Nesreča v gozdu
Stepanček, sin necega lovca, bil je koiuaj 12 let slar, pa je užč dobro znal pužko nositi. OCe so ga Tečkrat vzeli s soboj, kadar so šli t gozd div-jačino streljat, ter so ga uSili, kako je treba s puško ravnati, ako hoče kdaj dober lovec biti. Stepančku se je dopala ta lovska zabava, in večkrat se je jo tihem iznmzal iz liiše ter je 5el v gozd s puško čez ramo. Oeo nijso znali, da Sfcepanček hotli sam na lov, drugače bi mu blli kaj tacega ostro prepove-dali. Kecega dn6 pridejo oSe domOv, ter začn6 pripovedoTati, kako ali dalj časa iSčcjo v gozdu liaioe, ki jim mnogo kvare dela, ali te grde tatice nij mogofe nikakor dobiti y pest. BNu, zdaj ai6 tem, kod se klati ta spak od grde žiTali" pristavijo oče, nin jutri bi jo gotovo ustrelil, ako bi ne imel opravka v mestu." Zal mi je, da moram rarao jntri a doma. ker bi rad po vsakej ceni, da 6no zvito tatico prej ko mogo6e kaznujem."
StepanCek je napeto poslušal očeta, tet si tak6j mislil: ,,lia! uže znam, kaj mi je storiti, — oče otidejo v mesto, a jaz lepo v gozd, in če zaslediin lisico — ej, to bode veselje — živijo!"
In res, — zjutraj zgodaj otidejo očo v mesto po svojem opravilu, a Ste-panček se tiho ukiade h hiše ter otide v gozd lisice iskat. JJolgo je liodil po gozdu si«m tcr tja iu iskal, ne bi li naicl lisičjega sledii. 2dajci postoji, ter re6e: revo ga", to je lisioji sledl Poiiasi vzame puško z rame, uapnč petelina ter tiho slopa naprej. Skrijo se za neko debelo drevo kraj gozda. Ne stoji doigo, da zaglcda za bližujim grmom Iiai<?jo dlako. Tak6j nam^ri pnško — puf! — puska po6i, da se je daleč nzlegalo po gozdu. Ali v istem času, ko Stepanček hitf, da bi pobral svoj plen, sklone ae človek izza grmovja ter zavpije: ,,oh, pomagajte, iiekdo me je ustrelil!" In ubogi človek se zopet zgrudi na zemljo, kakor da bi bil nirtev. StepanCka obide sLrahovita groza; lasje se mu ščotiuijo na glavi, iu kakor da bi g& strela nesla, hitf iz gozda; — t prsih sliši neki iiotninji glas, ki inu pravi: nmoj Bog, moj Bog! Ste-panček, žloveka si natrelil! — Ti si ubijalec!"
ObstreJjeni filovek se y tem zopet sklone na koleni ter prcsi memo idoBe ljudi, da bi jnu pomagali.  Dva človeka ga primota in odaeseta t bližnjo hiSo.
Nesvečni človek je biJ pastir iz tasi; star človek, ki je v&i več Jet mirno in srečno pasel svojo 6odo po ondotnej okolicL Tes ta čas sc mu nij Se ni-koli prigodila kaka aesreča do douaSnjega dae, koje legelza grm, da simalo
8*
_1M3_
oilpočije. Ali rarao danes pride lov&v Stepanček s svojo nesrečno puško; ngleda za grmom pastirjevo torbo, ki je lila od tel«!je kože in ko^mata, ter misleč si, da je to lisičje krzno, izsiplje na ubozega uloveka iz pnške niočui naboj, ki ga je bil pripraril za lisico. Sihče nij niti slutil, da lji bil Ste-panček ubstrelil vaškega pastirja. Barno tako po tibem se je priplazil zopet domiiv, kakor je bil otišel iz doma; nihče ga nij bil zapazil. Ali od 6nega tr«uotk& bilo inu j« prestati veliko skrbi in straha.
Zvečer pridejo o5e domiiT, ter pripoTedujejo, da se je danes zjutraj ve-lika nesreSa zgodila t gozda; storega pastirja iz bližnje Tasi je nekdo obstrelit, da ubogi Clovek zdaj strašae boleCine trpi. Težko, da bi ostal pri živijeDJi. rSam Bog ga vždi, kdo bi bil ta ubijalec," refiejo oče ia se zamidlijo. nBrž to ne je bii U> kak zTeriuski tat, ki nam divjafino krade po govlih!" Ko oče tako govore, Tder6 ae Stepančku debele solze po licih; s skleujenima rc-kama pade na koleni pred oietA, ter jih jok&j6č prosi: noh. o6e! odpnstite nii, odpustite mi, vse, Tse vani povem!" O(5e in mati obledita od velieega strahu! Ko Stepaniiek prestane jokati, izpoviS ?se natanko, kako je bilo z nesreenim človekom. OCe so s^ojegji sina ostro kaznovali in poslali po zdr&viiika, da bi poraagal obstreljeBemu pastirju.
Pastir zopet sre6no ozdravi. Stepanfek ga j« rad in večkrat obiakaval 'm prosil odpnščenja, obetajoč, da nikoli teč ne bode Sel s puško v gozd. Id rea; — Se le ko je dorastel, dal se je pregovoriti, da je Sel zopet na lov.