IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din U50. Poštnina plačana v gotovini. Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Teleton št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 16. januarja 1930. Teleion št. 2552. ŠTEV. 7. sedilo zakona o plačevanju državnih davkov in doklad za čas do konca le- ; 1928 z boni o 20% odbitku ob žigosanju kronskih novčanic. Vprašanje likvidacije tega državnega dolga se je postopoma reševalo. Postopni način ni nudil našemu prebivalstvu zadosti možnosti, da bi vnovčilo bone. Vnovčenje je bilo do sedaj vedno vezano na take pogoje, da jih ni bilo mogoče izpolniti v potni meri. Davki se pri nas do malega sproti izterjujejo in davčne uprave si veliko prizadevajo, da preprečijo kopičenje davčnih zaostankov. Davkoplačevalci iz Dravske banovine so davčne zaostanke za leto 1926. in prejšnja leta že davno prej poravnali, predno še se je dovolilo, da se smejo poravnati z navedenimi boni. Vsled tega se je bonov izkušala pri nas polastiti privatna spekulacija in izrabiti nejasnost, v kateri so bili v pogledu reali-ziranja lastniki bonov, da pride na cenen način — običajno daleko ped polovično vrednostjo nominalne vrednosti — v posest bonov, ki predstavljajo vendar gotovo premoženje. Tekom časa smo prebivalstvo ponovno opozarjali, naj se ne da begati po vesteh, katere so špekulanti la tuširali v našo javnost, posebno potom POVIŠANJE NEMŠKE CARINE NA ŽITO. Na soji dne 14. t. m. je nemška vlada sklenila, da poviša * 20. januarjem carino na rž na 9 in earino na pšenico na 9 in pol mark. * * * DRUŽBENI DAVEK. Po objavi Centrale industrijskih korporacij je ministrstvo za finance pristalo na to, da se pri ugotavljanju odmerne podlage za družbeni davek smatra članarina gospodarskih podjetij, plačana .strokovnim organizacijam za obrtno režijsko postavko. Ravnotako so obrtni stroški glavne skupščine razen dnevnic in drugih sličnih nagrad, katere prejemajo člani upravnega odbora in nadzorstva in razen takih izdatkov, s katerimi bi se mogle prikrivati koristi, naklonjene delničarjem ali članom upravnega odbora in nadzorstva. * * * FRANKIRANJE POŠTNIH SPREM-NIC S FRANKIRALNIMI STROJI. Ministrstvo za gradbe je z odlokom štev. 126.902 od 21. decembra 1929 odredilo, da se smejo tudi poštne spremnice frankirati s frankiralnimi stroji, to pa samo tedaj, če pristojbi-riav ne iznaša za posamezno pošiljko vec kakor Din 60-—. Za višje pristojbino veljajo določila člena 10, točka III. prvega dela Pravilnika za notranjo postno službo. Tudi te pošiljke (pakete) morajo stranke, ki uporabljajo frank iralne stroje, predajati samo in a oni pošti, ki je določena kot kontrolna pošta za dotični trankiralni stroj. Ker je pa to včasih neizvedljivo, lahko določi oblastna p. t. uprava za predajo teh paketov tudi kako drugo pošto v istem kraju. Ta pošta pa mora v zmislu točke 13 IJputstva za upotrebu mašine za frankovanje pošiljati vsak dan kontrolni pošti pregled pristojbin za pakete, ki so bili predani pri tej pošti in čijih sprernni-ce so bile franki rane s frankiralnimi stroji. letakov, da utegnejo boni preko noči izgubiti vsako vrednost. Medtem so se gospodarske korporacije z Zbornico za trgovino, obrt in ! industrijo na čelu prizadevale, da dosežejo povoljno likvidacijo tega vprašanja. Prizadevanja so imela uspeh v toliko, da se izvede v najkrajšem času popolna likvidacija 20 % bonov pod izdatno olajšanimi pogoji. Vendar pa so pogoji pri nas, kjer se davki tekoče izterjujejo, še vedno težki in bo imel marsikateri lastnik še težave, predno jih bo mogel vnovčiti. Sedaj je na nas samih, da res vse bone v roku, ki ga določa zakon, porabimo, ker ne smemo pričakovati, da se bo 60-dnevni rok podaljšal, kar bi v interesu gladke likvidacije vsekakor želeli. Da bo pa likvidacija mogoča že v 60 dneh, se bo morala likvidacija organizirati v obliki posredovanja ali kakorkoli, da se omogoči vnovčenje bonov tudi davkoplačevalcem, ki so davke do konca leta 1928. že poravnali in so sedaj v težkem položaju, kako naj vnovčijo bone, ki se pobirajo samo za plačilo zaostalih davkov. ■ Vprašanje je pereče in oni, ki se ga.bo z uspehom lotil, si bo brez dvoma pridobil neoporečne zasluge za naše gospodarstvo. DRŽAVNA POMOČ' ZA VASI. Pravkar izdan zakon poblašča so-cijalnega ministra, da dovoli iz vsakoletnih proračunskih kreditov njegovega ministrstva za sanitetni fond v svrho asanacije vasi brezobrestna posojila. Posojila se morejo dovoliti za napravo majhnih vaških vodovodov, cistern, vodnjakov, za izgradbo kanalizacije, ljudskih kopališč, vzornih kmečkih hiš in drugih del, ki pospešujejo higijeno. Minister dovoli banatskim upravam iz omenjenih kreditov zneske za taka posojila. Posojila smejo doseči največ 50 odstotkov od proračuna. O sodelovanju občin pri asa-naci jakih delih odloča pristojni higi-jenski zavod. Posojila se morajo vrniti sanacijskemu skladu pri Državni Hipotekarni banki v desetih letih. Izšla bo še posebna odredba o izvedbi asanacijskih del. * * * NOV NEMŠKI ZAKON 0 HMELJU. Nemški parlament je sprejel dne 9. decembra t. 1. nov zakon o hmelju. Po tem zakonu ho v Nemčiji pridelan hmelj signiran ter ni dovoljeno mešati nemškega hmelja z inozemskim. * * * DONAVSKI KORUZNI KARTEL SE IZJALOVIL. Kot poročajo iz Beograda, so se pogajanja med jugoslovanskimi in ogrskimi žitnimi eksporterji zaključila z negativnim uspehom; šlo je za dogovor glede skupnega izvoza žita na inozemske trge v tekočem letu, zlasti glede izvoza koruze. Tako bodo iskali eksporterji Jugoslavije in Ogrske in tudi eksporterji Rumunije kot v prejšnjih letih tudi še vnaprej vsak zase inozemskih prodajnih trgov. Glavni vzrok neuspeha pri pogajanjih iščejo pri Ruimmih. Sliši se celo, da Zveza rumunskih eksporter-jev na predlog glede dogovora o skupnem izvozu sploh odgovorila ni. Tudi nekatere dežele importa predlogu niso tile naklonjene, zlasti ne Češkoslovaška, kjer so se agrarci zbali takšnega kartela. Znižanje obrestne mere v Nemčiji. Z veljavnostjo od 14. t. m. je znižala Nemška Državna banka obrestno mero od 7 na 6V2 %. Olajšanje na denarnem trgu se je javljalo dalj časa tudi v Nemčiji; banka je čakala na decembrov ultimo in ko je bil ta brez težkoč premagan, je znižala banka obrestno mero, da pomore gospodarstvu do nujno potrebnih olajšav. Zneski v menicah in čekih so v zadnjem času zelo padli, slednjič — 11. t. m — na 2280 milijonov mark; obtok bankovcev je padel isti dan na svoto 4375 milijonov mark. Kritje v zlatu in v devizah je naraslo 11. i. m. že na 58-4 odstotkov in medtem nadalje na nekaj čez 60 odstotkov. — Mednarodnemu denarnemu olajšanju, ki se je pričelo z newyorškim borznim krahom, se je prilagodila Nemška državna banka z znižanjem obrestne mere od iy2 %, ki je bila v veljavi od 25. aprila 1929, na 7%, dne 2. novembra 1929 in sedaj na 6\j> %, še pred zaključkom konference v Haagu. Nižjo obrestno mero kot Berlin imajo sedaj Pariz in Ziirich (31/2 %), New York, Stockholm in Amsterdam (4M> odstotkov), London, Koebenhavn. Oslo in Praga (5%), Madrid (5V2 %), Beograd (6%). Razlika v obrestni meri proti drugim državam ostane torej tudi po znižanju od strani Nemške državne banke zadosti velika, da prepreči ob normalnem razvoju mednarodnega denarnega trga odtok denarja iz obrestnih razlogov. Različni pomisleki proti znižanju so morali utihniti spričo nujne potrebe, da se gospodarstvu pomaga. Jugoslavija in italijansko banke. Iz Beograda so prinesli najprvo praški in za njimi dunajski listi vest, da namerava Banca Commerciale Italiana izgraditi od nje prevzeto banko Commerciale Triestina v posebni zavod za Balkan. V poročilih beremo nadalje, da je zagrebška Unionbarika afiliacija omenjene tržaške banke. — Zagrebški »Morgenblatt« ugotavlja sedaj, da so vse te vesti brez vsake podlage. Isti list pravi nadalje, da bo tržaška banka vodila promet v bivših avstrijskih pokrajinah še nadalje kot svoj posebni delokrog, z Balkanom pa da nima nič opraviti. Tu pride v poštev Hrvatska banka z njeno podružnico na Sušaku. Jugoslovanska banka je bila in je z Banko Commerciale Triestina v korespondenčnem razmerju. Triestina je imela tudi paket delnic Unionbanke. Zato še ne more biti govora o kakšnem afiliaoijskem j razmerju. Triestina slednjič nima nič opraviti s Splošno gospodarsko banko v Subotici, ki je v zvezi z Italijan-sko-ogrsko banko in s tem s Commerciale Italiano. V poročilih omenjena Splošna Kreditna banka v Subotici spada h koncernu Ogrske Splošne Kreditne banke in nima z italijanskimi bankami sploh nič opraviti. Tako piše zagrebški »Morgenblatt . NEMŠKO -R l J M t INSKA TRG 0 VINSK A POGODBA. Po dolgotrajnih pogajanjih z nemško vlado se je končno posrečilo doseči sporazum gleda skorajšnjih pogajanj za sklep trgovinske pogodbe med Nemčijo in Romunijo. Pogajanja se bodo po vsej priliki pričela koncem januarja v Berlinu. Priprave za revizijo carinske tarife. (Poročilo zborničnega tajnika g. Ivan Mohoriča v plenarni seji Zbornice za TOI.) (Konec.) III. Povečanje posJovnnine. Pri tej priliki, ko razpravljamo o carinskih pristojbinah, moram opozoriti slavno zbornico še na drugo nevarnost, ki se je pojavila v zadnjem mesecu in ki bi po priredbi, kakor jo zamišlja poljedelsko ministrstvo, lahko v občutni meri oškodovala interese naše izvozne trgovine. To je povišanje poslovnine, ki jo predvideva zakon o pospeševanju kmetijstva v § 44., točka 5. Po besedilu citirane določbe se ima za dotacijo državnega kmetijskega sklada pobirati pri izvozu blaga iz države poslovnina tako, da bi dala letno najmanj 4 milijone zlatih dinarjev dohodka. Stopnje poslovnine na pojedine izvozne predmete ima odrejati minister za finance na predlog ministra za poljedelstvo sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Odrejene stopnje poslovnine sme minister sporazumno z ostalimi ministri zvišati ali znižati, sme pa tudi odrediti, na katere predmete se poslovnina ne pobira. Da si more slavna zbornica napraviti sliko, kaj pomeni ta odredba, naj omenim, da je znašal dosedaj donos poslovnine, ki se je pobiral pri izvozu, 1-7 milijona dinarjev v novčani-cah im da se ima po novem povečati na minimalno 43 milijonov dinarjev, torej na 25 kratno izmero. Ni mi treba posebej omenjati, da je izvoz že danes obremenjen z najrazličnejšimi taksami im pristojbinami, ki v svoji celoti močno zadevajo našo konkurenčnost v inozemstvu in da ni v interesu našega izvoza, da se obstoječe pristojbine še povečujejo in to v taki meri. K zapisniku zadnje plenarne seje je kot dodatek natiskan referat »O ovirah pri izvozu industrijskih izdelkov iz Slovenije«, ki vam nudi v glavnih potezah nekoliko vpogleda v težavne prilike, s katerimi se ima boriti naš eksport na svetovnih tržiščih. Iz izvajanj tega referata se jasno vidi, da bi bilo treba misliti prej na olajšave na izvoz naših izdelkov, kakor pa na njegovo obremenitev. Danes se mora plačati pri izvozu blaga takso za valutno uverenje, provizijo za izdajo uverenja, železniško-carin-ske posredniške pristojbine, pristojbine za tlakovanje, za statistiko in po-slovnino, dočim druge države dajejo podjetjem še eksportne premije, da bi mogla uspešneje konkurirati v inozemstvu. Žal zbornice niso bile v tem vprašanju zaslišane pred sprejetjem zakona in zato tudi niso mogle precizirati svojega stališča napram nameravanemu povišanju poslovnine. Sicer bi bile najodločnejše naglasile, da je treba smatrati sedanjo obremenitev izvoza za maksimum, ki se pod nobenim pogojem ne sme povečavah. Ker pa je izšel zakon brez sodelovanja zbornic, smo danes postavljeni pred izvršen čin in ne mpremo na stvari brez iz-premembe zakona ničesar izpreme-niti. Sedanja formulacija § 44. zakona o pospeševanju kmetijstva je v več ozirih neugodna. Predvsem odreja namesto maksimuma letnega donosa minimum, kaj naj bi donesla letna po- Boni o 20-odstotnem odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. V zadnji številki smo priobčili be- * * * slovnina. Obstoja zato nevarnost, da se bodo od leta do leta stavile večje zahteve, proti katerim se bo težko braniti. Tudi ne predvideva besedilo zakona nikake kavtele in jamstva, da se z povečevanjem poslovnine ne sme ovirati izvoza blaga. Neugodno je tudi to, da se ta poslovnina pobira pri izvozu in ne pri uvozu, kjer bi imela čisto drug značaj in igrala drugo vlogo. Ustvarja se s tem načelna pre-cendenca, ki je sama po sebi neprijetna. Zato bi bilo želeti, da se zakon o pospeševanju poljedelstva spremeni in poslovnina, če se že mora absolutno pobirati, pobira na kak drug način, ne pa od izvoza blaga. V ostalem smo mišljenja, da bi se sredstva za pospeševanje poljedelstva imela dohiti od izvozu poljskih pridelkov in proizvodov poljedelske industrije, ne pa od drugih izvoznih panog,, ki od povzdige poljedelstva ne bodo imele direktnih koristi. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo sedaj osnutek, kako naj bi se poslovnina porazdelila na posamezne izvozne predmete in v kateri višini naj bi se pobirala. Že površen pogled v ta osnutek nam pokaže, da ta načrt ni sprejemljiv kot baza za prireditev poslovnine. To dejstvo smo tudi na konferenci, ki se je vršila o tem vprašanju v trgovinskem ministrstvu dne 12. decembra, vsi delegati zbornic soglasno ugotovili in navedli tudi razloge, radi katerih smatramo, da je sedanji načrt poljedelskega ministrstva nesprejemljiv. Smatramo, da je potrebno, da sporočim slavni zbornici vsaj najvažnejše teh razlogov: Omenjal sem že, da znaša po sedanjih navedbah poslovnina pri izvozu maksimalno 005 Din v zlatu za 100 kg, minimalna pa 0 001 Din, tako da je največja pristojbina 50 krat večja od najmanjše. Po novem načrtu pa bi znašala ta napetost samo desetkratni iznos, ker je na j več ja pristojbina določena na tono z 1 dinarjem v zlatu, najmanjša pa z 010 Din. Zato bo diferenciranje pristojbine po vrednosti blaga mnogo težje izvedljivo. Poljedelsko ministrstvo je izlbralo iz cele izvozne statistike, ki šteje nad 1.500 tekočih številk, samo 55 predmetov in sicer večinoma produktov, ki izkazujejo največjo izvozno tonažo, in določilo nanje poslovnino. Sedaj se ne ve kako je z ostalimi predmeti, med katerimi se nahajajo visokovrednostni produkti sladkor, špirit, melasa in drugi proizvodi poljedelske industrije, ali bo zanje sploh veljala poslovnina ali ne. To osnovno vprašanje je treba predvsem razčistiti. In če se vzame končno načelo vrednosti kot podlaga za diferenciranje poslovnine, potem bi bilo najbolje, da se ravnamo nekako po cenovniku, ki velja za zavarovanje valute in ki vsebuje 159 pozicij. Kalkulacija, ki jo je setavilo poljedelsko ministrstvo o donosu poslovnine, je tudi zelo nezanesljiva. — Mnogi poljski pridelki so vzeti z visoko tonažo v račun, katero bodo le redkokdaj dosegli. Tako na primer je izvoz pšenice v rekordnem letu 1928 znašal 162.000 ton, dočim je v račun vzeto 200.000 ton. Če posmatramo obremenitev posameznih panog industrije po poslovnini, vidimo, da bi odpadlo Dim v zlatu na lesno industrijo na cementno industrijo na^udarsko industrijo na kemično industrijo na lignitno industrijo na mlinarsko industrijo na klavniško industrijo 50 kratni iznos, pri trdem lesu na 100 kratni iznos, pri bauksitu na 59 kratni iznos in pri rudah na 25 kratni iznos, kar je odločno previsoko, medtem ko se poslovnina pri krompirju ali suhih sljivah povišuje samo na pol-drugokratni iznos. Drva za kurjavo bi bila obremenjena v višini 4% od vrednosti, hrastovi pragi z 10% od vrednosti, bauksit pa celo z 25% od vrednosti. Nejasno je, kako bo s poslovnino pri žlahtilnem prometu. Pravilno bi bilo, da bi bil sploh oproščen od vsakega plačevanja poslovnine. Kakor se vidi iz prednjih navedb, sedanji načrt ni zrel za uveljavljenje, ker je preveč enostransko in površno izdeian. Zato ho zbornica v zmislu prednjih navedb in v sporazumu z ostalimi zbornicami v posebni spomenici precizirala ministrstvu svoje sta: lisce in s statističnimi podatki dokazala neizvedljivost sedanjega načrta ter predlagala, da se celo vprašanje ponovno prouči in v sporazumu z zbornicami reši. 1,364.000— 241.600— 119.250— 67.500— 12.700— 16.000— 17.950— Skupno 1,839.000-- Kultumo zbližan j e Nemčije in Jugoslavije. (Delovanje Srednje-evropskega instituta v Draždanih.) Eden izmed najpomembnejših pojavov v evropski politiki povojnega časa je povdarjanje gojitve in razvoja kulturne politike. Politika evropskih držav je dobila s tem zelo močno sredstvo, potom katerega se more sodelovanje posameznih narodov uspešno pospeševati. O potrebi delovanja držav in narodov Srednje Evrope pač ne more nikdo več dvomiti, vendar je mnogo možnosti, ki se dajo realizirati in ki vodijo do istega cilja. O priliki zadnje seje Društva narodov je Aristide Briand sprožil misel politične Panevrope, ki bi se zgradila na temeljih ekonomskega edinstva. Pri tem je moral priznati, da se mora pred ustvaritvijo te ideje še mnogo, mnogo izvršiti samo, da se obvlada saj največje zapreke. Zdi se nain, da mora priti, še predno se napravi prvi korak na tem polju, tedaj pred gospodarskim in političnim edinstvom, do medsebojnega sporazuma, izgraditi in ojačiti se morajo kulturni in gospodarski odnošaji med srednje-evropskimi narodi, ki so tudi sicer navezani eden na drugega. Tudi v Nemčiji so merodajne osebe tega mnenja. To mnenje je zlasti zastopal minister zunanjih del dr. Stresemann, ki je, kakor za Nemčijo, tako tudi za Evropo, zelo rano umrl. Zato se v Nemčiji dela mnogo na tem, da se ta odlična ideja realizira. Zelo pohvalno je, da se je v Nemčiji, ki vzdržuje z Jugoslavijo gospodarske in akademske zveze, pred kratkim časom osnoval srednjeevropski institut. Namen te ustanove je vzdrževanje kulturnih odnošajev med Nemčijo in državami Srednje Evrope, zlasti Jugoslavije, Bolgarije in Rumunije, nadalje širjenje in poglobitev teh zvez. To delo instituta naj ustvarja možnost in pogoje za vzajemno življenje, za dobro in uspešno medsebojno spoznavanje. Sedež instituta je v Draždanih, zlasti radi tega, ker so D razdane kot prestolica Saksonske, center velikega industrijskega teritorija z odlično tehniko in mnogimi strokovnimi šolami, z odličnimi in ekonomskimi zvezami z državami jugo-vzhodne Evrope. Pomembno za karakteristiko instituta je to, da je tukaj dobro in plodonosno združeno delo naučnega instituta s čisto praktičnim delom. Vprašanje ali mora Din v zlatu tako, da bi naštete panoge industrije morale plačati skupno 75% poslovnine, poljedelski produkti pa komaj eno četrtino. Za ves izvoz živine bi se po tem načrtu plačalo manj poslovnine, kakor jo ima plačati samo cementna industrija. Taka razdelitev nikakor ni pravična, ker tvorijo poljedelski proizvodi skupno z proizvodi živinoreje 75% vrednosti celokupne izvozne trgovine in bi razmerje moralo biti torej ravno obratno. Napram sedanjemu stanju bi se poslovnina pri mehkem lesu povišala na NAČRT ZA ŠESTO AMORTIZACIJO LOTERIJSKE 2 'A% DRŽAVNE RENTE ZA VOJNO ŠKODO. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja svoje interesente, ki se zanimajo za amortizacijo obveznic vojne škode, da morejo navedeni načrt vpogledati ob običajnih uradnih urah v zbornični pisarni. * * * TEKSTILNE INSOLVENCE NA OGRSKEM RASTEJO. V decembru je število insolventnih tekstilnih tvrdk na Ogrskem naraslo za polnih 50 odstotkov napram decembru leta 1928. Delež tekstilne branže na skupnem številu insolvenc dosega 60 do 65 odstotkov. Zlasti zanimivo je dejstvo, da je kljub razstočemu številu insolvenc skupna vsota pasiv padla za 12^ odstotkov. To spravljajo v zvezo z razmerami na tekstilnih trgih. Industrija in veletrgovci so dovoljevanje kreditov omejili, in se bo ta restrikeijski proces še nadaljeval. Položaj ogrskega tekstilnega trga se presoja vobče pesimistično. znanost, ali ekonomija dati smer kulturni politiki neposrednega zbližanja z narodom, je rešeno v tem primeru v prilog znanosti, ker je vodstvo in uprava poverjena vseučiliščnemu profesorju, profesorju nacionalne ekonomije na rudarski akademiji v Freibergu in na tehniki v Draždanih g. Valterju Hofmannu, ki razpolaga razen s svojimi teoretičnimi sposobnostmi tudi z bogatimi praktičnimi izkušnjami. On pozna ozemlje, ljudi, gospodarstvo, kulturo in politiko vseh jugo-vzhodnih držav, ker jih je neštetokrat prepotoval in stopil v osebne stike s predstavniki teh držav. A ko sledi kulturnemu zbližanju ekonomsko, in ono mora slediti, ako se stvorijo s kulturnim zbližan jem pogoji, brez katerih trgovski promet med posameznimi narodi ne more obstojati, se moramo takega kulturnega zbližanja veseliti in mu pomagati z vsemi silami. Srednjeevropski inštitut ima na razpolago in uživa pomoč, moralno in stvarno, mnogih oseb iz nemškega javnega življenja, uživa pa tudi zaupanje mnogih odličnih osebnosti v gospodarstvu, politiki in kulturi držav jugo-vzhodne Evrope. Institut ima nadalje na razpolago vse možnosti, da postane središče vseh teženj, ki bi mogle služiti kulturnemu, političnemu in gospodarskemu edinstvu Evrope. Na kulturnem polju zahteva srednjeevropski institut, da vstvari jasno sliko o Srednji Evropi s teni, da motri in čita vse liste in časopise in vse to kar ima kako vrednost, priobči v nemških listih. Tudi bo srednjeevropski institut dajal informacije in članke listom jugo-vzhodne Evrope o vseh dogodkih v Nemčiji in o tem kar je za razvoj Evrope važno. Ni dvoma, da bo s tem napravil mnogo koristnega za zbližanje narodov v Evropi. Nadaljno delo instituta obstoji v tem, da l'o posredoval izmenjavanje dobrih kulturnih filmov o državah, ljudeh, mestih, industrijskih podjetjih in o lepoti in o vseh njenih posebnostih dotičnih držav. Končno bo institut organiziral potovanja in medsebojne posete, trudil se bo, da bodo imeli ti poseti trajne uspehe. Ni potrebno posebej opozoriti na to, da so nameni instituta izredno pohvalni in koristni. Želeti bi bilo zato, da tudi v Jugoslaviji prodre naziranje ustanoviteljev instituta, da se propagirajo cilji, ki jih zasleduje in da se delno institutu za zbližanje narodov po možnosti z vsemi sredstvi pomaga. fo 4 vdn mmKuzzesciL-K'. ■r-ttrmsianmimeaii^matsaES~Z REORGANIZACIJA SOVJETSKIH TRGOVSKIH MISIJ V INOZEMSTVU. Po informacijah v sovjetskih krogih bo v najkrajšem času izvedena itemeljita reorganizacija vseh sovjetskih trgovinskih misij v inozemstvu. V prvi vrsti bo prišlo do velikih iz-prememb pri sovjetski trgovinski misiji v Parizu. V izvajanju svojega programa se je Stalin odločil, da reducira stroškp* 7?x trgovinske misije v inozemstvu, ki so znašali doslej 20 milijonov dolarjev, najmanj za eno Četrtino. V zvezi s tem bodo vso trgovinske misije snremenjene v trgovinske pisarne, ki bodo reševale zgolj formal- nosti, dočim bodo politično-trgovske posle reševala sovjetska poslaništva, ki jim bodo dodeljeni posebni trgovinski atašeji. Posledica te reorganizacije bo, da bo reducirano številno osebje dosedanjih trgovinskih misij. Pri pariški trgovinski misiji bo odpuščenih okrog 800 nameščencev, tako da jih bo ostalo največ 20. Med nameščenci vlada zaradi tega pravcata panika. Vodja sovjetske trgovinske misije v Parizu Tumanov se mudi v Moskvi, odkoder se bo že v prihodnjih dneh vrnil s tozadevnimi reorganiza-cijskimi navodili. španski konzulat na Sušaku bo v kratkem ustanovljen. Sušak je najvažnejše ekspertno lesno pristanišče Jugoslavije, in je postala po uveljavljenju trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Španijo ustanovitev takšnega konzulata zelo potrebna. Več španskih parnikov je v pristanišču Sušaka že naložilo les. Kotiranje jugoslovanskih inozemskih zlatih posojil je po naredbi finančnega ministrstva dovoljeno na borzah v Zagrebu in Beogradu. Tečaji se izrazijo v dinarjih. Nemška Državna banka je znižala obrestno mero od 7 na 6lA%, lombardno obrestno mero pa od 8 na 7l/<%. Glej poseben člančič. Produkcija petroleja v U. S. A. se je dvignila od 1028 na 1929 od 901 na 1004 milijone barrelov, torej za ca. 11 odstotkov; tako izgleda v praksi ameriška restrikcija. Produkcijski areal sladkorne pese na Angleškem bo znašal letos 125.000 hektarov, to je 35 odstotkov več kot lani. Prelevitev obrata pri Opelu je izvršena; število tip so znižali od 5 na 2; dnevna produkcija avtomobilov bo obstojala zaenkrat iz 100 voz, produkcija koles pa iz 300 na 400 kosov. Itumunski proračun za leto 1930 je določen s 37.450 milijoni lejev. Govorijo o pričetku konsolidacije. Od pomladnih deviz (izvoz koruze) pričakujejo poživ-ljenja gospodarskega življenja. Ameriški jekleni trust si je začrtal triletni gradbeni program v svrho gradbe novih in modernizacije starih naprav. Stroške v ogromnem znesku 300 milijonov dolarjev bodo krili iz lastnih rezerv in iz tekočih previškov. Poljska banka je znižala obrestno mero na 8%. Za Reparacijsko banko je po poročilu »Petit Parisien«-a zagotovljena osnovna glavnica 100 milijonov dolarjev. Cena srebra je na novo padla, in je povzročil padec v deželah produkcije veliko vznemirjenje. Glavne produkcijske dežele, v prvi vrsti Mehika, mislijo na izdatno omejitev produkcije. Švabska banka v Rumuniji, ustanovljena leta 1920, je ustavila izplačila. V Banatu ima 28 podružnic. Njena delniška glavnica znaša 30 milijonov lejev, naložbe pa 188 milijonov. Kubanske sladkorne rafinerije izkazujejo deloma bilance z zgubo. Med angleškimi in poljskimi ekspor-terji premoga se je dosegel sporazum glede prodaje na evropskih kontinentalnih trgih. Dogovor, ki ga morata ratificirati še obe premogovni zvezi, naj pomeni konec brezobzirne medsebojne konkurence. Tri ameriško-nemška podjetja umetne svile — Bemberg, Glanzstoff in Enka — se bodo v najkrajšem času fuzionirala. Iščejo še spojitveno obliko, ki ne bi nasprotovala antitrustnemu zakonu. Tri tovarne vžigalic na Ogrskem bodo iz vzrokov racionalizacije ustavile obratovanje. Ogrski sladkorni tovarnarji in producenti sladkorne pese so se že sedaj dogovorili glede prevzema cene v kampanji 1930/31. Cena se glasi na 2'85 pengd za 1 stot in more nekoliko variirati po ceni sladkorja. Povpraševanje p« žatskem hmelju se je preneslo na novo leto in je še naraslo. Zato so narasle tudi cene. Nemški in poljski eksporterji žita so se dogovorili glede skupne ureditve v eksportu žita v severne evropske dežele. Obtok bankovcev v Avstriji se giblje okoli 1000 milijonov šilingov, kritje je 64-5%. Zguba nemških državnih železnic vsled avtobusne in avtomobilne konkurence je za leto 1929 preračunjena na 410 milijonov mark. Od te svote pride 220 milijonov na blagovni promet, 190 na osebni promet. V mednarodni električni industriji se sliši o novi ustanovitvi, in sicer v Češkoslovaški; poleg domačega kapitala je udeležen tudi belgijski, švicarski in av-striiski kapital. Dotok hranilnih vlog na Dunaju se Piblje letos v izdatno večjih izmerah kot lani ob istem .času. IB ANSKl-BORfl TEDEN Dr. Jurij Štempihar: Civilno-pravne meddržavne pogodbe Kraljevine Jugoslavije. (Pomatisk prepovedan.) (Konec.) Belgija. 1. Trgovinska pogodba od 5./17. januarja 1885, Zbornik 41, str. 155, ima slične določbe kot srbsko-franco-ska pogodba o prijateljstvu, trgovini in plovbi od 18. januarja 1883; torej zlasti glede pravice revnih in glede zapuščinske kol. norme. 2. Konzularna pogodba od 5./17. januarja 1885, Zbornik 41, št. 169, normira poleg drugega pristojnost konzulov pri zapuščinskih zadevah v omejenem obsegu. Belgijsko - luksemburška gospodarska unija. Pogodba o trgovini in plovbi od 16. decembra 1926, Sl. Nov. 1928, štev. 44-XI, priznava pravico standi in iudi-cio enako kot domačinom, pravico pridobivanja, posesti in razpolaganja glede nepremičnin in premičnin po načelu na j v. ugodnosti; po istem načelu se priznava pravni obstoj in pravica standi in iudicio trg. itd. družbam ter urejuje konzularni delokrog v zapu-ščinskh zadevah. Nizozemska. Trgovinska in konzularna pogodba od 5./17. oktobra 1881, Zbornik 37, str. 87, ima določbe o najv. ugodnosti, ki se pa nanašajo samo na blagovni promet in na pravni položaj konzulov. Nemčija. Trgovinska in plovbna pogodba od 6. oktobra 1927, Sl. Nov. 1927, štev. 288-LXXX (z dodatnim sporazumom od 19. oktobra 1928, Sl. Nov. 1929, št. 136-LVI) urejuje pravico pridobivanja, posesti in razpolaganja glede nepremičnin in premičnin po načelu najv. ugodnosti, priznava pravico do sodne in upravne zaščite ter pravico prostega pristopa k sodiščem enako kot domačinom »in« najbolj pogodv. tujcem, pravni obstoj in prost pristop k sodiščem, trg. itd. družbam pa po načelu najv. ugodnosti; čl. 29 normira konz. delokrog po načelu najv. ugodnosti, čl. 28 predvideva pristop SHS k mednarodni pogodbi o zaščiti avtorskega prava. Glede oprostitve varščin se smatra v praksi samo gola dejanska vzajemnost zajamčenim, glede pravice revnih niti ta ne. Anglija. Trgovinska in plovbna pogodba od 12. maja 1927, Sl. Nov. 1928, št. 46-XlI, priznava glede zaščite osebe in imet-ka enakost z domačini (v finančnih zadevah enakost z najbolj pogodov. tujci); pravica pridobivanja, posesti in razpolaganja glede nepremičnin in premičnin med živimi in za slučaj smrti se priznava enako kot domačinom »ali« najbolj pogodov. tujcem, pristop k sodiščem enako kot domačinom, trg. itd. družbam pa pravni obstoj in pristop k sodiščem po načelu najv. ugodnosti; ureja delokrog konzulov, v zapuščinskih zadevah po načelu najv. ugodnosti; čl. 26. priznava zaščito industrijske svojine in avtorskega prava enako kot domačinom; cl. 12 predvideva za odškodninske zahteve radi carinskih zlorab tudi sodno in arbitražno pot. — Trgovinske, plovbne, prijateljske pogodbe Srbije z Anglijo so, deloma tudi izrecno, dero-girane. US o! A. 1. Trgovinska pogodba od 2./14. oktobra 1881, Zbornik 38, str. 116, priznala glede zaščite osebe imetka isto zaščito kot domačinom »ali« najbolj Pogodov. tujcem, glede pravice pridobivanja, posesti in razpolaganja z nepremičninami in premičninami med 'zivmi in za slučaj smrti ter glede prostega pristopa k sodiščem po najv. modnosti; čl. 12 ima pretečene odredbe glede zaščite industrijske svojine. 2. Konzularna pogodba od 2./14. oktobra 1881, Zbornik 38, str. 107, KONKURZI. Društvo industrijcev .in veletrgovcev v Ljubljani razglaša naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkur-/ili in piredkonkumh za čas od 1. do 10. januarja 1930: A) Otvorjeni konkurzi: Slovenija: Batič Josip, Ljubljana, Cesta v Iložno dolino št. 5, 28. februarja;* Ivanuš Amalija, Maribor, Gosposka ulica 20, 31. januarja 1930. — Hrvatska: Antolovič Hans, Vrdnik, 31. januarja 1930; Kolarič Dragutin, Koprivnica, 12. aprila 1930. — Srbija: Abduraman Abedin, Ohrid, 18. februarja 1930; Bilalj Haoi Sati, Ohrid, 19. februarja 1930; Bjekič Miladin, Arilj, 25. januarja 1930; Džolič Milica, žena Miileša, Beograd, 29. ja-juarja 1930; Džordževio J. Savo i J. Svetozar, Vlasotinac, 21. januarja 1930; Kovačevič Nikola, Mionica, 25. januarja 1930; Nešič Mihail, Vlasotinac, 28. januarja 1930; Plečevič Novak, Beograd, Studenička ulica br. 6, 29. januarja 1.930; Radivojevič Dragoljub, Ivanjica, 29. januarja 1930; Rajčevič J. Lazar, Kamenica, 25. januarja 1930; Stojančič Dragoljub, Niš, 25. januarja 1930; Stojanovič Cvetan, Bistrica, 3. februarja 1930; I. Trgovačka zadruga za izvoz in uvoz, Arilj, 9. februarja 1930. B) Otvorjeni predkonkurzi: Hrvatska: Rock Lavoslav, Bjelovar; Monopol Im-port i Eksport, Petar Bikar i Pajo Mi-hajlowič, Zagreb; Stojanovič Aleksander, Karlovac. C) Odpravljeni konkurzi:** Slovenija: Hutter Matija, Kočevje; Škerlec Franc, Ljutomer. — Hrvatska: Mihokovič Franjo, Zagreb; Živkovič Zika i Damjan, Sremska Mitroviča. — Srbija: Džor-dževič Gligorij, Kočane; Filipovič Nako, Skoplje; Milanovič Milan B. i Vojislav M. Milanovič, Saraorci; Noah Aron, Skoplje; Pančevič Vojislav, Kru-ševac; Simič Novak, Čurug; Skopska pekarska - sinucijska nabavljačka zadruga, Skoplje; Smiljanič Stepan, B. Kovi-ljaca. D) Odpravljeni predkonkurz: Hrvatska: Steiner Brača, Bjelovar * Datum za imenom tvrdke pomeni rok, do katerega je treba sodišču prijaviti terjatev. Ostali podatki n. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izve v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v našem tajništvu. Tolmač angleškega jezika za območje zagrebških sodišč je postal prosvetni načelnik v p. g. dr. Fran Skaberne v Zagrebu (Hatzova ulica 18), sedaj konci-pijent v odvetniški pisarni g. dr. Molana. urejuje konzularni delokrog po teritorialnem načelu in priznava konzulom samo agende gostionis. Japonska. Trgovinska in plovbna pogodba od 16. novembra 1923, Sl. Nov. 1925, štev. 82-XVI priznava glede zaščite osebe in imetka enakost z domačini, najv. ugodnost pa glede pravice pridobivanja, posesti in razpolaganja z nepremičninami in premičninami, glede pravnega položaja konzulov, pravice standi in iudicio in pripustitve trg. itd. družb k obratovanju. Portugalska. Trgovinska pogodba od 21. avgusta (3. septembra) 1910, Srp. Nov. 1911, št. 116, priznava medsebojnim državljanom najv. ugodnost v »vsakem pogledu«. Norveška. Trgovinska deklaracija od 24. februarja (3. marca) 1909, Zbornik 64, str. 382, slično kot portugalska trgovinska pogodba iz leta 1910. Letonija. Pogodba o trgovini in plovbi od 18. oktobra 1928, Sl. Nov. 1909, štev. 168-CVIII, priznava trg. itd. družbam obstoj s pravicami, ki »izhajajo iz priznanja« in s pravico standi ‘ in iudicio. ±pmjaJcT. Devizno tržišče. Devizni promet na Ljubljanski borzi je bil v minulem tednu dokaj šibkejši napram predzadnjem (27 038 milijona di_ narjev), ker izkazuje komaj 17651 milijonov dinarjev, od čegar odpade skoro polovica samo na zaključke v devizah London in Newyork. Največji dnevni promet izkazuje torkov (7. januarja) devizni promet in sicer preko 6-461 milijona Din, najmanjši pa četrtkov (3'285 milijona Din), dočim sta zaključila borzna setanka od 8. in 10. januarja s ca. štirimi milijoni. Na Narodno banko odpade od celotedenskega prometa nad 5 in K milijona Din, pri čemer je vredno omeniti njeno intervencijo zlasti pri devizi Dunaj, ki jo je dala za približno 2 milijona in pri Pragi, katere je dala za preko 1 in Vi milijona dinarjev na razpolago. Razen tega je Narodna banka posredovala še v devizah Berlin, Curih, London in Newyork. Nasprotno pa je privatna ponudba omogočila gros zaključkov v Newyorku (4223 milijona Din), Londonu (2553 milijona Din), Curihu (1*501) in v Trstu (1 '488 milijona Din). Višina celotedenskega prometa v posameznih devizah je razvidna iz dolnjih številk, katerih primerjanje s prometnimi številkami predzadnjega tedna obenem pokaže padec oziroma porast zaključkov v poedinih devizah (vse v mi-I lijonih dinarjev): Newyork 4296 (7 732), London 2'553 (8-168), Dunaj 2650 (1*982), Curih 2191 (2-218) Praga 2-072 <2*755), Trst 1-488 (2*269), Berlin 1-084 (1*725), dočim izkazujejo devize Pariz, Amsterdam in Budimpešta neznatne spremembe pri itak malenkostnem prometu. 2e tekom predzadnjega tedna močneje naznačeno učvršča vanje večine tečajev osobito važnejših deviz se je v pro-šlem tednu nadaljevalo s pospešenim tempom in je našlo vidnega izraza predvsem v očitnem porastu Londona (od 275-26 7. januarja na 275*39 dne 10. januarja), Newyorka v istem času od 56-38 na 56-44, Berlina od 13*48 na 13*51 in deloma Dunaja, ki se je tekom prejšnjega tedna od 7*9506 okrepil na 7*9540. Pravtako beležijo znaten tečajni porast devize Praga od 167*18 na torkovem borznem sestanku na 167*23 v petek (dne 10. januarja) nalik Parizu, ki se je okrepil za 11 in Trst za 15 točk. Tudi Budimepšta se je tekom tedna (z izjemo v sredo, ko je notirala 9-889, tedaj najnižje) učvrstila na bazi 9-8948, torej v očitnem nasprotju z Amsterdamom in Brusljem, loi sta skozi celi pretekli teden oscilirala in bila v stalnem opada-nju. Edino Curih je ostal na domačih borzah dosledno neizpremenjen, dočim so važnejše devize vsled njegovega in-tervalutarnega oslabljenja porasle. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Nobenih posebnih sprememb: edino Kranjska industrijska družba beleži dne 8. t. m. ex coupon 275 Din. Zaključene so bile zgolj nominalno delnice Kranjske industrijske družbe dne 10. t. m. in sicer po tečaju 280 Din. Tendenca je. ostala neizpremenjena, zanimanje pa še vedno skrajno mlačno. Lesno tržišče. Po munulih praznikih je postalo delovanje na tukajšnji borzi zopet redno. Začetkom leta opažamo malo večjo živahnost na lesnem tržišču kakor koncem pretečenega leta. Oglašajo se kupci, ki reflektirajo na pomladansko dobavo, da celo na celoletno produkcijo mehkega lesa. Išče se zopet normalno merkantilno blago. Večina se išče deske 18 in 24 mm, paralelne, očeljene, polovica smreka, polovica jelka, merkantilno suho blago. Blago se išče postavno franko vagon Su-šak pristanišče. Tudi za prvovrstne bukove hlode je nastalo za izvoz v Španijo zanimanje. Seveda morajo biti ti hlodi le prvovrstno blago, sposobno za izdelavo furnirja. Prodalo pa se ie pretečeni teden 40 vagonov bukovih drv eksekutivnim potom, * 5 vagonov mešanih suhih drv, 2 vagona bukovih okroglic, 2 vagona zaman ja, 1 vagon oglja. Nadalje je bilo zaključeno v mehkem lesu 2 vagona desk — smreka, jelka, 1 vagon tramov, trdega lesa pa 1 vagon orehovih neobrobljenih plohov in 2 vagona naravnih neobrobljenih bukovih plohov od 40 do 100 mm. Išče se pa: Ca. 40 vagonov bukovih drv, zdravih, z do 5% mešanih (javor, brst, gaber), suhih najmanj G mesecev, do 25% prižaganih okroglic, premer od 8 do 15 cm, brez idad, 1 m dolžine. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Ca. 1000 komadov smrekovih drogov v dolžinah 4—5 m, srednji premer 10/15 cm. Cena franko vagon Sušak pristanišče, ista naj se glasi za komad ali pa za 1 m3. Šinezzole smrekove, 65 X 100, 100 X 100 in 100 X 200 imu, od 1—1-25, 150 in 2 m dolžine, blago lepo z malo grč in drugih takih hib. Cena fco vagon meja Postojna. Smrekove letvicc, 13 X 60, 13 X 70, 13 X 80 mm dolžine, od 1 do 3 50 m. Cena franko vagon meja Postojna. Smrekove kratice, več vagonov, blago vezano v svežnje, dimenzije J2, 13, 18in24mm, vsak vagon lahko vsebuje samo eno dimenzijo. Kar se tiče dolžin, širin in teže, se prosi, da se iste v oferti navede. Tega navedenega blaga se rabi vsako množino. 2000 in čistih testonov, od 19 do 30 cm, medija 25 cm. 1 vagon I. orehovih hlodov, od 2-30 do 4 m dolžine. 500 do 600 m3 lepih bukovih hlodov od 33 ali 35 cm naprej srednjega premera, od 2 m naprej, I./II. s 50 % I. tolerira se največ 25% s srcem, istotako se tolerira na vsak tekoči meter 1 ali 2 grči. Cena naj se glasi fco meja Trbiž. 100 ton ali ca. 10 vagonov lepega bukovega oglja. 150 ton ali ca. 15 vagonov lepega mehkega oglja. Cena naj se glasi fco vagon avstrijska meja. Odprema bi se vršila s februarjem 1930. Plačilo: bančni akreditiv, za vsakih 5 vagonov zase. Vsako množino lepe žagane lipovine, plohi od 130 do 150 mm, kar se tiče širine in dolžine uzuelno trgovsko. Cena fco vagon meja Postojna. Vsako množino hrastovih neobrobljenih plohov od 60 mm debeline naprej, od 2-30 m dolžine naprej, od 20 cm širine naprej, blago mora biti zdravo, ne preveč grčasto, meši-často in drugih tozadevnih napak. Cena naj se glasi fco vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon tramov in sicer: od 8/11: 4 komade 4 m; 11/11: 6 kom. 5 m; 11/13: 79 kom. 5 m; 37 kom. 6 m; 13/16: 29 kom. 6 m, 22 komadov 7 in; vagon kompletirati s 11/11 od 4 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Ca, 250 m3 bukovih hlodov I. od 3 80 m naprej s 15% od 3 do 3-70 111 dolžine, od 35 do 50 cm srednjega premera, s 15% od 30 do 34 cm. Dobava: april. 3 vagone brzojavnih drogov, smreka, jelka, bor, po možnosti samo borovih od 10, 11, 12 m s premerom v vrhu od 13 do 15 cm, cena fco vagon via Podbrdo. Večjo množino smrekovih desk in sicer: 10% 12 mm, 25% 18 mm, 35% 24 mm, 30% 28, 38, 48, 58 mm, vse 4 m dolžine, I., II., III a., monte, roba paralelna, ostroroba, oče-Ijena, cena franko vagon prihod Sušak pristanišče. Ca. 600 m3 prizmiranih desk, smreka, jelka 19 111111, 4 m, in sicer: 200 m3 od 22 cm širine, 200 m3 od 29 cm in 200 m3 od 33 cm širine. Cena franko vagon nakladalna postaja. 3 vagone tramov od 18/24 cm in sicer: 1 vagon od 5 m, 1 vagon od 6 m in 1 dopjon od 9, 10, 12 m dolžine. Ca. 100 m3 kratic 24 mm od 1-50 do 3 50 m dolžine, vezanih, 'paralelnih. Cena fco vagon nakladalna postaja. Deske 38 mm smreka, jelka, paralelne ali konične 4 m III a., fco vagon nakladalna postaja. Ponudbe: 3 vagone nežamanik bukovih plohov od 16 centimetrov naprej, debelina 27 mm, dolžina 2 25 m. Cena fco vagon nakladalna postaja ali pa fco vagon meja via Postojna tranzit. Večja množina bukovega oglja. Cena fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon ca. 15 m3 bukovega lesa: 150 kom. remeljnov, 80/80 mm, 3 m dolžine; 100 kom. desk, 50 mm, 4 m dolžine; 50 kom. desk, 80 mm, 4 m dolžine; lepo, zdravo, I., II., III. vrste. Deske nežamane. Cena fco vagon nakladalna postaja. Prevzem na lastnikovi žagi, dobava do 12. januarja 1930. Plačilo proti akreditivu ali duplikatu. Več vagonov smrekovih in jelkovih desk, 18 in 24 mm, I., II., III., monte, obenem 1 vagon III., 18 mm od 12 cm naprej. Ca. 400 komadov hrastovih pragov 1-80 m dolžine in ca. 350 komadov 2 30 m dolžine. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. 100 m3 lepih smrekovih hlodov z nekaj jelke, dolžina 5, 6, 7, 8 m ter nekaj 4 m dolžine, s srednjim premerom od 25 cm naprej. Cena fco vagon nakladalna postaja. 7 vagonov bukovih drv 1 m dolgih. 2 vagona suhih bukovih drv, 1 m s 30 cm okroglic. 10 vagonov bukovih drv 50 cm dolgih, žaganih in polsuhih nieterslrih drv. Ca. 150 m3 hrastovih hlodov, I., II a., od 28 cm premera naprej. i*ausa£u=r£saw*auc'-;: Ca. 3(1 m3 bukovih hlodov od 30 cm naprej, 75% I a., ‘25% II a. Ca. 5(1 m3 hrastovih neobrobljjcnih plohov od 70 do 150 mm debeline, od 2 do 5 m dolžine, blago«je bilo žagano pred 2 leti. Cena franko vagon Maribor. 21 vagonov po 10 ton bukovih cepanic. !> vagonov po 10 ton bukovih okroglic. 16 vagonov po 10 ton hrastovih cepanic. 4 vagone po 10 ton hrastovih okroglic. Cena fco vagon nakladalna postaja ali pa fco vagon meja via Postojna tranizit. Dobava do konca februarja 1930. Drva so sečnje oktobra, novembra 1929. 1 vagon bukovih žamanih plohov, I. II., največ I., 27 mm, tudi nekaj 40 mm debeline, od 2 m dolžine naprej, do 4 50 m, katerih je bolj malo. 5 vagonov lepih bukovih suhih drv, samih cepanic 3 vagone in 2 vagona s ca. 10% (Jkroglic. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. žitni trg. V zadnjem tednu je postala kupčija s pšenico povsod tako na inozemskih tržiščih, kakor tudi pri nas, prav živahna in je pšenica na ceni 5 par pridobila. Dovozi pšenice so prav slabi, ker so ceste vsled južnega vremena nevporabne. Producent je s prodajo pšenice zelo rezerviran v prepričanju, da doseže že v naslednjem tednu boljšo ceno, kar radi živahnega povpraševanja tudi ni izključeno. Zaloge so že močno zmanjšane in bode to dejstvo imelo tudi velik vpliv na nadaljni razvoj cene. Koruza je v ceni trenutno še neizpre-menjena, vendar je promet prav živahen in je interes tudi za terminsko koruzo dobava v mesecih marc, april, maj, junij. Za maj in junij mesec se pri teh cenah težko kupi, ker se le poedinci lahko odločijo za prodajo. V splošnem pa prevladuje mnenje, da mora biti koruza za poznejše termine vsekakor dražja, kakor hitro nastopi interes za našo koruzo, ki je kvalitativno prvovrstna, tudi .v inozemstvu. Kupčija s pšenično moko je prav živahna in ni mogoče zadostiti povpraševanju, ker so ponajveč mlini v Bački radi pomanjkljivih dovozov pšenice razprodali vse zaloge pšenične moke nu-larice. Cena je za 10 par višja kot v minulem tednu, pa tudi pri tej ceni ni dobiti zadostne množine blaga. Tudi za temnejše vrste pšenične moke se je interes zboljšal. Ječmen in rž je v glavnem nespremenjen in se kupuje le toliko kolikor se potrebuje za izdelavo žitne kave in ješprenjčka, slabejše vrste pa za krmilne svrhe. V minulem tednu je bilo zaključeno na Ljubljanski borzi 22 vagonov koruze, t vagon činkvanitina, 5 vagonov pšenice in 1 vagon moke. Cene so bile sledeče: Backa pšenica nova: 78 kg, 2% prilil., inlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 255—257 50. Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., ! inlevska voznina, bIov. post., dobava prompt- ! na, plačilo v 30 dneh, Din 247-50—250. Sremska pšenica: 78 kg, 2% prim., nilev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245—247-50. Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 240—242-50. Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., inlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237 50—240. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 207-50—210. Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 380—385, Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 180—182-50. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 185—187 50. Casu primerno suha koruza 8 kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, Din 157-50—160. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg: 180 do 190 Din. Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, 170 do 175 Din. Oves bački novi: navadna voznina. Din 205 do 207-50. Tedaj 15. januarja 1930. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZH: Amsterdam 1 h. goM. . . 22-746 22-805 Berlin 1 M 13-51 1354 Bruselj 1 belga —•— 7-8860 Budimpešta 1 pengfl . . —•— 9-9036 Curih 100 fr 1094 40 109740 Dunaj 1 šiling 7-951 7-9«l London 1 funt —•— 275-65 Newyork 1 dolar —•— 56-53 Pariz 100 fr —•— 222 47 Praga 100 kron 167-00 16786 Trst 100 lir 295-44 297-44 Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 360 komadov navadnih hrastovih pragov in 60 mecesnovih miostoic. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov topo-rišč za sekire in 1200 komadov ročajev za kladiva, krampe in lopate. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 23. januarja t. 1. pori uclI>e »lede dobave 40.000 kg portland-cementa; do 30. januarja t. 1. pa glede dobave elektromaterijala. — Dne 29. januarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic, strojni oddelek v Subotici, ofertalna licitacija glede dobave 115 komadov lesenih impregniranih drogov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za 701 v Ljubljani.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic. — Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 750 komadov vijakov sistema »Etzek. — Prometno-komercijel-ni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 šob za he-lioforske svetilke in 600 komadov mrežic za helioforske svetilke. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Mjesni odbor bratin-ske blagajne v Brezi sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 kremenske svetilke. — Dne 5. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave skretnic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonom-skem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave instrumentov za električna merjenja. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) VI. vinski sejem v Središču se vrši v običajnih zadružnih prostorih pri županu g. M. Rakušu v Obrežu v torek 21. t. m. ob 11. uri predpoldne. Na kolodvoru bodo sani, oziroma vozovi in avtomobili na razpolago. Ker je zrastla letos izredno dobra vinski kapljica, ki 'bo interesentom na razpolago iz celega ljutomersko - ormožkega okoliša, se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za staro in novo ljutomersko vino, da stopijo na tem sejmu v direktni stik s producenti, ki jim jamčijo za pristno kapljico po najnižji dnevni ceni. Za 'topla jedila bo poskrbljeno. Na svidenje torej v torek 21. t. m. na vinskem sejmu v Središču. Dunajski spomladanski velesejem se vrši kot vedno neposredno po lipskem fejnut, in to v času od 9. do 16. marca 1930. Štev. 7. KM^EumaOKUnaMt * Prodaja. Dne 5. februarja t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materi-jala v Sarajevu licitacija glede prodaje lesenih sodov, starega papirja in odpadkov od bombaža, konoplje, jute, usnja, volne itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem stovarištu.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Novem mestu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. februarja t. I. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Jr j na prečila MARIBORSKI TRG DNE 11. JANUARJA 1930. Radi slabega deževnega vremena je bil trg le srednje založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali iz 15 občin na 75 vozeh 250 zaklanih svinj, 1 telico, 4 teleta, 1 ovco, 169 kg črevesne masti, 94 kg jeter, 4 kg pljuč in 99 kg svinjskih želodcev, kmetje pa na dveh vozeh krompirja in čebule, na dveh vozeh pa jabolk, kmetice pa okoli 400 komadov perutnine in domačih zajcev na trg. Cene so bile mesu kakor pretečeni teden, svinjini pa 16—24, po 11. uri pa 15 do 22 Din za kg. Tudi pri perutnini so bile iste cene kakor pretekli teden. Domači zajci so se prodajali po 15—30 Din za komad. Cene morskim ribam £0 bile 16, 24 in 28 Din za kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cena krompirju je še vedno nizka 1—175 Din za kg, solati 12—14, kislemu zelju 4, kisli repi 2, hrenu 8 do 10, čebuli 2'50—3 50, česnu 10—12 Din za kg, maslu 40 do 60, mleku 3—3'50 dinarjev za liter, jabolkam 5—8, hruškam 8—12 Din za kg, oranžam 1 do 2'50, limonam 1—1'50 Din za komad. Cvetlicam (francoskim in italijanskim) 3—7 Din za komad. Lesena in lončena roba se je prodajala po navadi 1—100 Din, brezove metle 175—5 Din za komad, koruzna slama 40 Din za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. M sredo 8. t. m. so kmetje pripeljali 14 voz sena, 6 voz slame; v soboto 11. t. m. pa 11 voz sena in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 80—135, slami pa i 65—75 Din za 100 kg. I USTANOVLJENO 1893 T E O 13». K O R N LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S (PREJE HENRIK KORN) KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENT HAT, N A KUR J ATA C ne TTHII M1* n IV **«rnica ogledal in „)rCUKUrl II« II. bruienega stekla UUBUANA VII. CelovSka 81 Telef. 2343 ZAGREB, OSIJEK---------------Sredlšnjicai ZASK£B Zrcalno steklo, portalno uteklo, mašinslco steklo 6 — 6 mm, ogledala, bruicna v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruSene prozorne Sipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — »Fin* — navadna ogledala. . - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE ' JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. ▼•UtrgoTlna / kolonljaln* ln ip>OwriJ«k« robe LJUBLJANA Naročajte »Trgovski list«! ^Trgovski list44 se priporoča p. n. trgovcem, obrtnikom in iudustrijcnn z« iiiserir