Iz naše šolske zgodovine. Naša prihodnjost je v prvi vrsti zavisna od naših šol. Ali pa šola našim namenom ustreza, ali ne, je pa zopet zavisno pred vsem od dveh reči: 1. od jezika, kl se v šoli govori, in 2. od osebe učiteljeve. Kjer se že v tretjem šolskem letu jame klatiti nemščina, ki potem v četrtem ali petem letu naSo slovenščino čisto izpodi iz šolske sobe, tatn se dela za Pruse, in tam otroci koristi od šole ne bodo imeli. Glede na jezik naj bi nam veljalo to-le in sicer edino pametno in zdravo načelo: učni jezik od prvega do osmega leta slovenski; nemščine naj se uče od petega solskega leta naprej po tri ure na teden edino tisti otroci, katerih stariši to žele. Učni jezik določuje v prvej instanci okrajni, in še le, če se je zoper tega rekuriralo, deželni šolski svet; jezika si torej učitelj ne more sam izbirati po svoji voljl; vse drugo pa leži več ali manj v rokah njegovih. 0 tem smo prepričani mi, prepričani pa tudi naši sovražniki. Zatorej nam hočejo določevati jezik, ki naj v naših šolah rabi, in nam vsiljujejo nemške oziroma nemškutarske učitelje. Evo primerov iz zadnjih dnij! V šoli sv. Lenarta v Slov. gor. je bil doslej učni jezik do tretjega šolskega leta slovenski, potem v nekaterih predmetih nemški, a tako, da so do osmega šolskega leta otroci že skoro pozabili slovenski čitati in pravilno pisati. Ali našim prusakom je bilo to vse premalo nemški. Sklenila je trška občina s tremi kmečkimi prositi, da bodi učni jezik od četrtega učnega leta naprej edino nemški; dve občini sta se temu sklepu upirali ter sklenili, da naj ostane pri starem. Stvar so poslali na deželni šolski svet, ki ie tudi deželni odbor poprašal njegovega mnenja. Ta je seveda izrekel željo, naj je «iz principijelnih razlogov>, to se pravi slovenski: radi pruševanja, učni jezik od četrtega leta samo nemški. Nairaje bi to kar bil ukazal, to Itak vemo, ali vedel je, da si okrajni šolski svet, ki je slovenski, svoje pravice ne bo dal vzeti. Okrajni šolski svet je pa določil, naj ostane pri starem, in pripustil, kakor po zakonu gre, dotičnim občinam, oziroma krajnemu šolskemu svštu rekurz. Ce se bo rekuriralo, bode odločil deželni šolski svet, in potem je šola izgubljena. Trška občina bo gotovo rekurirala; ti ljudje so že predolgo slepi in gluhi za pametne razloge, in prusaštvo je v njih že pregloboko vkoreninjeno. Ali kmetje! Da bi vaše sree bilo že popolnoma popačeno, tega ne morenio in nočemo verjeti. Vi ste zapeljani. Bodite možje in imejte toliko trdnosti, da ubogate glas svoje dobre vesti! Ali ne svarite vedno svojih otrok pred slabo tovarišijo ? Storite torej tudi sami, kar se vam zdi prav! Vi pogubnega brezdna ne vidite, v kojega vas pelje pretiravanje nemščine; ne morete ga videti, ker ne utegnete s politiko se temeljito pečati. Zato pa slušajte glas «Slovenskega Gospodarja*, ki vam še ni nikdar nič slabega svetoval; oklenite se njega, ki se drži gesla: Vse za katoliško vero, za slovensko domovino in za presvetlega cesarja Franca Jožefa I.! — V S1 o v. B i s t r i c i sta bili razpisani službi nadučiteljice in učitelja. Za prvo prosila je tudi tamošnja učiteljica C, ki sovraži slovenščino iz vsega srca. Radi tega ie lahko našla «merodajnih» raož, ki so se na višjih mestih za nio potegovali, ter «storili vse, kar je bilo mogoče.> Pri seji okrajnega šolskega sveta, ki je po svoji večini slovenski, predložile so se razven omenjene prošnje Se proSnje treh učiteljic, izmed katerih pa jedna pri sestavljanju terna, kakor se je to naprej videlo, ni mogla priti v poštev. V terno je torej raorala priti zraven dveh jako dobrih, a slovenskih učiteljic tudi bistriška učiteljica C, ki pa zbog uspehov in prizadevanja v šoli tudi v najožjem krogu ne sluje. Postavila se je na tretje mesto. Kdor ne ve, da se deželni šolski sv6t za sposobnost in za zasluge ne zmeni čisto nič, ampak da mu je merodajno le politično mišljenje prosilčevo, bi mislil, da učiteljica C. mesta ne more dobiti; ali kdor deželni šolski sv6t pozna, je lahko stavil, da bodeta pridni Slovenki, in če bi bili angeljca, propadli — in stavo bi bil tudi dobil. Imenovana je bila C. Ali kaj se je zgodilo sedaj? Slučajno je prišlo na svetlo, da se prošnja izvrstne slovenske učiteljice S., ki je vse izpite in še celo onega za meščanske šole bila dostala z odliko, pri seji okrajnega šolskega sveta ni predložila, dasi je bila odposlana pravočasno. Ali je mar bila učiteliica kai zakrivila? Toda predložiti bi se imela prošnja vsekakor. Sicer ie gospodična po svoiem vedenju vzgledna, v šoli izborno porabna, zakriviti bi bila mogla le to, da je kot dete slovenskih starišev ostala poštena Slovenka. Kaj torej? Reklo se ji je, da je pisar okrajnega šolskega sveta, g. Achitsch, prošnjo bil ¦ zal ožil>. Mogoče, ali čudno vendar, da ravno prošnjo one prosilke, katere bi se bilo učiteljici C. največ bati! Če bi se bila ta prošnja pri seji okrajnega šolskega sveta predložila, bi učiteljica C. gotovo ne bila prišla v terno in, ker se deželni šolski sv6t terna raora držati, ne raogla biti imenovana. Gospodični S. svetujemo, da se pritoži ter protestuje zoper imenovanje, in če treba do najvišje inštance. — Rekli smo gori, da je tudi bila razpisana služba učiteljeva. In tudi tukaj je g. Ahitsch jedno prošnjo «založil», prošnio izvrstnega in vrlo narodnega učitelja L. — Naslikali smo danes le dva slučaja, ki pa človeku gotovo kri razburita ; ali resnica je, da zgodovina spodnještajarskega šolstva druzega ni, kakor dolga vrsta enakih neštetih slučajev. Kedaj bode tega konec? Ali še le tedaj, ko bode n a s konec ?