi organizem, na katerem razen predavanja prikazujejo tudi dva filma o škodljivosti kajenja. Uredbo so izdali pred nekaj meseci, ali natančneje — izdal jo je izšel že leta 1907, vendar ga dolgo časa ni nihče uporabljal, kot mnoge druge zakone in predpise, ki »o s časom zastareli. Akcija sodnika Garefa je izzvala številne komentarje v mestu. Večina mladih meščanov ne spoštuje te uredbe, kot tudi ne tiste uredbe, ki prepoveduje vsem meščanom kajenje na velikem številu javnih mest. Največja sončna peč V bližini francoskega mesta Odeil-lo-Font Romen v vzhodnih Pirenejih gradijo največjo »sončno peč« na svetu. Predvideno bo začela ta peč obratovati sredi leta 1963. Projekt za to peč je izdelal znani francoski raziskovalec sončne energije Felix Trombe. Žarišče vdobljenega ogledala sestoji Iz 12.000 malih ogledal in bo razvijalo temperaturo 3500 stopinj, ta toplota pa bo dajala energijo 1000 kilovatov ali 1300 konjskih sil. Sončni žarki ne bodo padali direktno v vdolbino ogledala, ampak se bodo vanj odbijali preko eksterna premičnih zrcal. Te orjaške naprave bodo postavili na hrbtni strelni enajst nadstropne zgradbe, ki bo to -peč« podpirala^ v njej pa bodo stanovanja in laboratoriji znanstvenikov. Izgradnja te peči bo služila hkrati tudi za raziskovanje zelo visokih temperatur in fijihovega učinka na razne surovine. vedal je, da je trgovec z diamanti in da je pozabil v hlačnem žepu nekaj dragocenih kamnov. Tl diamanti so — tako je povedal — vredni okoli 10 tisoč guldnov. V pralnici so seveda takoj preiskali te dragocene hlače. Ko so jih končno našli, v njih diamantov ni bilo več. Toda neki uslužbenec je povedal, da je notafl našel v žepih in da je teh nekaj koščkov stekla vrgel na smetišče. Takoj so prekopali vse smeti tako temeljito, da so končno našli zaklad. Uslužbenca je trgovec z diamanti kljub temu, da je vrgel zaklad med smeti — nagradil. FIL Vražji Salvador V filma »Vražji tajni agent*, hi ga (pripravlja 'režiser Bernard Roland za italijansko filmsko dražbo »Radci*, bo igral naslovno vlogo Henry Salvador, Igralec Pabire umrl V Parizu je umrl znani 71-lctM filmski igralec Saturnin Fabre. Delati je prenehal v letu 1956. je iz številnih filmov, med njif-i tudi iz filma »Clochemerle*. Povratek Joane Crawford V februarja prihodnjega leta bodo pričeli v Hollywoodu snemati film, ki obravnava psihopatske odnose med dvema sestrama, b:Ahn čudežnim otrokom »vaudevilla* ‘n zvezdnico nemega filma. V film11 bo igrala sl-vna film:’a ieralhf Joan Cratvford, ki je pozi:-na i* filma •Njen obraz* in drugih. Nagrajeni filmi v CTeliinii Na mednarodnem filmskem festivalu v Soluna ie dob i prvo nagrado italijanski film »L’av:nturt*t Drugo nagrado je prejel sov;.’«** film »Serfcža*, tretjo pa Poljski dokumentarni film •Kako se rodi ladja*. Dva nova izvrstna filma V Parizu so pred tedni z uspe* hom predvajali film »Lansko leto v Marijinih Lazih* in film »Nocoj ali nikoli*. Verjetno, da botrtO oba filma lahko videli tudi pri nak Sladko življenje Anita Eckberg v filmu -Sladko življenje« »Sladko življenje*, delo Fellinija, je fdm, ki je dvignil noge celoten italijanski narod m dosegel uspeh, kakršnega zaznamuje le malokatero delo sedme umetnosti. »Sladko življenje* je * svetovni kinematografiji umetnina,- ki je glede na družbeno motaltd tematiko, ki jo obravnava, redke vrednosti. , Film prikazuje sliko takoimenovane »visoke družbe*, po&fjf svojevrstno podobo podzemlja v ulici Venetto, najvefjega shajahu1 raznih snobov, bogatih deklet in mladeničev, gnezda metres, zapc' Ijivih manekenk, sumljivih filmskih zvezd in sploh ljudi prcMern*' tičnt preteklosti. Tu se pojavljajo najrazličnejši »tipi*, -jun** nočnih orgij, norkomani, homoseksualci in ljudje, ki žive v večne’’1, strahu pred jutrišnjim dnem, ki vedo, da je dovolj, (e zob’1*1, telefon, in se svet nad njimi podere, ljudje, ki postajajo zlot#1** in samomorilci, ker so izgubili vero v smisel življenja. _ _ . •Sladko življenje* je podoba egoistične strasti za uživanjem ** razvratom, slika telesne in duševne razroanosti, verskega f analiz*1?' V celoti je izrezek iz življenja družbe in ljudi, ki so izgubili vseživljenjsko orientacijo. .. Ta film je široka podoba, slika časa in določenih »boljših* Ijn*^ balada o moderni družbi, ki ji’ je smisel življena cinizem in z asm1' kovanje vsega, kar naj bi bilo lepo v 'življenju, katere vsakdani »delo* so le škandali, spletke, prostitucija in orgije. ^ SE TA MESEC V KINEMATOGRAFU DELAVSKI DO* V TRBOVLJAH. — Končala sem, Je rekla. Nevarnost je velika — grozna, toda upam, da Jo boste lahko odvrnili od vašega otroka. — O, vzklikne mati, povejte mi, gospa, kaj naj storim, da jo rešim? — Vi ničesar. — Oh, vzklikne vojvodinja. Tisto, kar jaz kot mati ne morem napraviti, kdo sploh lahko stori? — Nek) moški. — Kdo? Povejte ml njegov priimek! — Ne poznam ga in valm ne morem povedati, kako se piše. Lahko vam pa pokažem njegovo podobo. — Njegovo podobo mi lahko pokažete? je presenečeno vzkliknila vojvodinja. — Da, gospa, odgovori Perina. Pripravljena sem na to, seveda če dovolite. — Kdaj pa boste ... to ... storili? je vsa preplašena izjecljala vojvodinja. - Takoj 1 - V tej sobi, v tej hiši! — Tega vam ne morem verjeti. Oprostite, če vam ne verjamem. Tega človeka ni tu, kako bi ml ga vi potem... — Niste me razumeli: ne njega, njegovo podobo, njegovo sliko vam bom pokazala, ki se bo spet hitro razblinila kot dim. Gospa de Slmeuse je začela drhteti. — AH je to klicanje duhov? je vsa prepadena vprašala. — Da, gospa. — Vsa odrevenela od strahu je vojvodinja vzkliknila: — To je vendar hudičevo delo! Perina ji ni odgovorila, le smehljala se je. Takšna -hudičeva« dela so bila tiste čase na dnevnem redu pri vseh vedeževalkah. Minilo Je nekaj trenutkov, ko je gospa začela govoriti z obupno odločnostjo: — Ali sploh smem Še omahovati? Ne, ne. Tu gre za mojo hčerko. Pokličite privid, pokličite ga, pa čeprav samega satana, če že mora tako biti. Mati sem — ne bojim se! Gospodarica rdeče hiše je nato prinesla Iz laboratorija korito i ogljem, medeninasto škatlico In obroč iz ebenovine. Ko je oglje pričelo tleti, je vedeževalka postavila korito med mizo In vrat«, za katerimi Je bil skrit baron. Veliki obroč Je pa položila med korito in mizo. — Stopite v sredino kroga, je Perina rekla vojvodinji, in ne izstopite iz njega, ko bom klicala duhove. - Ne bom, je odgovorila vojvodinja in stopila v krog. Plavkast plamenček je objel oglje v koritu. Iz medeninaste škatle je Perina vzela prgišče nekega belega prahu in ga vrgla na (leče oglje. Soba se Je napolnila z gostim dimom sladkega, opojnega duha. Tisti trenutek je Perina stopila za oblak dima in rekla: XAVIER DE MONTEPIN 5 Maščevanje in ljubezen — Sedaj bom izgovorila čarobne besede. Ostanite mirni, gospa! Takoj ko se bo dim razpršil, boste zagledali podobo moža, ki lahko reši vašo hčerko. Zapomnite si njegov obraz, kajti vse skupaj bo hitro minilo. Belkast oblaček nad ogljem je počasi postajal prozoren. Ko je gospa de Slmeuse gledala skozi zelen pajčolan, jf videla sliko nepremično stoječega moža, ki naj reši njeno hčerko. Toda podoba moža je bila še motna. Tisti trenutek je vedeževalka osvetlila obraz moža... — Baron de Querjean! — Je vzkliknila vojvodinja. Da. on Je! Perina je hitro stresla nekaj belega prahu na plamen v koritu, tako da je dim spri zameglil sliko moža — rešitelja. Ko je dim izginil, barona ni bilo nikjer več. Vrata za njim so se Uho zaprla. — Veste sedaj dovolj? Je vprašala vedeževalka vojvodinjo. Namesto odgovora je ta položila v Perlnino naročje z zlatniki napolnjeno mošnjo. — Radodarni ste, gospa, je rekla Perina. Me Se potrebujete? Vojvodinja je molčala In odkimala z glavo. Vedeževalka je nato vzela majhno srebrno pdščalko in na njo zapiskala. Takoj se je pri vratih pojavil črnce Jumbn. — Pojdite za njim, gospa, odpeljal vas bo na cesto. Gospa de Slmeuse Je odšla iz dvorane še vsa trepetajoča od strahu. Ko so se vrata, za njo zaprla, je Perina snela z obraza masko in odprla tapetna vrata, za katerimi Je bdi skrit baron. — Verjetno ad vse slišal In razumel? - Da, vse sem slišal In razumel, je odgovoril baron. Perina, tl si zlata vredna! ZahvallU se moram tvoji modrosti, kajti sedaj mi ni več treba dvomiti v uspeh moje snubitve. — Torej sem svojo vlogo dobro odigrata? No, sedaj d U na vrsti, da ml poved svojo bodočnost. - Prav: najprej mi bo« posodila tisoč louisdorov, U jib potrebujem. — Cez pri mlnot Jih bo* Imel v svojem žepa. - Cez tri dni bom že zaročen z Izidoro de Slmeuse. — Upam, da se ti bo tvoja želja izpolnila. — Cez tri mesece bom njen mož. Na dan poroke bom dobil milijon. Trt sto tisoč od te vsote boš dobila ti. Vendarle bom naj-bogatejši In najmočnejši človek v Parizu! BRAT IN SESTRA Perina Je povabila barona na večerjo. Komaj sta oba S'*L, za mizo, ie Mto tisti večer že tretji krat slišati na vratih trkanje. — Hudiča) Je zarobantil baron, ki je ravno hotel vzeti » nika kos pečenke. Tvoje delo, Perina, kot mnogo podobnih, ki dl na človeški neumnorii, je res razburljivo nemirno. - Dragi baron, pravi Perina, danes nam gre delo izpod rok-_ — Tl sl seveda gospodarica hiše in smeš delati, kar hočeš. T***" če bo šlo zopet za vedeževanje, glej da hitro opraviš. ^ — Potrudila se bom, da 'U ne bo dolgčas. Je rekla Perth* odšlo v sprejemnico, kjer si Je nataknila masko. Takoj zatem Je Jumbo pripeljal dve osebi nevsakdanje njosti: moški je imel približno štirideset let, ženski je pa zakrivala zgornji del obraza. Po vsem sodeč sla bila oba Moški Je bil nenavadno mršav. Dve tretjini njegovega od ožganega obraza je zavzemal tenki, zelo dolgi in ukrivljeni dve sivi očesi, iz katerih sta sijala pohlep in zvitost. Njegova ®*> ^ je Mla vsa razcapana, toda videlo se Je, da Je bila nekoč pasom mu Je visel zarjavel meč, zraven njega pa majhna m*n< . ^ Obleka mlade ženske Je bila prav tako raztrgana. Oba j valca »ta se ustavila pri vratih in spregovorila med seboj besed. . -ob) - Ce hočeš slišati dober nasvet, sestra Carmen, je dejal možakar, se obrniva ln zapustiva to hišo. /,t* - Ali misliš, ubogi, revni Morales, pravi ženska, da sM" hodila tako daleč, da bi sc n« cilju obrnila in odšla, ne da bi vila svoje naloge? n4W* - Toda pgndsii vendar, da bo v tej prokleti MSI ost« zadnji tolar, ki ga imava! - In kaj potem? uag.el*1 — Saj vendar v«^i, da sem lačen! Zame ne hi bilo nie n" kri če bi moral iti na pustni torek ličen v po- teljo. Carmen Je skomignila z rameni. Hotela Je spremljevalcu voriti, toda v njun pogovor se Je vmešala Torina: ti e* — Kaj letita? Je vprašala s piskavim glasom. KaJ h,K mene? je ponovila. vj «<* — Raj hočeva? pravi Carmen. Na to Je lahko odgovorili- ^ La Goule. kajm-c? Skratka: vedeževalka ste! Priila »cm, da n’ ste, kakšna bo moja prihodnost. — Ste revni? je vprašala gospodarica hiše. .,f) i* — To ni nobena tajnost: po meji obleki lahko presod sem uboga. pli*® — V rdet ujem samo Ustim, M lahko plačajo. Ali vi * storite? ' / tri”** — Vsekakor, prozi ciganka, tu Izvleče Iz žepa zadnji to«' ^ položi pred Torino. (Dalje prihod"*