VOLI Tl£ty. AFfW I^OUTIČNA' \ afera tel 1 časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 19. avgusta 1993, št. 36, letnik 52, cena 130 SIT JESENSKA DILEMA VLADNE KOALICIJE >Zfl ti 5ZJ O ti ti Q ti O Kdor nam piše, kdor piše za nas, nihče ne more mimo Janeza Janše. Očitno se obenj spotakneš res povsod, kamor dregneš. Tudi ta številka DE ga je polna. Med drugim boste našli v njej tudi izjavo Alberta Vodovnika o Janševi socialdemokratski stranki, ki ima v programu nalogo onemogočati Svobodne sindikate. Zato sprašujemo predsednika Združene liste Janeza Kocjančiča, kje je meja sodelovanja njegove stranke v vladi, katere član je tudi socialdemokrat Janševega kova. Kolikor vemo, Združena lista razglaša drugačen odnos do sindikatov. Ali njeni ministri res lahko sedijo v vladi z vodjo stranke, ki v svoj program zapiše obračunavanje z naj močnejšim slovenskim sindikatom?! j POllTICNfl ^FERj&h revščina. EE> sreda 14®® TEMA DNEVA Ne boste verjeli, toda vroče razprave v sredo popoldan se ne sučejo ne okoli vojnega ministra ne okoli direktorskih plač. Razvnema jih včerajšnje obleganje Intersparovega nakupovalnega središča v Ljubljani. Večina trdi, da jih je sram. Toda - tudi ti so bili zraven! Končno, zakaj sram? Dobra ponudba in nizke cene bi ne smele zbujati sramu pri kupcih, ampak prej pri kom drugem. Mimogrede, morda bo kakšen nauk kapnil tudi tistim, ki se ukvarjajo s sindikalnimi kon-zumi?! Prodaja je pač tehtnica z dvoje utežmi. Eno utež smo omenili, druga je kupna moč. Ko sindikati že govore o direktorskih plačah - smo se zamislili nad podatkom, s katerim nam je postregel ROS državnih in družbenih organov: Na celotni znesek maja izplačanih plač je šlo 51,6 odstotka (!!!) za službena potovanja, pogodbena dela, avtorske honorarje... Na to, koliko so teh ugodnosti lahko deležni delavci, bomo skušali odgovoriti prihodnjič. Afere, škandali, politične zdrahe, nebrzdana prerivanja za oblast... O tem piše Sonja Lokar na 3. strani DE in ugotavlja, da bodo jesenska dilema vladne koalicije vendarle delovna mesta in naraščajoča 5 jSL 5 jr* g g-gj Tema, o kateri toliko govorimo, a ob tem poznamo tako malo podatkov, so menili na tiskovni konferenci ZSSS. Preberite na 4. strani DE. Piše: Martin Ivanič Prazna vera v pravno državo Nekako se ne morem iznebiti vtisa, daje zgodba o Sloveniji kot pravni državi zgolj futuristična pravljica. Dosedanje izkušnje z njo in verbalni dokazi o njenem obstoju iz ust politikov vse preveč spominjajo na že znano prakso. Tudi Janševi ugovori na revolt sodnikov zastran njihovega počasnega in neprepričljivega raziskovanja afere z orožjem so v tem pogledu iz istega arzenala. Je že res, da v normalno urejeni državi vsaka veja oblasti podleže javni kritiki. Vendar pa je ogromna razlika, če npr. sodno oblast kritizira visok državni ali politični funkcionar (za katerim povrh stoji še nerazpoznavna in pravno ne dovolj' prepričljiva represivna sila) ali pa če to počno nemočni in pogosto povsem razčlovečenemu kolesju države prepuščeni državljani. V prvem primeru gre pokonci vsa država, da o kritizirani veji oblasti niti ne govorimo. V drugem primeru se bodisi za kritiko nihče ne zmeni ali pa se začno oblasti celo zanimati za šibke točke in vprašljive nagibe kritika. Skratka, glede na odzivnost na Janševo kritiko in njegovo direktno in indirektno politično moč se ni mogoče iznebiti vtisa, da vseeno gre za določen pritisk na pravosodje in da je Janša s tem celo povsem zavestno računal. Zagotovo je, da s takšno kritiko lahko požanje več odobravanja kot kritike, saj je vse več državljanov in ustanov, ki silno dvomijo o normalni učinkovitosti slovenskega pravosodja. Ni pa nobenega dvoma, da je takšna kritika v končni fazi paralitična prav za sodstvo. Po izkušnjah sodeč se bo še bolj trudilo, da s svojim ravnanjem v bodoče preventivno nevtralizira tovrstne kritike. Zato je jasno, da bodo spet mali državljani »pokasirali« negativne obresti takšne prakse. Tako ohromljeno sodstvo namreč še zlepa ne bo sposobno bistveno povečati obsega in kakovosti svojega dela in »prenos težišča« bo nekdo moral plačati. S takšno tendenco pa se ni moč strinjati. Upadanje gmotne, socialne in pravne varnosti v državi bo zagotovo šlo v škodo predvsem temeljnih slojev, ki pa so po logiki stvari subjekt demokratične družbe. Funkcionarji so lahko le izvajalci volje demokratično urejene družbe. In če naj bi s svojim znanjem in delovanjem prispevali k napredovanju demokratičnosti in pravne utemeljenosti slovenske družbe, je jasno, da za to obstajajo ustrezne poti. Zato bi tudi od Janše kot nesporno sposobnega državnega in političnega funkcionarja, ki vse druge ves čas podučuje v poznavanju in tolmačenju zakonov, več kot upravičeno pričakovali, da razpravo o slovenskem sodstvu načne v parlamentu in se tam zavzema za učinkovite rešitve, ne pa da v že konfliktnem primeru, izrabljajoč svojo moč in vpliv, izvaja pritisk na sodstvo, da bi ravnalo tako, kot bi bilo njemu bolj všeč. Pomilovanja vredno upiranje sodstva takšni kritiki je prozorna poza, ki zagotovo ne bo povečala splošne stopnje pravnega reda in ravnanja pri nas. Za to pa so neprimerno bolj zainteresirani mali ljudje kakor funkcionarji in vse številnejši verižniki. Sindikat naj pojasni zamolčano skrivnost DE 12. avgust 1993 Spoštovani gospod Dominik Oprešnikl Razumem Vašo skrb, da bi zmanjšali preveliko brezposelnost v Sloveniji in še zlasti, da bi zagotovili delovna mesta za mlade delavke in delavce. V iskanju rešitev teh problemov je vredno vložiti naše znanje, voljo in tudi odloč- nost, da, tudi sindikatov. Toda, žal, se pri iskanju odgovorov na ta vprašanja z Vami v celoti ne morem strinjati. Najprej moram za naše boljše razumevanje zapisati, da ZSSS ni enoten sindikat. To so sindikati - kar 20 nas je, ki so v mnogih stvareh popolnoma samostojni - tudi pri organiziranju stavk. Stavke pa niso odvisne, k sreči, zgolj od volje sindikalnih voditeljev, temveč se v skladu z našimi pravili odloča o tem članstvo in obvelja večinska volja. Bilo bi sila podcenjujoče do delavcev in delavk, če bi mislili, da so stavke odvisne zgolj od razpoloženja ali prepričanja sindikalnih voditeljev. Pa saj tega tudi sami ne trdite. Zato zgolj kot pojasnilo - zadnje stavke kovinarjev ni organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, pač pa Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), kije, seveda, povezan o drugimi sindiakti v ZSSS. Vas pozdravlja Dušan Semolič, predsednik ZSSS Razkrinkana zarota DE 12. avgust 1993 Humoristično kritični rubriki v DE »X-25« in »Vojaško politični komentar polkovnika Boruta Bobra« sem pisal jaz. To nista bili uredniški ali kolektivno pisani rubriki, temveč sta imeli enega avtorja in jasno ost pisanja! »Razkrinkane zarote« pa nisem pisal jaz. Seveda se nisem čez noč prelevil v člana kluba ljubiteljev Janeza Janše. Prav tako se strinjam z ugotovitvami Vašega X-25 o kliničnem stadiju razmišljanj nekega nacionalno zavednega poslanca. Obe trenutno kurantni aferi, tista z domnevnim Jelinčičevim udbovskim dosjejem in ta mariborska z orožjem za divizijo pešakov sta taki, da prav spodbujata paranojo politične desnice. Na neki način lahko zapišem, da so desnici leta 1990 podarili pravico do evforije in leta 1993 pravico do paranoje! Nekdo si očitno želi tako desnico ali tako (potencialno) opozicijo, saj ve, da je taka nenevarna - politično in programsko. Prava toča pisem bralcev to potrjuje. Vendar pa je v tej splošni slovenski preganjavici obrambni minister oseba, ki tiplje v temi in ki ugiba. Ta moment je večini komentatorjev ušla in so jo spregledali. Spomnimo se samo tistega famoznega Odbora za varstvo pravic J. J. in tako bučno napovedovanega dokumenta razkritij o ozadju procesa četverici — tresla se je gora, rodila se je miš. Podobno je sedaj; mariborsko tožilstvo je iz Janše naredilo skoraj osumljenca in s tem samo podžgalo paranojo na desni strani slovenske politične scene. Čemu? Moj prisilni molk s tem nima zveze. Toda naj si pripišem - če hočete - »zaslugo«, da sem Janšo poskusil tisti edini mesec, ko sem pisal črno-belo predvolilno areno, prikazati objektivno; nastala je črno-belo-črno-bela vetrnica. Nisem uspel iz njega narediti ne negativca ne pozi-tivca. Ampak v času polarizacije, ko si lahko samo za »Milana« ali za »Janeza«, takih ne rabijo nikjer. Da je moj pogled na Janeza Janšo precej neobremenjen z demosovsko evforijo, si je kriv obrambni minister sam. Ko sem v letu 1981/ 82 bil v. d. urednika za teorijo na »Tribuni«, meje ekipa z RK ZSMS dala po štirih številkah zamenjati. Takrat sem pisal tekste o družbenem kapitalu in družbeni krizi, o permanentni krizi političnega sistema v realsocializmu ipd.; mladinski aparatčiki, sami dobro plačani, dobro informirani in dobro pilotiram marksisti pa so bili današnji demokrat Bavčar, današnji socialdemokrat Janša, današnji ekosocialni zeleni Srečo Kirn, današnja »liberalna demokratka« Vika Potočnik in pozabljena komunistka Darja Colarič. Ker sem njihov karakter in njihovo politiko imel priliko spoznati tedaj, me njihova »demokratična« transformacija ni ravno spravila v stanje vzhičenega pričakovanja. Pa ne gre za osebno užaljenost mene, ki sem pred obrambnim ministrom naredil neodvisno politično kandidaturo v Zvezi mladine (jaz 1971, on 1988), zahteval notranjo demokracijo v DPO ali pa kritiziral marksizem (jaz 1972, 1981, on ob koncu osemdesetih). Moral sem pritrditi — iz grenke izkušnje politične odstranitve pomladi 1982 - njihovim današnjim kritikom, ki so ves čas dvomili o njihovi usposobljenosti za vladanje in o njihovem dojemanju politične realnosti. Še več, v ljubljanskih Mostah sem kot Demosov kandidat doživel še enkrat ponovitev »1982. leta«. S strani Lojzeta Marinčka in Janše. S svojim pisanjem (v Reviji 2000, v DE, v Km. glasu, v Slovencu, v Dnevniku in kjer so me še objavljali kot svobodnega novinarja) sem poskusil podati neki standard pisanja, ki naj bi bil analitičen in dobro obveščen; nikoli se nisem počutil ali pustil poriniti v vlogo pišočega vojščaka ene od dveh obstoječih političnih front. Bralci so lahko najbolje presodili vse to, pa naj je šlo za resne ali (navidez) manj resne rubrike. Moj dolgi spomin mi je pri tem gotovo pomagal, pri vsem drugem pa ne. Toda obnašanje slovenskih politik(ant)ov se da razložiti samo iz njihove rdeče preteklosti. Gospodarska in moralna katastrofa, kamor vodijo našo državo, ima korenine v njihovem včerajšnjem participiranju ali v najboljšerri primeru kolaboriranju s totalitarnim režimom Najljubšega gosta, Velikega misleca in še večjega Gobarja. Demos je pomenil opcijo t.i. »mehkega prehoda«, kjer je vsak vidnejši demosovski (kar naj bi pomenilo opozicijski!) politik vlekel svojega dvojnika ali pomočnika iz vrst stare nomenklature: Rupel (SDZ) Thalerja (LDS), Janša (tedaj še SDZ) Kacina (ZKS-SDP), Peterle (SKD) Bastla (ZKS), Podobnik (SLS) Čiriča (ZKS-SDP), Pučnik (SDSS) pa Katjo Boh (soavtorico SDP-jevske »Evrope zdaj!«). V takem okolju velja samo še, kdo je »good guy« in kdo »bad guy«. Takim politikom - na »levi« kakor »desni« - ustreza samo aferaf ško okolje, saj je to način np' hovega preživetja. Pri tem ]e vseeno, ali SDP /Zdr. obrne »prisluškovalno afero« proti demokratom ali Pa Janša obrača orožarsko afer° proti Kučanu. Logika vsega tega početja pelje tja, kjer je Slovenija že nekoč bila, namreč na robu roških jam. In Prl tem je vseeno, ali bodo tokrat na njihovem robu tisti, ki s0 ponaredili in pilotirali volitve 1990, ali pa oni, ki so se spet prepoznali ob kresnem ognju pred trnovsko cerkvijo. T° moralistično pisanje zato namenjam tistemu, ki meni, da mora ravno vsakogar potegniti v to gnojnico. Pa teh vrstic ne pišem razočarano (»Ah smo se za to borili?« oziroma »Ali bo svoboda takšna, kakor so sužnji peli o njej?«); že avgusta 1989 sem novorevijaške demokrate razjezil s tekstom v Dnevniku, kjer sem zatrdil, da pluralizem še ni demokracija. Toda manjša simbolna teža Janeza Janše zato še ne opravičuje slepega napada nanj. Mladen A. Švare Ljubljana Pojasnilo Mladenu A. Švarcu, nespof' nemu avtorju imena rubrike X-25 ! in piscu te rubrike se opravičU'! jemo. Sporni tekst, ki je poskušal osmešiti tako absurdno paranojo, bi s podpisom avtorja pridobil nekaj resnosti. Temu smo se skusal* izogniti, in ker nam je bil X-25 tako simpatičen, smo se spomnil1 nanj - brez vsakršne zle misli! Uredništva P. S. »Kot vojaško politični strokovnjak se pridružujem štabnim načrtom. Tudi smejem se še rad.« Jesenska dilema vladne koalicije: AFERE ALI DELOVNA MESTA? SKEI je samostojno in v skladu s pravili tega sindikata povprašal po večinski volji svojega članstva, ali je za stavko, in za to dobil večinski pritrdilni odgovor. Spoštovani Dominik, res je, da je pogosto socialni položaj delavke ali pa delavca, ki dela. v industriji, lažji, če ima doma kmetijo, vendar osebno menim, da mora dobiti delavka ali delavec ne glede na to za opravljeno delo v tovarni pošteno plačilo. Ne bi bilo dobro, če bi v sindikatih delali pri stavkah razliko na osnovi lastništva zemlje - zato te evidence ne delamo, je nimamo. Tako Vam ne morem odgovoriti na vprašanje - koliko delavk in delavcev, ki je sodelovalo pri zadnji stavki SKEI, je hkrati tudi lastnikov kmečke zemlje. Po mojem trdnem prepričanju velika večina stavkajočih živi izključno od svojega dela v tovarni. ZL je ob volitvah volivcem obljubila novih 100 000 delovnih mest. Ta obljuba je temeljila na tehle predpostavkah: da bo ZL dobila dovolj veliko volilno podporo, da bo lahko uveljavila celovit koncept svoje razvojne politike; da bo Zahodna Evropa vsaj stagnirala, če že ne bo v ekonomskem razcvetu, da bo obveljala antiinflacijska monetarna in odločna protimonopolna politika, toda hkrati tudi tečaj tolarja, ki bo za 10% hitreje drsel od inflacije, da bo dosežen socialni sporazum glede zaostajanja plač, pokojnin in socialnih prejemkov za inflacijo, hkrati pa uveljavljene tudi socialna politika kot element razvojne politike, lastninska reforma in soupravljanje pa kot najpomembnejše spodbude večje vloge delavskega lastništva in vpliva zaposlenih na bistvene razvojne odločitve v podjetjih. Žal so se stvari že na začetku zasukale nekoliko drugače: ZL je na volitvah dobila mesto šele tretje najmočnejše politične grupacije - dosti premalo, da bi lahko izpolnila vse svoje volilne obljube, vendar dovolj, da si je upala tvegati in je vstopila v nenavadno vladno koalicijo, da bi dosegla vsaj to, da se položaj ljudi, ki živijo od dela svojih rok in glave, ne bi bistveno poslabšal. V Zahodni Evropi se je razvila kar huda recesija. Vlada je s svojim ekonomskim programom sprva predvsem pokazala odločnost pri obrambi stabilnosti tolarja in pri zaviranju apetitov monopolistov po zviševanju cen, a tudi premajhen posluh za pomen družbenega partnerstva, saj je namesto socialnega pakta najprej uveljavila zakon o zamrznitvi plač in pokojnin. Pokazala je prehudo zaščitništvo do neperspektivnih izgubašev in premajhno naklonjenost izvozno sposobnim podjetjem. Nato je popustila pod pritiskom kmečkega in bencinskega lobija ter tako spravila v nevarnost svojo izvozno in anti-inflacijsko naravnanost. V takih razmerah je ZL predvsem reševala, kar se je rešiti dalo: • podprla je sindikate in upokojenske organizacije pri sklepanju kolektivnih pogodb in dogovarjanju o novem sorazmerju (ned plačami in pokojninami. S tem je bilo doseženo, da plače niso več poglavitni razlog nadaljnjega povečevanja brezposelnosti, dosežen pa je bil tudi prvi zametek nekakšnega socialnega pakta, v katerem so delavci in upokojenci pristali na počasnejše naraščanje svojih dohodkov od rasti inflacije; cih povsem prekrivajo za vsakda' ; nje življenje ljudi usodna dejstva- j S dejstvo, da smo se znašli na ( pragu visoke stopnje trde brezpO' zno I selnosti mladine in neustrezn usposobljenih ljudi srednjih let' s ko zlasti mlade ženske sploh dobijo niti prve zaposlitve, ljudi6 srednjih let pa ne pametnega dela • pomagala je pri bistvenih izboljšavah zakona o privatizaciji podjetij in zakona o soupravljanju. Tako so bili postavljeni sistemski temelji večjega vpliva delavske lastnine in zaposlenih na podjetniške odločitve, od katerih je odvisno, ali vodilne ekipe pretežno iščejo izhode v novih produktih in novih trgih ali pa v zmanjševanju števila zaposlenih in krčenju produkcije; niti nimajo več možnosti zbeža4* j. v prezgodnjo upokojitev; c • dejstvo, da se neusmilj61*0 „ širi število ljudi, katerih plače so ^ pod slovenskim poprečjem, da s6 ^ hkrati ustvarja tanka plast *z' P O škodi, ki nastane pri stavkah, le tole: Res je - škoda nastane. Pravzaprav ni stavke, da ne bi nastala škoda, zato moramo vsi - ne le sindikati, storiti vse za to, da se problemi delavcev rešijo po mirni poti. Stavka naj ostane res zadnje sredstvo za obrambo temeljnih pravic delavstva. Če pa že pride do stavke in tudi do škode, se pa vprašajmo o vzrokih za stavko in še zlasti o ravnanju tistih, ki so delavce pripeljali v te razmere. Tiskarski škrat in pasji dnevi Na noskomi kroni prednje številka DE je Bartlova upornike prepisal med uporabnike - kot bi ne vedel, da si je Janša njihovo orožje ze prilastil m nimajo več česa uporabljati. Ka je potem na 2. strani iste Številke prebiral uvodnik o socialdemokratih, ki spet navijajo za vojne davke, je nadenj prilepil fotografijo in ime odgovornega urednika. Ze res, da škrat očitno dobro pozna njegovo mnenje o socialdemokratih, nasploh in njihovem vojnem ministru še posebej - toda tokrat je »Ustavite Janšo!« vzklikal Martin Ivanič. . Zato se opravičujemo tako upornikom kot piscu prejšnjega uvodnika Martinu Ivaniču. Škrat pa marš na piva! Uredništvo DE • v okviru svojih resorjev v vladi je zlasti pospeševala aktivno politiko zaposlovanja in politiko ustanavljanja in prenosa modernega znanja in tehnologije v nova majhna podjetja; jemno dobro plačanih, kopni Pa j; sredina, ki v sleherni družbi va- u ruje legitimnost sistema pred pre' k hudim socialnim razslojevanjem, p • dejstvo, da se zato in cel° v navkljub temu, da se cenzusi ra' zostrujejo, naglo povečuje vojsk8 c. ljudi, ki so odvisni od socialne dX’ k žave. To draži socialno državo, p niža plače še zaposlenim, odvrača z; tujce od investicij, znižuje konku- p renčnost našim izdelkom doma k1 k ti d: v tujini; • dejstvo, da je reforma druž' ol; 1 • podprla je projekte graditve avtocest, saj se je zavedala, da bodo prinesli tudi nova delovna mesta, če jih bodo gradila naša podjetja. Afere, škandali in politične zdrahe, nebrzdana in za ugled mlade države in obstojnost njene demokratične ureditve povsem brezbrižna prerivanja za izvršilno oblast, ki jih opozicijske stranke in celo nekateri veljaki dveh pozicijskih strank ljudem ponujajo namesto odgovorov na vprašanja, kako Slovenijo izvleči iz krize razvoja, pa v zadnjih nekaj mese- benih dejavnosti ostala na P1 2 poti in da marsikje že daje nepr*' jetne rezultate, pred katerimi s n* 6 v ZL pravočasno zaman svari* - npr. v zdravstvu. In ne nazadnje tudi dejstvo, & I se je v valu zadnjih visokih podra' r. žitev hrane, bencina, telekomu***' kacij, komunalnih storitev in pre' vozov, obnovila tista inflacijska S1 spirala, ki grozi podreti s tak6 P muko zgrajenega zametka socia*' nega pakta. Drugo stran medalje nedor6 čene vladne razvojne politik6, P' aferaštva škandalov in politika*1 21 skih izpadov pa ni le zastoj v si' rs stemskih reformah, ampak tud* tc množica slabo premišljenih P° 7 časopis slovenskih • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311 * 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran). delavcev DamJan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • ■.. 321-255 • Posamezna številka stane 130 SIT • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Duš Naročnina: Dušan Semolič 19. avgusta 1993 TRIBUNA 25 : 7 a! o, | e-ili »SPET TA JANŠA!« je vzklik, ki odmeva dandanašnji. Spet ta Janša tudi pod dvignjenim palcem - ne ker si ga zasluži, ampak ker si ga izbojuje. Ko je pred leti gospod Janša še kraljeval v Mladini, kot njen kolumunist, so se na veliko razpisali o državnem udaru, kar naj bi razkrival objavljeni odlomek iz izmaknjenega stenograma neke seje. Danes se je Mladina pri gospodu Janši akreditirala kot glasilo v primeru vojaškega udara. Žarko Petan je pred desetletjem zapisal aforizem: NEKAJ GNILEGA JE BLIŽE KOT V DEŽELI DANSKI! Sistem v sistemu Vsaka vojska je socialni sistem, le da naša slovenska vojska kar se da ohranja značilnosti zaprtih socialnih sistemov. Vsekakor gre za tiste strukture oblasti, ki imajo varnostni in represivni značaj eksplicitno v svoji naravi. Zato obstajajo posebni vojaški stanovanjski skladi, posebna zdravstvena služba, poseben rekreacijsko počitniški fond, posebna pokojninska ureditev, posebno obravnavanje delovnega razmerja... Gre za sistem v sistemu, čeprav je treba reči, da so na podoben način delovali tudi mnogi industrijski giganti, zlasti tisti vezani na namensko proizvodnjo (proizvodnja za vojaške in druge obrambne potrebe). Takšna je tudi urejenost varnostno-obveščevalnih služb, ki so ločene in drugače naravnane in sodelujejo po potrebi. Na drugi strani tega je uradna država in za njo mi državljani, ki jntamo moč prej navedne posebne strukture spraviti v svojem irnenu pod nadzor parlamenta ali vlade ali pa postati prejemniki njihovih nenadzorovanih pozivov. Posamezne službe ali resorji so ušli nadzoru vlade in parlamenta; da ne bo nejasnosti - državnega zbora. Posegajo celo tja, kjer jim v okviru integralno zasnovanega proračuna ni mesta. Na Pokljuki je zrasel lep biatlonski Poligon, biatlonci segajo v svetovni vrh in zaposleni so v obrambnih strukturah. Doživeli smo že dve svetovni prvenstvi vojaških Padalskih ekip in tudi ti dobri fantje in najboljše dekle so našli domicil v obrambnih strukturah, na sinjem galebu, ki je kot knjiga še vedno osnovnošolsko branje, pa v njegovi realni podobi hočejo z domicilom obrambnih struktur v vrh jadralci. Potem so tu tradicionalni strelci in piloti, verjetno bodo slej ko prej alpinisti, nogomet pa seveda vojski in policiji, ne v vzhodnem ne v zahodom sistemu, ni bil nikoli tuja zadeva. Da so vrhunski športniki del tovrstnih struktur, je znal s pridom izrabiti vzhodni sistem in jih Potem plasirati kot amaterje, podobno so s svojimi smučarskimi tekači ravnali Italijani in po njihovem vzoru lahko zdaj pričakujemo med športniki množico carinikov. Ne, to ni napad na šport in športnike... ... Gre preprosto za razmerje med ministrom Janšo in Gabrom. To kar slednji kot minister, pristojen za šport, in sam nekoč dober športnik ne zmore, zmore, obramba, in to iz istega davkoplačevalsko napolnjenega proračuna Republike Slovenije. Tu ne gre več za sindikalni šport, ampak za razmerja med organi oblasti. Zakaj ni športu in ministru za šport dano napraviti, kar lahko obrambno področje z levo roko. V čem je v okviru športa to potrata in nepotreba, v okviru obrambe pa uveljavljanje Slovenije v svetu. Tu logika seveda odpove. Gre za to, da so, kot je njega dni lepo povedal gospod Bučar, ena ministrstva državotvorna, druga pa vsa izhajajo iz njih. BILO JE TO TAKO, PA VENDAR SE JE KOLO ZGODOVINE ZAVRTELO NAPREJ! Ni več dvoma, da - je v demokraciji država domena civilne sfere in družbe, ni dvoma, ;i da je treba biti previden, kadar zaprti socialni sistemi, namenjeni -77^ varovanju države in državljanov, 77' posegajo na področja izven svoje s osnovne in zakonsko opredeljene jjj^jjk jj^p dejavnosti, pa naj je to šport, go- \ Zdrav duh v zdravem telesu Pri nas pa se je vse obrnilo: obrambni minister komentira delo parlamenta, deli nauke sodni oblasti, in to celo nauke strokovne narave, v imenu tožilstev določa krivce, milici jemlje kompetence, varnostnoinformativno službo razglasi za neučinkovito, v afero z orožjem potisne celo predsednika državnega zbora in tudi predsednika lastne stranke kar tako mimogrede. Karizma je huda stvar, predvsem pa odgovorna. En Jože to občuti po svoji smrti, pa verjetno tudi kakšnemu Janezu zgodovina ne bo ušla. Le minister Slavko Gaber je tisti, ki morda na nekatera pomembna športna tekmovanja celo vabljen ni, kajti ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU JE POSTALO GESLO NOVONASTAJAJOČE SLOVENSKE VOJSKE. Tako se vtkeš v oblast, karizma je zagotovljena in udar nepotreben. Narod dobi odrešenika! Prav v sedanjem trenutku našega skupnega političnega, osebnega in zasebnega življenja se po vojni prvikrat resno srečujemo z vprašanji organiziranosti države in kompetenc posameznih državnih resorjev. Razlog je prepotentnost strank in posameznih politikov na eni strani in na drugi strani naša človeška zagrenjenost nad preteklostjo in sedanjostjo. Tako kot lastninjenje ne teče, kot so mnogi pričakovali, tako se zapleta z vračanjem zaplenjenega in nacionaliziranega premoženja pa z zakonom, ki naj bi določil načine delovanja in oblikovanja političnih strank... Pravna država kot institut državljana in državljanov je verjetno odmaknjena od nas običajnih smrtnikov natanko toliko, kot je bila pred leti in desetletji. Boža Gloda u° za spreminjanje posameznih ^Smentov socialne države. Tačas, 0 se vlada vdaja iluzijam, da je Itlogoče doseči resne proračunske Prihranke s krčenjem pravic brezposelnim in revizijo pokojnin-*6ga sistema, predlogi opozicije Večinoma podpihujejo demagoško zenačevalstvo, sovraštva in stra-°ve od krize že tako izmučenih Mi: hujskanje proti dvema proštoma tako ali drugače izjem-*h pokojnin ne more rešiti nobe-||ega problema naglo starajoče se ružbe z usihanjem aktivnega prebivalstva, strah pred fizičnim Urnrtjem naroda naj bi pregnala topija izganjanja žensk v po-icno materinstvo, ki ni možno Preprosto zato, ker poprečna sionska družina ne bi mogla preži-Mi z enim samim dohodkom, celo e bi kaka ženska to izrecno že-6 a- Strah pred Neslovenci naj bi Pregnale spremembe zakona o dr-avljanstvu, s katerimi bi na mah °teptali ne le predplebiscitna y.mstva, ki so jih dale vse poli-cpe stranke novim slovenskim nrZavljanom, ampak tudi ustavno Cel° o neveljavnosti zakonov delovanjem za nazaj. ® Koalicije ne bodo Rušile afere 9 bolj nevarna ji je revščina s7a^0rk°li so že nadležni in ne-afere in škandali, sami sebi ne bodo zrušili vladne ko-lcije. Prej opozarjajo ljudi, da je jj 7 koalicija kljub vsemu tto\°^a ^zme(d vseh slabih mož-2 l1' Lahko pa jo resno zamaje in rg Sl cJe^s*'V0, d® ljudje živijo vse to7ejše in socialno vse bolj nego-las° tivlienie- Prav zato ZL pred-nnm k°aliciisk;im partnerjem, da Politično jesen vladna ’ " " nn?ne 2 resnim razmisleki Pelnjevanju z razvojnim programom, o okrepitvi socialnega partnerstva in o na-, daljnjem izpopolnjevanju socialne države. 100 000 novih delovnih mest ne more ostati pozabljena obljuba ZL, ampak je v interesu velikanske večine ljudi v Slo- veniji, da postane resen projekt celotne vladne koalicije. Dviganje produktivne zaposlenosti ljudi mora postati rdeča nit v delovanju celotne vlade, usklajevanje ministrstev in socialnih partnerjev pri doseganju tega cilja pa poglavitna naloga predsednika vlade. ZL bo že septembra predložila koalicijskim partnerjem svoje predloge, kako to doseči. Skrajni čas je tudi, da se sprejme predlagani zakon o družinskih dajatvah in vladni predlog zakona o dohodnini. To zagotavlja sistemsko osnovo za uvajanje univerzalnega otroškega dodatka in izboljšanje socialne varnosti porodnic in mladih staršev, pa tudi ohranjanje socialne varnosti otrok, ki so doslej prejemali družbeno pomoč otrokom, vsaj na dosedanji ravni. Skrajni čas je, da se bremena starševstva' enakomerneje porazdelijo na vse aktivne prebivalce Slovenije in jih prenehamo valiti zgolj na ramena tistih, ki si še upajo tvegati in imeti otroke. ZL je prepričana, da se v proračunu morajo najti sredstva za poravnavanje z zakoni opredeljenih obveznosti države do pokojninskega zavarovanja. Zato nasprotuje ne le tistim spremembam pokojninskega sistema, ki merijo na odvzem pridobljenih pravic borcem ali pošteno zasluženih pokojnin katerekoli posamične skupine upokojencev, ampak tudi vsakemu poseganju v pokojninski sistem, ki bi ne bilo zgrajeno na strokovno pretehtanih in dolgoročno zastavljenih zelo postopnih spremembah. Take predloge lahko oblikuje samo skupina vrhunskih strokovnjakov, sprejeti pa jih je treba s soglasjem vseh zainteresiranih socialnih partnerjev, ker je to pogoj oblikovanja zavestne generacijske solidarnosti. Brez take solidarnosti pa je ta problem nerešljiv. V ZL se zavedamo, da se dogajajo zlorabe socialnih pravic brezposelnih, zavedamo se proračunske stiske, zavedamo se ekonomskih argumentov, ki so vlado pripeljali do predlogov krčenja pravic brezposelnih. Vendar pravice brezposelnih štejemo med temeljne socialne pridobitve ljudi, zato tudi za tisto točko socialne države, ki jo je mogoče spreminjati samo z izrecnim soglasjem socialnih partnerjev. Nobene predlagane spremembe -torej ZL ne bo podprla, dokler vlada ne doseže soglasja sindikatov. V ZL smo za preprečevanje zlorab, za boljšo kontrolo, za ekonomske načine preprečevanja pogodbenega dela in dela na črno, nasprotujemo pa vsem tistim predlogom, ki zmanjšujejo pravice delavcev na čakanju in odprto brezposelnih, dokler vlada hkrati ne predloži projekta pobiranja utajenih davkov, projekta izboljševanja razvojne in zaposlovalne politike, ki bi ponudili realnejše zaposlitvene možnosti tistim,, ki so zdaj brez dela in s skromnimi podporami ne morejo preživeti. Skrajno cinično je zaradi nekaterih zlorab, katerih obsega ni nihče resno proučil, proglasiti za delomrzneže, goljufe in izkoriščevalce socialne države na desettisoče mladih ljudi, ki zaman iščejo prvo zaposlitev, na desettisoče brezposelnih, ki naj bi si našli redno delo, v regijah, v katerih stopnja brezposelnosti presega 20, 30 in več odstotkov za delo sposobnega prebivalstva in nihče - ne inšpekcija dela ne sindikati - ne morejo preprečiti izkoriščanja pogodbenega dela in dela na črno. Tudi pri predlogih za obdavčevanje dela študentov preko študentovskega servisa se ZL opredeljuje za dogovor med vlado in študentskimi predstavniki. Najti je treba rešitev, ki bo delodajalcem onemogočala okoriščanje s študentskim pogodbenim delom, ne da bi s tem prizadeli študente, ki so mnogi prisiljeni delati, da bi sploh lahko študirali. Posebno pomembna pa je pobuda ZL na področju dograjevanja socialne države z omogočanjem razvoja tako imenovanega neprofitnega sektorja. O predlogih ZL na tem področju pa bo poseben članek za prihodnjo številko DE napisala Andreja Črnak Meglič. Čas je, da se koalicija preneha ukvarjati z užaljenostjo namišljenih političnih veličin in s calime-rovskim cmerjenjem tistih, ki so jim volivci namenili vlogo opozicije, ter se loti problemov, zaradi katerih ji je ljudstvo sploh zaupalo oblast. In tega časa ni več veliko. Sonja Lokar Piše: Jože Smole Provlncializem Afere in aferice, ki so jih določene politične sile vsilile naši javnosti kot osrednje teme, nimajo nič skupnega z življenjskimi interesi naše družbe. Nekateri politiki imajo pač provincialno miselnost, za katero so značilne neustvarjalnost, moralna omejenost in nazorska ozkost. Provincializem je nevaren za vsako dr- žavo! Še posebej pa za majhno, ki jo lahko enostavno izniči. Če si po številu prebivalcev majhna država zares želi zagotoviti dejansko enakopraven položaj v mednarodnem življenju, mora s svojimi dejanji nenehno dokazovati svojo veliko ustvarjalnost na vseh področjih življenja. To pa zahteva tudi brezkompromisno spopadanje z vsemi oblikami primitivizma, pritlikavosti, demagogije in majhnosti. Preveč je hlapcev V našem političnem življenju trenutno prevladujejo najslabše plati večstrankarskega sistema: boj za vpliv in oblast za vsako ceno, diskreditiranje političnih nasprotnikov s primitivnimi in nečednimi metodami, razpihovanje sovraštva do vseh drugače mislečih. Če bi šlo tako naprej, se bo pri nas ponavljala žalostna usoda doline šentflorjanske. »Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini Šentflorjanski« (Ivan Cankar). Po vseh prebolelih otroških boleznih mlade parlamentarne demokracije bi pri nas že končno morali posegati tudi, in predvsem, po pozitivnih sestavinah večstrankarskega sistema. Te pa so v zdravi konkurenci idej in predlogov, v soočanju konkretnih alternativnih projektov. Ali ni že čas, da bi se v našem političnem življenju kot osrednje teme pojavile naslednje: vsestranski razvoj Slovenije, odpiranje novih delovnih mest, večanje produktivnosti, racionalno poslovanje, dviganje življenjske ravni prebivalcev Slovenije, zaščita človekovih pravic, socialna varnost, delavsko soupravljanje, pravna država in civilna družba, bistveno zmanjšanje sredstev za represivne organe, naložbe v projekte, ki povečujejo narodno bogastvo. Prav pri obravnavanju teh življenjsko pomembnih vprašanj naj se pokaže, katera politična stranka nudi več in boljše. Ljudje so siti politikanstva, demagogije, poniglavosti in pritlikavega ravnanja. Želijo pa si, da bi v pogojih parlamentarne demokracije imeli konkretne koristi od večstrankarskega sistema. Najavlja se »vroča politična jesen«. To ni slabo! Vse pa je odvisno od tega, kaj se bo kuhalo v političnih kotlih. Če se bodo samo pomije, bo to dobro za svinje, ne pa za ljudi. Če pa se bo kuhala okusna juha, bomo od »vroče politične jeseni« imeli nekaj koristi. Napoleončki Čeprav smo po številu prebivalcev majhna država, zavzemamo vendarle pomembno mesto v Evropi in v mednarodnih odnosih. Svet spremlja in opazuje dogajanje v naši suvereni državi. Ugotavlja, da je v Sloveniji veliko dobrega, kar zasluži priznanje in spoštovanje, pa tudi veliko slabega in škodljivega, kar zasluži grajo. Tujini opazovalcem je nepojmljvo, da se določeni državni organi hvalijo s prisluškovanjem diplomatsko-konzularnim predstavništvom. Čudijo se, da se s trgovino z orožjem dela velika politična afera, s katero nekateri »Nepoleončki« skušajo kovati svoj politični kapital. Sprašujejo se, kakšna je pravna država, v kateri se obrambni minister grobo vmešava v delo sodstva, proti takšnemu nezakonitemu ravnanju pa ne reagira niti minister za pravosodje niti vlada. Čudijo se tudi, ko spremljajo nenehne napade obrambnega ministra na predsednika republike, ki je po ustavi vrhovni poveljnik obrambnih sil. Sprašujejo se, ali v Sloveniji vsi državni organi spoštujejo zakone ali pa se posameznim »državnim fevdom« dovoljuje, da ravnajo tako, kot se jim zahoče. Ni jim tudi jasno, zakaj se v Sloveniji sistematično napadajo veliki poslovni sistemi, ki so dokazali svojo učinkovitost in stabilnost (zadnji primer: napadi na Mercator). In ne nazadnje, ni jim jasno, kako lahko neki državni organ takorekoč čez noč spremeni oceno o sosednji državi. Po pogovorih na Strmolu so se v zvezde kovali dobri odnosi z Italijo, dan za tem pa se je z vojaško okrepitvijo italijanske meje pri nas ustvarila zdramatizirana psihoza nevarnosti sosede. Mednarodni ugled neke države ni nekaj, kar bi bilo vnaprej zagotovljeno. Sosednja Hrvaška je zaradi svojega ravnanja izgubila mednarodno kredibilnost. Ne dovolimo, da bi se to zgodilo tudi s Slovenijo. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI s komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura vsebuje še: - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD -Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks 311-956. NAJVISJE PLAČE NAJ DELIJO USODO NAJNIZJIH »V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo zainteresirani, da bi imeli v podjetjih z družbeno lastnino vsaj dober, če že ne nadpovprečen menedžment, saj je od njegovega dela odvisna usoda teh podjetij in socialni položaj zaposlenih,« je na torkovi konferenci v Domu sindikatov, namenjeni obravnavanju direktorskih plač, uvodoma povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. »Seveda pa si ob tem ne delamo nikakršnih iluzij, da se bo nadpovprečno dober menedžment lotil urejanja nakopičenih problemov v velikih industrijskih podjetjih zgolj iz patriotskih nagibov ali socialnih čustev; treba ga bo ustreno plačevati.« Najnižje plače, ki so vrh vsega še neredno izplačevane, so največji gospodarski in socialni problem naše družbe, še hujšo kri pa povzročajo tiste plače menedžmenta, ki niso v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati. Zato bi bilo najbolj pravično, menijo v ZSSS, da bi najvišje plače delile usodo z najnižjimi. Predlagajo, naj bi najvišje plače določili na podlagi meril, ki bi jih sprejeli predstavniki vlade, gospodarske zbornice in sindikatov in ki naj bi bila dodatek k splošnima kolektivnima pogodbama. Pričakujejo, da bo zbornica skupaj z društvom Manager v skladu s 5. točko splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo do roka - 9. septembra - pripravila in sprejela merila za plače poslovodečih ._ mož in delavcev s posebnimi 1 pooblastili. I Po mnenju ZSSS naj bodo o najvišje plače za polni delovni 5 čas in predvidene rezultate j; dela in poslovanja izražene a v količniku povprečnih plač v organizaciji. Upoštevali naj bi zlasti velikost in organiziranost podjetja oziroma zavoda (javno, profitno, neprofitno), obseg poslovanja in podobno. Najvišje plače naj bi bile sestavljene iz dveh delov: redne mesečne plače, za katero naj ne bi bilo nujno, da bi bila visoka, četudi je menedž- ment še tako dober, in drugega dela plače, ki pa bi bil odvisen od rezultatov, pomembnih za vse zaposlene (denimo od tega, ali je menedžmentu uspelo zmanjšati ali odpraviti izgubo, ohraniti delovna mesta ipd.). S tem bi se po prepričanju vodstva ZSSS ognili konfliktom. Direktorji naj bi imeli tudi pravico do dodatkov za izobraževanje, zavarovanje in podobne ugodnosti, vendar le, če so sprejeti v podjetniški kolektivni pogodbi. »Najvišje plače pa ne morejo ostati tajne,« je svoja razmišljanja zaokrožil Semolič. »Podatki morajo biti dostopni predstavnikom de- lavcev, torej sindikalnim zaupnikom. ..« Član predsedstva ZSSS Brane Mišič je nadaljeval, da »govorimo o temi, o kateri nimamo podatkov«, saj nadzora nad plačami nima nihče. Zagotovo ve le to, da je »zunaj« kolektivne pogodbe 9.500 delavcev v gospodarstvu in kakih 1.500 v negospodarstvu ter da prejema 5 odstotkov zaposlenih nad 180.000 tolarjev mesečne plače in da sta 2 odstotka zaposlenih pod zajamčeno plačo. Sodi, da se morajo plače menedžerjev urediti predvsem zato, da bi jih lažje spremljali in izvajali kolektivne pogodbe. Vezane naj bodo na cilje in rezultate podjetij, sicer ne bo motivacije; če pa ne bo motivacije, potem ni velikih možnosti za izhod iz krize in nastopila bo še večja revščina. Predsednik SKEI Albert Vodovnik pa je opozoril, da kot član državnega sveta, zadolžen za delojemalce, od sindikata Neodvisnost-KNSS, ki predlaga sprejem zakona o menedžerskih plačah, ni prejel nobene pobude, saj bi se sicer zavzel za obravnavo omenjenega vprašanja v parlamentu ... Damjan Križnik Po dobro obiskani tiskovni konferenci sodeč velja direktorskim plačam velika pozornost... KOVINARJI IN RADIKALNA SREDSTVA Naj predsednika SKEI Alberta Vodovnika najprej povprašamo, kako se pripravlja na naslednjo stavko ali o rezultatih prejšnje? »Pojdimo po vrsti. Splošno stavko delavcev kovinske in elektroindustrije smo kajpak temeljito razčlenili. V vseh podjetjih, kjer so se delavci zanjo odločili, so jo tudi speljali. Udeležilo se je je dobrih 80 odstotkov zaposlenih v naši panogi in toliko delavcev, ne le naših članov, ni delalo 8 ur. Pridružili so se nam tudi člani drugih sindikatov, tisti redki, ki se niso, pa so našo stavko podprli. Začuda ni bilo nobenih nagajanj ali politikantskih špilov, sicer tako značilnih za sindikalno sceno.« Ne boste trdili, da so bili nad vašo splošno stavko vsi navdušeni? »To seveda ne, saj so jo skušali preprečiti že v pripravah. Žal ne z razumnim pogajanjem, ampak z grožnjami...« Kdo je grozil? »Vlada, jasno, in precej direktorjev. Ti so segali po različnih metodah, od pritiskov do podkupovanj. Obljubljali so večje plače, regrese, in to v podjetjih, kjer so delavcem prej sveto trdili, da ni niti tolarja?!« Stavka je kjub temu uspela? »Hm, po udeležbi in organiziranosti nedvomno. Z obljubami pa je v začetku kazalo, da se bodo hitreje uresničevale. Gospodarska zbornica res poziva k spoštovanju kolektivnih pogodb, ustanovljena je posebna vladna komisija, ki spremlja uresničevanje stavkovnih zahtev in v njej je tudi član SKEI. Toda podjetja še naprej del plač izplačujejo v bonih in s tem goljufajo tako delavce kot državo. Država pa noče in noče spremeniti načina zajemanja sredstev za lastno delovanje in denarja ne pobira tam, kjer je, ampak tam, kjer misli, da ga najlažje izpuli. Previsok bruto del plač je tisti, ki mnoge sili v plačevanje skozi bone, materialne stroške, menežerska zavarovanja in podobno. Država ob tem res ostane praznih rok, a najbolj je prizadet delavec, ki mu tako izplačan denar kajpak ne gre v osnovo za pokojnino.« Kaj pa menite o delu omenjene vladne komisije? »Nič, ker ne dela. Gospoda so na dopustu. Menda se ne zavedajo, da mora biti do septembra uresničenih najmanj 70 odstotkov stavkovnih zahtev?! Upam, da ne bo kdo začuden, ko bomo prisiljeni po- PRIROČNIKI Z« SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKI • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov i" starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdraV' stveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SlT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri oraktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednos1' in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodel6’ vanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanj11 in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Zl sl Vi Sl S! d P I v i. h hi Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plač8 t - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižj8 n osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače b Cena 400,00 SIT P • Aleksej Cvetko jj NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA c ZAVAROVANJA Albert Vodovnik seči po bolj radikalnih sredstvih. Za povrh nam pri panožni kolektivni pogodbi dela težave še splošna. Taktiko sprejemanja kolektivnih pogodb bo treba nujno spremeniti, saj hiše pač ne začneš graditi od strehe, ampak vedno od temeljev navzgor.« Omenjate »radikalna sredstva«, toda orožje v Mariboru vam je posmuknil Janša..- »Nisem čisto prepričan, ali so tako podli očitki, naj so še tako absurdni, pravšnji predmet za šalo?! Ne morem mimo kritike tiska, ki noče ali ne zmore dojeti vsebine sindikalnega pluralizma. Zato naseda tistim, ki mu pod tem pojmom podtikajo ozke strankarske opredelitve.« Kdo pa je tako nabrit, da prinaša tisk okoli? »Pri tem prednjači KNSS, ker ji drugega ne preostane. Sindikat brez koncepta, brez članstva, Tomšiču se majejo tla pod nogami in potem napada sindikate, ki resno delajo. Misli, da si s tem lahko pridobi veljavo. Končno je to njegovo ravnanje tudi plod strankarske discipline. V programu socialdemokratov je ena od nalog onemogočanje svobodnih sindikatov. Ko jih je vodil še Pučnik, so to mizerijo na kongresu sicer vrgli iz programa, a so jo pod Janšo spet vnesli vanj. Nas potemtakem lahko sploh še kaj preseneča?!« Toda podtikanje o nameravani oboroženi vstaji kovinarjev je zraslo na drugem zelj-niku... »Ah, vrag si ga vedi. Končno je škoda besed, saj gre za nesramno provokacijo, s katero bi se morali ukvarjati psihiatri.« Kdo pa naj bi se ukvarjal z reprezentativnostjo? Menda bo Tomšičev sindikat prav med kovinarji naklepal potrebnih 10 odstotkov članstva? »Za zdaj je SKEI s priznanimi 128.000 člani edini re-prezentantiven v panogi, ki zaposluje 135.000 delavcev. Med njimi jih je nekaj včlanjenih v Plohlov sindikat pa v kranjskega... Če bo kdo verjel Tomšiču, sta dve možnosti - ali ne zna šteti ali pa mu je več do politikantskih spletk, s katerimi skušajo sindikate spreti med seboj in tako razbiti enotnost delavcev zdaj, ko jo potrebujejo bolj kot le kdaj.« $ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju c Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji ^ - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorij6 invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT ->š- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri clirnlmst , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Sploš. kol. pog. izv. S Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot....' .. izv. • Socialna država •" .. izv. • Zdrav, zav...... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ......................................." j Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. Podpis naroči Ciril Brajer Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu i Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dali"9 ; tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 h 19. avgusta 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH ZAČETEK KONCA NEKE »ZGODBE O USPEHU« Ko je prejšnjo sredo ena izmed stradajočih delavk mešanega llalijansko-slovenskega podjetja Turri-In doživela tako hud Psihični in fizični zlom, da so ji morali nuditi zdravniško pomoč, s° se njene sodelavke na predlog strokovnega delavca pomur-. ih svobodnih sindikatov Danila Šipoša odločile prekiniti strajk, ki so ga začele v ponedeljek ob 10. uri dopoldne z zborom v,Prostorih skupščine občine Ljutomer (v podjetje jih namreč ,so spustili!) in ga nato stopnjevale do gladovne stavke. »To pa 8,kakor ne pomeni, da so ženske odnehale v boju za svoje I Pravice,« nam je »reportiral« Danilo Šipoš. »Nasprotno: v pon-tvo 9c*ick nameravajo nadaljevati v istih prostorih...« , in ^ g .Kot smo že poročali v prejšnji številki DE, so se delavke - ! -^Urri-Ina prejšnji ponedeljek ’ ! Sestale na zboru, da bi od od-j jftvomih izvedele, ali drži ob-"’ka ministrice za delo Jožice njega. Po naših podatkih je Zavod za zaposlovanje nakazal za usposabljanje 67 delavk 1,897.317 + 230.218 tolarjev, za 42 delavk pa istočasno še za 2,520.000 tolarjev nepovratnih sredstev. Lep kupček denarja naših davkoplačevalcev, ni kaj, iz katerega so si domači družbeniki gotovo povrnili vsaj deleže, ki so jih vložili tisočakov pomoči (»To še za šolske potrebščine naših otrok ni dovolj!« se je razleglo po veliki sejni dvorani ljutomerske občine) in z veliko zamudo zahtevati sprožitev stečajnega postopka, kar je do sedaj napravil občinski izvršni svet, najbrž ni dovolj. Zato so se ob prekinitvi stavke prejšnjo sredo ob polpetih popoldne zatrdno odločile, da se bodo v ponedeljek, 23. t.m. ob 10. uri spet zbrale na protestnem zboru v občinski stavbi. Se bo kdo od odgovornih vsaj toliko zavzel zanje, kot so se na začetku te ljutomerske »zgodbe o uspehu« pred dvema letoma nekateri za Italijana? Damjan Križnik DRUGA PLAT MEDALJE Z »Dost mam« smo v prejšnji številki DE naslovili odprto pismo javnosti, ki nam ga je poslal delavec podjetja Kruh-Pecivo Zoran Flis iz Hoč. Če se še spomnite, je v njem opredeljeval, zakaj se je odločil za gladovno stavko, že drugo v tem dolgem vročem poletju. No, še preden seje rotacija zaustavila, pa nas je sestradani Flis že obvestil, da »ne bo šel do konca«. Vsaj za zdaj... ljuba Hihar, ki je njihovim pred-Js j Slavnikom na sestanku 21. ju-i |*]a v Ljubljani zagotovila en-£raten zajamčeni osebni do-L°dek in da ne bodo ostale ^rez tistega pol leta delovne ®°he, ko jim podjetje ni plače-nsti valo prispevkov za pokojnin-j|0' sko invalidsko zavarovanje, Zdravstveno varstvo in zapo-: kovanje. Zato so na zbor po-vabile predstavnike ministr-| ^va za delo, seveda pa tudi | 'dane upravnega odbora podjetja Turri-In, od katerih so nlu ^ičakovale odgovore na vPrašanje, kaj bo s podjetjem | ? kdaj bodo dobile neizpla- 8 : cane plače. Ker se njihovega o ‘bora - razen predsednika | JUtornerskega izvršnega sveta ” ‘ Ludvika Bratuše - ni udeležil 1 ^ b)hče od vabljenih, jim kom- ” dinacija občutkov užaljenosti, Ponižanosti in zavrženosti ni d®la, da bi popustile in odšle j0ttlov. S svojo trmo so po dveh prečutih nočeh v sredo le ^silile pisni odgovor ministr-v3 za delo, ki pa je le še prilil laji 0 Je na ogenj. »Papir« namreč to fanika, da je ministrica Pulije. dorjeva kar koli obljubila, in a2laga, da delavke pač ne ^orejo ostati brez delovne obe, ker je to stvar, ki se ^ora reševati med Zavodom pokojninsko in invalidsko ^Varovanje in med delodajal- , Zdaj smo pa pri bistvu pro-d'enia: delodajalca namreč ni! gl . °spod Vitorio Turri, vihrav 11 °čitno z vsemi žavbami nakazan italijanski »poslov-dež«, je že dolgo časa onstran O tem, da nima smisla, ga je prepričala Veka Kraševec s Podravskih svobodnih sindikatov, ki ji vest ni dala, da bi »svojega« člana prepustila negotovi usodi. - Samo vest, ali pa je bilo posredi še kaj drugega? »Še pred prvo gladovno stavko (junija, op. a.) smo Flisa pozvali, naj se oglasi pri nas na Podravskih sindikatih, da bi družno ugotovili, kje je srž njegovih težav in mu potem ponudili ustrezno pomoč. Vendar ga ni bilo na spregled. Zato smo šli zdaj mi k njemu...« - ... In ga skušali prepričati, naj odneha? »Seveda, ker take metode protesta mi pač ne podpiramo!« - Prepričevanje je trajalo tri dni... » S sabo je imel dve vrečki dokumentacije, ki se je nabrala v teh petih letih, odkar traja njegov spor s podjetjem. Dal mi jo je na vpogled, vendar sem mu takoj odgovorila, da bo trajalo kar nekaj časa, preden se bom prebila skozi njo, in da utegne on prej umreti, preden bo dosegel svojo pravico. Vendar ni odnehal.« - Do kakšnih ugotovitev ste se dokopali med pregledovanjem? »Dva dni je trajalo, predno sem izluščila, za kaj sploh gre. Tretjega dne pa sem šla skozi vso zadevo še s pomočjo inšpektorice za Užaljene, ponižane in zavržene delavke ljutomerskega Turri-Ina bodo v ponedeljek nadaljevale stavko. Se bo tokrat kdo od odgovornih vsaj toliko zavzel zanje, kot so se pred dvema letoma nekateri za italijanskega »poslovneža« Vittorija Turrija? meje, preostanek upravnega odbora podjetja pa se ne more več sestati na sklepčni seji! Kako naj torej delavke verjamejo, da se bo njihova »zadeva« razrešila, kot razlaga ministrstvo za delo? Sicer pa ni izginil le delodajalec, ampak tudi čeden kupček predvsem državnega denarja, ki ga je ob ustanovitvi podjetja Turri-In dobilo za odpiranje delovnih mest, za prekvalifikacijo delavk, za to, za ono - ni bilo vira, ki ga vrli pobudniki in pomagači ustanovitve podjetja, te ljutomerske »zgodbe o uspehu«, ne bi znali izvrtati in dobiti kaj iz v podjetje, če že ne kaj več... Tudi potem, ko je bilo podjetje že klinično mrtvo, so zanj znova naprosjačili precejšnjo infuzijo, delavke pa prepričevali, naj potrpijo in vztrajajo, ker bo že boljše. Sedaj, ko je pošla tudi zadnja rezerva in ni ostalo za podjetjem nikjer nič, razen dolgov - premoženja namreč nima, ker je proizvodna dvorana najeta, stroji pa so v lizingu! - pa je občinskim iskalcem denarja zmanjkalo moči ali interesa, da bi poskrbeli še za delavke, ki so slabega pol leta delale zvitemu Italijanu skoraj zastonj. Razdeliti vsaki po deset eh Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta BIH, kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva BIH, opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu v novi knjigi naše založbe GLASNIK PEKLA Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 061 321-255, 110-033. Kaj bo po dopustu... NATEGOVANJA! Na pobudo SKEI in Območne organizacije sindikatov Bele krajine je bil še pred koletivnimi dopusti skupni sestanek z vodstvom črnomaljske družbe Belt in Belt Livar, na katerem so ugotavljali, zakaj Sklad RS za razvoj in vodstvo družbe Belt še vedno ne izvajata dogovora, ki sta ga podpisala ob sprejetju programa reševanja presežnih delavcev Belta davnega 16. februarja 1993. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročamo '2Vod(ov) knjige GLASNIK PEKLA. Naročeno pošljite na naslov: . Ulica. poštna št., kraj:............................ 'tTle in priimek podpisnika: ................................. >š 2 Uročeno bomo plačali v zakonitem roku ' Kot ind. kupec bom poravnal po povzetju Ker se Sklad ni držal konkretnega dogovora, da bo 14. julija z vodstvom Belta ugotovil razliko za premalo izplačana nadomestila osebnih dohodkov in poiskal možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, ki bi omogočila realizacijo bistvene obljube presežnim delavcem iz dogovora, so sindikalisti zagrozili, da bodo za zaščito njihovih pravic prisiljeni v radikalni ukrep, če jim Sklad do 19. julija ne bo odgovoril, kaj namerava. Namesto konkretnega odgovora jim je v.d. direktorja Belta Leopold Bahor 19. julija posredoval zahtevo lastnika, naj mu pisno pošljejo podrobno razlago in zahteve, češ da so tako posplošene, »da resnično potrebujejo dodatna pojasnila«. Sindikalisti so Skladu nemudoma odgovorili, da zavoljo nepravilnih obračunov višin nadomestil presežni delavci v času odpovednega roka prejmejo povprečno od 10.000 do 20.000 tolarjev BOD manj, kot naj bi na podlagi vročenih sklepov, da ni denarja za izplačilo odpravnin ob prenahanju delovnega razmerja ipd. Hkrati pa so ga spomnili, za kaj se je še zavezal ob podpisu dogovora. Denimo, da bo zaključni račun družbe Belt za leto 1992 vnesel terjatev delavcev za premalo izplačane plače, ki bi jim prišle prav pri lastninjenju podjetja; ali pa, da bo izvajal program za zaposlovanje invalidov, ker je predlog elaborata že dolgo narejen. Na koncu pa so sindikalisti še zapisali, da so pred sprejetjem dokončne ocene in morebitnim odstopom od dogovora pripravljeni na razgovor, ki bi razjasnil to temo, in predlagali 23. julij za datum tega srečanja. Do sestanka seveda ni prišlo, delo Alenke Klinar. Ugotovili sva, da je bilo v postopkih, ki so bili v teh petih letih vodeni proti temu delavcu, vrsta nejasnosti, ki terjajo pojasnila, ter da nekateri spori še tečejo in bo trajalo še ne- Vse za člana - Veka Kraševec. kaj časa, preden se jih bodo pristojne institucije šele lotile.« - Ste lahko malce konkretnejši? »Najbolj bistveno je dejstvo, da njegov osnovni spor - primernost delovnega mesta invalida III. kategorije - ni bil dokončan, kar pomeni, da njegove pritožbe na primernost delovnega mesta v Spizu še niso obravnavali. Kljub temu pa je na to delovno mesto bil razporejen. Ker pa ga ni sprejel, mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Mi smo na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sodili, da bi moral biti do dokončnega sklepa Spiza na čakanju doma in da je zato tudi omenjeni disciplinski ukrep neutemeljen. Na podlagi teh ugotovitev smo se odločili, da bomo skušali pri Spizu pospešiti postopek, s čimer smo ga naposled le odvrnili od nadaljevanja gladovne stavke.« - V obvestilu za javnost nam sporoča, da se je v četrtek, 12 t.m. ob 5.30 v vašem spremstvu spet javil na delo. Kako so ga sprejeli? »Prišla sva le do vratarnice, kjer je visel listek, da mu je od 30. julija prepovedan vstop v podjetje. Kot sem začutila, imajo sodelavci izredno negativen odnos do njega. Menda so celo zagrozili, da bodo stavkali, če se bo vrnil na delo. A to je že druga zgodba, ki sem jo potem povedala tudi vodji kadrovskega sektorja v podjetju Cilki Vogrin. Moje je pač, da zaščitim člana. Zato sem Vogrinov! dala tri možnosti: ali naj delavca razporedi na primerno delovno mesto; ali naj mu ponudi letni dopust; ali pa naj ga s pisnim potrdilom pošlje domov na čakanje. Prvi dve možnosti je zavrnila, tretjo pa mu je dala samo ustno. No, z inšpekcijo dela smo Flisa potem .pismeno1 poslali domov na čakanje.« - V obvestilu nam Flis sporoča dobesedno takole: »Ker se je v času moje gladovne stavke začel razreševati moj primer, sem sc odločil na zaključek postopkov počakati. Če se bo v samih postopkih v prihodnje začelo zapletati, se bom odločil za najradikalnejšo obliko gladovne stavke.« Ali se mu bo treba? »Zaradi nas gotovo ne, saj bomo držali besedo. Ustrezni postopki namreč že tečejo...« y ker so se pasji dnevi na Skladu pač začeli prej kot pa kolektivni dopust črnomaljskih skejevcev. »Tako smo za zdaj še vedno tam, kjer smo bili,« razočarano ugotavlja predsednik Območne organizacije sindikatov Bele krajine Jožef Kočavar. »Seveda pa bomo aktivnosti nadaljevali že prihodnji teden, ko bodo v Beltu končali kolektivni dopust, saj so odločbe, ki so jih vročili delavcem, močno močno kršene...« D. K. 19. avgusta 1993 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) avgust 1993 sil 2.500 1.200 900 »NAS POVERJENIK HODI OKROG BREZ GLAVE...« 2. Kilometrina 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini (od 31. 7. 93) 20,60 24.607 900 5. Regres za prehrano 5.200 »V Delavski enotnosti ste veliko pisali o težavah, ki jih je naš sindikat moral prestati, predno je prišlo do podpisa nove splošne kolektine pogodbe za gospodarstvo. Bral sem članke, v katerih pišete, da za izplačila zaslužkov velja tudi tarifni del te pogodbe, ki je v dodatku, ne le njen splošni del. No, v naši panožni so v tem delu višje številke in bi zato zdaj rad (z)vedel, ali naj vsakega desetega pričakujem zaslužek po panožni ali splošni kolektivni. Še posebno, ko se tudi v računovodstvu še niso odločili, ali naj ubogajo direktorja, ki jim dopoveduje, naj upoštevajo splošno, mi, delavci, ki dobivamo na mesec nekajkrat manj kot on in njegovi, pa smo vsi za panožno,« nam piše J. L. (naslov hranimo v uredništvu). »Tudi naš poverjenik hodi okrog brez glave in pravega odgovora, če ga kdo vpraša, kako je s tem. Nam lahko na to vi odgovorite?« Odgovor: Lahko! Najprej o tem, kaj je »splošna kolektivna pogodba« v pravnem smislu. Splošna kolektivna pogodba je sporazum, s katerim se predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev dogovorijo o najnižji dopustni ravni medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Doslej se je pri nas uveljavilo več ravni sklepanja kolektivnih pogodb, tako da imamo poleg splošne tudi kolektivne pogodbe dejavnosti (branžne, panožne) in kolektivne pogodbe v podjetjih, to je t. i. podjetniške kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe nižjih ravni vsebujejo le večje in ugodnejše pravice delavcev od tistih, ki so opredeljene v splošni kolektivni pogodbi. Sleherna kolektivna pogodba je sklenjena na določeni ravni, npr. za določeno podjetje, in je samostojna, veljavna ter obvezna za stranke - podpisnice te pogodbe. Kolektivne pogodbe so sklenjene za določen čas in imajo opredeljen tudi način oziroma postopek za spremembe in dopolnitve pogodbe. Toliko na splošno. Zdaj pa k stvari (vašemu vprašanju)! Veljavnost kolektivnih pogodb nižjih ravni ni vezana na veljavnost ali spremembe splošne kolektivne pogodbe, pri čemer pa je potrebno poudariti, da so se stranke - podpisnice splošne kolek- tivne pogodbe za gospodarstvo zavezale, da bodo podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti te spremenili in dopolnili oziroma sklenili nove najkasneje do 31. oktobra 1993, z upoštevanjem splošne kolektivne pogodbe in specifičnih pogojev gospodarjenja v posamezni dejavnosti. Določeno je tudi, da se do sklenitve novih oz. do sprejema sprememb in dopolnitev sedanjih kolektivnih pogodb dejavnosti tudi za te pogodbe uporabljajo določila tarifne pogodbe, razen 1. odstavka 1. točke te priloge (t. j. določitev izhodiščnih bruto plač). V podjetjih torej, v katerih so sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, le-te veljajo in se uporabljajo naprej. Nobenega razloga ni, da podjetniške kolektivne pogodbe ne bi veljale in se uporabljale. Seveda pa bo potrebno začeti pripravo sprememb in dopolnitev podjetniških pogodb in ob tem upoštevati nove, spremenjene določbe norma- tivnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V zvezi s tarifnim delom podjetniških pogodb pa je možno - glede na specifiko posameznih podjetij - začasno skleniti poseben dogovor ali sporazum za prehodno obdobje (med sindikatom in organom upravljanja) o morebitnem drugačnem načinu izplačevanja ali določanja izhodiščnih bruto plač v posameznih podjetjih. Pritiski vodstev podjetij in njihovo dokazovanje sindikatom, da (ugodnejša) določila podjetniških kolektivnih pogodb po sprejemu nove splošne kolektivne pogodbe ne veljajo več in da je uporaba novega tarifnega dela splošne pogodbe obvezna, so torej neutemeljeni in nimajo pravne podlage. Zato naj sindikati takšnim »argumentom« ne nasedajo in naj ne pristanejo na nikakršno »avtomatsko« razveljavitev določil podjetniških kolektivnih pogodb. Vašemu sindikalnemu zaupniku bi torej ne bilo treba »hoditi« okrog brez glave« ali se vas izogibati, ko terjate od njega odgovor na to in podobna vprašanja. Tudi računovodstvo bi moralo »po uradni dolžnosti« vedeti, katera pogodba velja in katera ne, ne pa o tem spraševati direktorja. Se bo pa moral vaš »poverjenik« tudi bolj (kot se zdaj) zavzeti za vaše pravice, to je za prihodnja izplačila zaslužkov na dosedanji višji ravni, ki jo določa tarifni del vaše panožne pogodbe, v primerjavi z izplačili, določenimi v splošni kolektivni. A časa ima(te) le še do zadnjega oktobra. Če vaš sindikalist o tem še ne razmišja ali nima korajže, da bi v direktorjevi pisarni udaril po mizi, če bi bilo nujno in koristno za vas, ga čimprej zamenjajte! V. o. :::::: avgu: st 93 $::: ••iv m ::5i Si Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje april ’93 do junij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od aprila do junija ’93 znaša 41.257,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 20.628.00 SIT 30.943.00 Sil | 41.257.00 SU 123.771,00 SO 41.257,00 Sl Vir: podatki zavoda RS za statistik0, . ........ ............... ::x Si g; ::x g: ivi S i •X; i:x ;>> KAJ DELAJO v samostojnih sindikatih Sindikat državnih in družbenih organov Ugotovite kakovost pogodbe! i :X: Si valeč, 15. julij 93, št. 21). O teh zakonih bomo posebej razpravljali n’ RflS-n nz nnsvpt.ii in dovradili stališča ROS-a. ki smo iih že oblikov i ROS-u oz. posvetu in dogradili stališča ROS-a, ki smo jih že do zakona o lokalni samoupravi. , i, V vseh okoljih je potrebno ugotoviti kakovost pogodbe o pogojih a sindikata in jo nadgraditi v skladu s sprejeto KP za negospodarstvo ( ta bo izšla 20. avgusta s komentarjem pri ČZP Enotnost). Priporočaj da si jo organizacije naročijo. Kakovostna pogodba o pogojih - . sindikata je pogoj za izboljšanje pogajalske pozicije sindikata pr° ;S delodajalcu, kar je še posebej potrebno sedaj ob napovedanih re' organi- zacijah občin in upravnih organov. !> F Drago Ščemjavič, sekreto1 K vragu atere, če je lahko tepel Letos so se nam pridružili Mariborčani in še kopica novih viharnikov. Enim je to prijalo, drugi pa se niso mogli najbolj vživeti. Vsi pa smo bili podzavestno pod vtisom bobnenja iz smeri Ogulina in Karlovca. In vsak dan, ko je bilo podpisano novo premirje, smo vedeli, da bo proti polnoči začelo grmeti. Domačini so tega vajeni, mi smo se morali privaditi, hkrati pa poizkušati razumeti, da smo na dopustu. Damelj je tako južna točka Slovenije (najjužnejša), da slovenski radio slišiš prej izjemoma kot redno. Hrvaški radio je stalen gost na celi iskalni skali, najbolj pa vrešči radio Srbska krajina s Petrove gore. Ta slednji nima prav nič čestitk in pozdravov poslušalcev in tudi zabavne muzike je bolj malo. Vsakdo širi svojo resnico v svet, odnosi pa so ohlajeni. Na viniškem mejnem prehodu ni veliko prometa, res pa še velja, da od svita do mraka pri kopanju in prehajanju Kolpe na drugi breg ni nobenih težav. Le če greš proti Severinu, je najbolje imeti s seboj kalkulator, kajti enkrat je tolar vreden dvajset hrdov, koj nato štirideset pa trideset in tako naprej. Kot vem, pa to ni le zgodba teh krajev, doživljajo jo tudi v Istri. Mi se kar nekako težko vživimo v inflacijo in inflacijsko špekuliranje. Zato kalkulator in previdnost. Tako postaja prestopanje meje vse bolj redko, le naš Francelj še vedno obiskuje svojo Rozi v Severinu redno in vestno kot nekdaj. Vidite, tako nam viharnikom pod platnenimi strehami afere niso prišle do dna in tudi pod kožo ne. Ko smo končevali, smo utegnili prebrati, da vlada do septembra odhaja na dopust, ampak pred tem smo bili redno na Sinjem vrhu, čolnarili iz kolpskih Radencev do Damlja, iz Damlja v Vinico... Je pa čolnarjenje oživelo in znova smo lahko preizkusili tiste lepe taborniške prigode: čoln pristane, imate morda cigareto, in nato, ali si lahko pri vas skuhamo kavo, posodite posodo... aja! saj imate tudi kaj kave, pa skodelice... Eni potem odveslajo, drugi prespijo in najlepša so jutra. Mariborski Dane je za zajtrk nalovil ribe, drugi smo se sprehodili po bližnji okolici, tretji pa so si tam do desetih pridno nabirali spalno kondicijo. Le flaškon je imel preplitko dno. Dež je, poletje se je izteklo, šotori so pospravljeni, ostane le še licitacija pozabljene opreme. Milan Bratec DE KANAL - DE S: Si- lv: S: S: ;:s S: •S >;X S: •:•:• •i-j: S: v/ !§: S: •:•:• TVariete V avgustovsko oddajo TVariete so uvrstili točke, ki ste jih vi med letom izbirali za najboljše. Tako bo tudi v tej oddaji druščina plesalcev in pevcev precej pisana. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Beltinško bando, Alenka Godec, Alenka Pinterič, Jan Plestenjak in Barbara Šinigoj, plesalci Plesnega centra Fredi ter Mojce Horvat in Urške... V oddaji boste še enkrat videli skeče, ki ste se jim med letom najbolj nasmejali. Vabljeni torej v TVariete v soboto, 21. t.m. ob 20.30 na TVS 1. žen lekarnar in poglavar prijetne družine, ki živi kot vse njim podobne družine srednjega razreda. Lahko si privoščijo veliko hišo, dober avto in eksotične počitnice. Pri tem pa so seveda nenehno v finančnih težavah. Zakaj? To je tema filma, v katerem boste lahko spremljali, ali bo Richard Jackson, ki je v šestdesetih letih sodil med uporno ameriško mladino, dobil svoj spopad z družbo izobilja ali ne... Film bo na sporedu v nedeljo, 22. t.m. ob 16.20 na TVS 1. 1 :!•:•: Vse najboljše! !Š Zakulisje Ček je že odposlan Mediji vplivajo na ljudi, oblikujejo javno mnenje. Zato imajo njihovi lastniki prestiž, moč in ugleden položaj v družbi. Takšna je »filozofija« junaka nadaljevanke v šestih delih Zakulisje ::::: •i-ij S: i Zvedeli smo, da se pripravlja zakon o razmerjih plač v javne^ sektorju in državnih upravnih organih (že četrta oz., peta različica, PrL r. ^ /-1 ^ V-.1 +1 \ M <1 r-r-\ io T-vT-'! 1nnirotoro noiiclzl oionnstl smo uspeli dobiti). Namen je odpraviti nekatere neusklajenosti količniki, med posameznimi segmenti v javnem sektorju. Za držaw organe pripravlja en del vladna kadrovska služba. Ocenjujejo, da D zakon septembra dan v razpravo sindikatom negospodarstva. J Obveščeni smo, naj bi se oktobra v državnem zboru nadaljfva razprava o predlogu za izdajo zakona o lokalni samoupravi (Porocev lec, 28. junija 93, št. 17) in predloga za izdajo zakona o upravi (Poroc ^ dela zsss Prejšnji petek - pa še 13. je bilo povrhu! - je po telefaksu na prispela nujna prošnja mednarodnega oddelka Zveze samostojnih si® dikatov Hrvaške: »Prosimo vas, da takoj po prejemu tega sporočila vzpostavite st z mestnimi bolnišnicami ali z Lekom in preverite, če imajo na vol] naslednje antibiotike: Imipenem (Zienam 500 — Ga. Med.) za intravenozno uporabo in fucidinsko kislino (Fucidione-Selubile 500 mg. ‘ _ Thomae); ljubljanski Lek proizvaja Conet, ki enako učinkuje. Z nujP prošnjo se je na naš sindikat obrnil oče 13-letnega fanta, čigar živi J c L je v veliki nevarnosti, če določene količine teh dveh zdravil ne bo do®, do ponedeljka, 16. avgusta...« V prilogi, ki je sledila nujno prošnf beremo poročilo zdravnikov z intenzivne nege zagrebške klinike otroško kurirgijo, da gre za življenje 17. avgusta 1980 rojenega HrvoJ Ferliča, ki mu je visokonapetostni električni vod povzročil 75-odstot® opekline po vsem telesu. Kožo da so mu že večkrat presadili, da pa ^ prišlo do infekcije, če ne bo omenjenih antibiotikov. Zaradi znani' težav hrvaškega zdravstva teh zdravil ni mogoče nabaviti, s human1 tamo pomočjo pa prihajajo le redko, pa še to v majhnih količinah.■■ Za primer se je nemudoma zavzel predsednik ZSSS Dušan Šemo sam. Obrnil se je na dr. Leva Premruja in na dan »D« že lahko brzoja' Zagreb: »Obveščam vas, da je Lek že poslal zdravila v bolnišnic v kateri se nahaja ta fantek...* ,i S pomočjo sindikalne solidarnosti je Hrvoje Ferlič dočakal svoj *‘ rojstni dan... ^ ^ Potrošništvo, kreditne kartice, množični turizem in podobni blagri sleherne razvite družbe so tema filmske komedije, ki poskuša predstaviti človeka kot nemočno žrtev v rokah prefinjenega, a pogubnega sistema. Izjem skorajda ni. Prototip vseh razočaranih in jeznih zemljanov je Richard Jackson, dovolj premo- Johna Benneta, ki si je nabral svoje bogastvo v ZDA, zdaj pa se hoče uveljaviti tudi v svoji domovini, v Angliji. Kako? O tem nadaljevanka Zakulisje, ki predstavlja - kot pove že tnjen naslov - svet, Prvi del angleške nadaljevanke Zakulisje bo na sporedu v torek, 24. t.m. v Sovi, ponovitev pa v sredo ob 17.40 na TVS 2. Svobodni Sindikati Slovenije x»: H: S: •:•:• HaflHHHnMMn 19. avgusta 1993 «$► KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE i 13 iT )0 NAŠA ZVEZA POTROŠNIKOV ŽE V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH )0 )0 50 )7 )0 10 93 nih :za vic 10' aša ;lT ;iT ;it ;it ;iT iko m Pri vključevanju v razviti svet so pomembne tudi organizacije, kakršna je Zveza potrošnikov Slovenije. Ta je letos postala Polnopravna članica medna-r°dne organizacije potrošniških Zvez IOCU, pred dvema mesecema pa tudi članica organizacije za mednarodno testiranje izdelkov IT (International Testing). Vzajemno mednarodno testi-ranje izdelkov ima že precejšnjo tradicijo. Potrošniške zveze v Nemčiji, Belgiji, Angliji in dru-9ih razvitih državah so že pred desetletji spoznale, da vsaka zase ne morejo razvijati svoje Metodologije za testiranje izdelkov, za katere obstaja neki skupni trg. Tem organizacijam se pridružile nove, tako da je bi|o konec osemdesetih let v skupnem evropskem testiranju y=TG, European Testing Group) Ze 17 potrošniških organizacij, yečinoma iz ES in EFTE. V zadetku leta 1990 so ustanovitelje skupnega evropskega testi-fanja izdelkov svojo dejavnost |nstitucionalizirale v organiazciji Slovenija je prva država, ki je Postala članica te mednarodne organizacije, pa še ni članica EFTE ali ES. Poslej bo torej tudi slovenska Zveza potrošnikov lahko dodala svoje vzorce, ki se bodo v skupnem testiranju pomerili z izdelki tujih proizvajalcev. Ker pa gre za velike in organizacijsko zahtevne projekte, bo potrebno na to vrsto testiranja še malo počakati. Vendar pa članstvo že daje predstavnikom Zveze potrošnikov Slovenije možnost sodelovati pri programiranju testiranja, pa tudi pri sestankih ekspertnih skupin. Slovenska Zveza potrošnikov ima tudi zagotovila, da se bo kmalu lahko vključila v biro za potrošnike v Evropski skupnosti (BEUC), kjer so šele pred kratkim odstopili od dosedanje stroge zaprtosti in pokazali zanimanje tudi za države zunaj ES. Vključitev v omenjeni biro je pomembna predvsem zato, ker bo tudi Slovenija dobivala razne predpise ES v zvezi z varstvom potrošnikov že v fazi delovnih gradiv. Tako se bo naše izvozno gospodarstvo še pravočasno lahko pripravilo na morebitne spremembe. To pa bi olajšalo - f iem rvo ied vne va' i če' n« ?al> |ela (le- mo, Lela roti mi' itd d ■alfo iss iin- iti! rij« ve- P ju« :nje rbil nji<| za Sfer pregovor pravi, da je za malo denarja tudi bolj malo muzike. In ker ovene/ v teh časih nismo ravno polnih žepov, se v vročih dneh hladimo y_, najrazličnejše preizkušene načine: s kopanjem v morju, rosnim cfro/n piva ali kar doma s cevjo za zalivanje vrta. Poceni, vendar uspesno. Ni kaj, v stiski celo hudič muhe... A. Ul. -oj8 \ OGOLJUFANO i, TOŽIJO VLADO avt -------------- im^uCiisli tržni položaj v zadnjih en, štirih letih popolnoma Piemenil, saj se je moral od proizvajalca, ki je za nekdanji Jugoslovanski trg namenjal , ake tri četrtine svojih izdel-, ?v. preleviti v proizvajalca, j1 .tod četrtine izdelkov pro-. aJa na zahodnoevropskem igu. To pa je trg, kjer zdaj "g .ezave prodajalcev naraščajo | mesec, recesiji pa še ni vi- S deti konca. | v. "Največ izvažamo v Nem- ” 1)0 in Italijo,« je pripovedo- £ Vojko Gustinčič. »V Nem-,‘J1 je recesija, v Italiji pa ob ovalvaciji valute, ki pa nas ni Pijzadela najhuje, še politična iiza. Zaradi le-te so se ustava javna dela v vrednosti dva 'soč milijard lir, tu pa smo v*b mi kar precej velik doba-.uelj. No, računam in upam, a bodo v začetku prihod-Nga fiskalnega leta, ki se acne oktobra, ta denar venele odmrznili.« Zaradi težav na trgu je Ti-an prodal za tretjino manj izdelkov, kot je načrtoval, naj-, ?.c težav pa je prav s prodajo untkov. Ključavnice za zdaj Vo^m še držijo blizu površja "Pokazalo se je,« je nadalje-al Gustinčič, »da se ni dobro Pieveč vezati na majhno šte-11 o močnih kupcev, kar je Ti-an v preteklosti naredil. Zdaj °a Je to udarilo z vso močjo po Pistih. Težave so se začele Vojko Gustinčič, v. d. direktorja Titana: Imamo relativno cenjeno blagovno znamko. Zdaj se trudimo, da bi ohranili njeno vrednost. Borivoj Zeilhofer, predsednik SKEI v Titanu: Borimo se za večinski delež pri lastninjenju tovarne. pa dober temelj za poslovanje v naprej. Reorganizacija je seveda v tesni zvezi z lastninjenjem podjetja, pri čemer se vsi v podjetju zavzemajo za to, da bi zaposleni pridobili večinski delež lastnine. »Podjetje je ocenjeno, imamo . torej določeno .pošteno vrednost podjetja’, ocenili pa bomo še vrednost nepremičnin,« pravi Gustinčič. »Izračunali smo tudi, da smo delavcem dolžni na račun neizplačanih delov plač v zadnjih treh letih po eno in pol povprečne mesečne plače v podjetju. K temu je treba prišteti lastninske certifikate, glede katerih bomo delavce anketirali, ali jih želijo vložiti v ,svoje’ podjetje ali ne.« Reorganizacija podjetja pa je tudi v tesni povezavi s poslovanjem. Ustrezno bo treba preoblikovati nekatere najbolj pomembne službe v podjetju, pri čemer se bo pokazalo tudi, ali je za ta obseg proizvodnje in prodaje zaposlenih dovolj ali preveč ljudi. »Intimno sodim, da bo reorganizacija pokazala, da je v sedanjih razmerah moč zaposliti komaj kakih 850 do 900 delavcev, ne pa skoraj 1200, kolikor nas je sedaj.« je bil odločen Gustinčič. »Da bi preživeli vsi, bi morali proizvodnjo in prodajo precej povečati, mi pa bomo naredili Ključavnice so trenutno edini izdelek Titana, ki se še dobro prodaja. Nemara k temu pripomore vse večje število vlomov v stanovanja in poslovne objekte. z Italijani že lani jeseni, da posebej ne omenjam bivšega trga Jugoslavije, ki se je razsul že pred tem. Torej: ko so izgubljali dosedanji trg in prodirali na nove, se je na trgih, kjer smo iskali rešitev, začela recesija. Rezultat: že lani smo poslovali za silo pozitivno, letos pa nas je že ob polletju »udarila« izguba, ki se je ne bomo rešili vse leto.« Kaj so v podjetju storili poleg tega, da so menjali vodstvo, kar kot poudarjajo, ni bilo povezano s poslovnimi rezultati (kljub temu da je bila izguba, čeprav prikrivana, že ob četrtletju)? Predvsem dvoje: odločili so se za reorganizacijo podjetja in rebalans plana, kar sicer ne bo izničilo do sedaj nabrane izgube, bo Kdor se enkrat na beraško palico opre, ta s* po delu več ne ozre. : Slovenski pregovor najzanesljivejši znak Edtvard. Gibbon Največ zakonov ima najbolj pokvarjena Korupcija je »stavne svobode. država Tacit celo rebalans plana. Resda bo rebalans v tem, da bomo v drugi polovici leta realizirati od začetka postavljene cilje. Glede na izpad prihodka v prvem polletju, ki ga je bilo morda celo za petino načrtovanega, pa bi morali biti mnogo uspešnejši od začrtanega plana, da bi poslovali brez izgub. Reorganizacija torej poleg spodbude, da utegnejo biti rezultati v prihodnje boljši, prinaša tudi kruto resnico, da podjetje ob sedanji realizaciji prodaje ne more preživeti tako veliko število zaposlenih. Sindikat se vseskozi bojuje za stoodstotno izpolnjevanje kolektivne pogodbe, njegov cilj pa je tudi čim večji delež delavcev v lastninjenju podjetja. Borivoj Zeilhofer, predsednik SKEI v Titanu, nam je dejal: Razumemo pa seveda tudi gospodarski položaj podjetja in zdaj se borimo za izpolnitev vsaj zakonsko dovoljenih 80-odstotnih izplačil plač. Letos se nam je denimo prvikrat zgodilo, da smo dobili minimalen regres, in to v bonih. Kar se pa tiče lastninskega preoblikovanja podjetja, se sindikat trudi, da bi delavci dobili večinski delež.« Piše: Franci Križanič Slovenska produkcija in zunanja trgovina Po analizi, temelječi na podatkih za leto 1986, je Slovenija v trgovini z drugimi jugoslovanskimi republikami varčevala kapital ter intenzivno uporabljala delo in »človeški kapital«. S svojo konkurenčnejšo gospodarsko strukturo oziroma sposobnostjo izdelovati dobrine, katerih produkciji naši trgovinski partnerji niso bili kos, je imela Slovenija tipično »paradoksalen« položaj razvite države (ki kljub polni zaposlenosti izvaža delovno intenzivno blago). Tako glede na uvozno substitucijo kot glede na celotno domačo proizvodnjo v Sloveniji pri trgovini s svetom (brez drugih jugoslovanskih republik) ni bilo Leontijevega paradoksa, t.j. manjše porabe dela in večje porabe kapitala v zunanjetrgovinski menjavi z v glavnem razvitejšimi državami. Kljub polni zaposlenosti v Sloveniji leta 1986 naše gospodarstvo v izvozu ni varčevalo z delom. Podobno kot drugod so torej tudi rezultati empiričnih analiz povezave med strukturo produkcije, angažmaja dela in kapitala ter strukturo slovenske zunanje trgovine (v svetu je bila prva med takšnimi analizami Leontijeva za zunanjetrgovinsko menjavo ZDA v letu 1949) ovrgli enostavno teorijo mednarodne menjave in njenega vpliva na gospodarsko dejavnost ter zaposlenost. Wassily Leonti-jev je, na primer, govoril, da ZDA v izvozu porabijo manj kapitala na zaposlenega, kot bi ga v nadomeščanju konkurenčnega uvoza (tistega, ki ga dejansko lahko nadomestijo s svojo dejavnostjo). Ko je ugibal o vzrokih, je ugotovil, da je delavec v ZDA približno trikrat produktivnejši kot drugod po svetu (članek iz leta 1954). To produktivnost so nato v ekonometrične analize vključili kot »človeški kapital« (definiral ga je že Adam Smith, empirično so ga proučevali Schultz, 1961, Becker, 1964 in Mincen 1962, v analizo odnosa med gospodarsko dejavnostjo in mednarodno trgovino pa sta ga uvedla Keesing, 1965 in Kruger, 1968). Predpostavke enostavne t.i. Heckscher-Ohlinove teorije zunanje trgovine (produkcija enake vrste blaga v vseh državah, uporaba enake vrste produkcijskih faktorjev in proizvodnja po enaki produkcijski funkciji, ki je homogena, konveksna proti izhodišču in s konstantnimi donosi, pri produkciji danega blaga ni možno nadomeščanje produkcijskih faktorjev, produkcijska faktorja sta samo delo in kapital, na trgu dobrin vlada čista konkurenca, faktorji pa so polno zaposleni, okusi potrošnikov so enaki in ni transportnih stroškov ali drugih ovir svobodni trgovini), pri katerih je bila edina razlika med narodnimi gospodarstvi različna količina dela in kapitala (od tod pa je sledil zaključek, da bo država v mednarodni menjavi specializirala produkcijo, v kateri se intenzivno koristi njen obilnejši produkcijski faktor - v razvitih državah kapital, v manj razvitih pa delo), so v novejših teorijah zunanje trgovine zamenjale predpostavke o: - različnem režimu vpliva trgovine s primarnimi in industrijskimi izdelki (po Kravisu, 1971, je trgovina s primarnimi izdelki odvisna od naravnega bogastva, trgovina z industrijskimi izdelki pa od inovacij), . - vplivu povpraševanja, povezanega s podobno visokim dohodkom na prebivalca (po Binderju, 1967, je obseg mednarodne trgovine med različnimi državami tem večji, čim bolj podobna je njihova domača poraba, to pa je odvisno od podobnosti njihovega dohodka na prebivalca in ne razlik v stroških proizvodnje), - različnem vplivu inovacij na mednarodno menjavo in gospodarsko dejavnost v različnih »življenjskih obdobjih produkta« (po Vernonu, 1966, uvajajo nove izdelke razvite države, v katerih je velik trg in možnost za financiranje raziskovalnega dela ter razvoja; posledica je »tehnološki jez« med razvitimi in manj razvitimi narodnimi gospodarstvi, ki bolj kot cene vpliva na razlike v gospodarski dejavnosti in mednarodni menjavi; s standardizacijo produkcije novega izdelka ter možnostjo prenosa tehnologije se ta jez postopoma zmanjšuje, dokler se, v zadnji fazi, produkcija ne seli tja, kjer so zanjo najcenejši produkcijski faktorji - tedaj zanjo veljajo predpostavke enostavne teorije, povezave med mednarodno menjavo in gospodarsko dejavnostjo); - posebnostih »trgovine Sever-Jug« (Krugman, 1979, predpostavlja, da so severne države inventivne, južne države pa ne. Sever uvaja nove izdelke takoj, Jug pa šele čez čas, ko se produkcija seli na Jug zaradi nižjih plač; zaposleni na Severu imajo višje plače zaradi monopola nad novo tehnologijo, vendar morajo, za ohranjanje tega monopola, ves čas uvajati nove izdelke); - občasnih skokih tehnološkega razvoja v manj razvitih državah, ki so posledica »catching-up«, t. j. uspešnega kopiranja tehnologije razvitih držav v manj razvitih (po Veblenu, 1915, in Abramovitzu, 1979, velika razlika v produktivnosti med državami omogoča manj razviti državi imitacijo, hitrejše povečanje produktivnosti od njene rasti v razviti državi ter zmanjšanje »tehnološkega jezu«; kritičen faktor »catching-up« so investicije, saj je tehnološki napredek vsaj deloma vgrajen v kapital); - odvisnosti povezave med gospodarsko dejavnostjo in zunanjo trgovino od njene nagnjenosti produkcije k uvozu (kolikšen odstotek uvoženih dobrin potrebuje za odstotno povečanje gospodarske dejavnosti) ter elastičnosti izvoza na svetovni dohodek (za koliko odstotkov se poveča povpraševanje po izvozu dobrin iz dane države ob povečanju svetovnega dohodka za 1 %), kar je posledica danega načina produkcije (porabe surovin in drugih faktorjev na enoto produkta) in dane sestave povpraševanja v tej državi (Kaldor-Thirlwall-Vinesov pristop, 1983). Tehnološki napredek v dani državi poveča njen tržni delež v mednarodni trgovini tako na strani izvoza kot uvoza, pri zaostali državi pa vodi v devalvacijo, odliv kapitala in znižanje gospodarske dejavnosti. Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij • Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. (0 o >o o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj: ........ Ime in priimek podpisnika:....... .. izvod(ov) brošure ZAKON 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Stanovanjski sklad Republike Slovenije je že četrtič razpisal in (raz)delil posojila za gradnjo ali nakup stanovanj, pa veliko ljudi še vedno ne ve, »zakaj ta sklad sploh im^jno« in kakšne so njegove naloge. Tudi zato njegove razpise za posojilo marsikdo spregleda ali pa ne zna presoditi, ali ima kaj upanja za dodelitev stanovanjskega kredita, če bi ga zaprosil, ali ne. Poglejmo zato, kaj ta skladje, in, kar je glavno, - kakšna je njegova glavna naloga! Stanovanjski sklad Republike Slovenije je javnopravna organizacija, ki deluje kot finančna organizacija. Temeljni namen njegovega poslovanja ni doseganje profita, temveč »zagotavljanje materialnih podlag za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa«. Denar za poslovanje sklada se zagotavlja iz republiškega proračuna, iz dela sredstev od prodaje družbenih stanovanj, iz sredstev ustvarjenih s prodajo republiških stanovanj in stanovanjskih hiš, z namenskimi dotacijami domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb (kar je v tujini pogost način financiranja graditve neprofitnih stanovanj), iz sredstev, ustvarjenih z izdajo vrednostnih papirjev sklada, in iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem. Sredstva stanovanjskega sklada se porabljajo v skladu z naložbeno politiko, ki jo sprejme upravni odbor sklada-predvsem pa za odobravanje ugodnih posojil uporabnikom, ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom in razpisom, ki ga izda in objavi sklad. Z nekaterimi izmed omenjenih nalog se je sklad že začel ukvarjati, druge ga še čakajo. Ljudi, ki še nimajo strehe nad glavo in ne vedo, kako bi do nje prišli, seveda najbolj zanima, kako (z vlogo, naslovljeno na sklad) do ugodnega posojila. Pa poglejmo! Ugodnejših posojil (v primerjavi s komercialnimi ali stanovanjskimi bančnimi) so (lahko) deležni slovenski državljani: • ki si z graditvijo ali nakupom primernega lastnega stanovanja prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, KAKO DO »NAVADNEGA« IN KAKO DO »NEPROFITNEGA« STANOVANJA predvsem zaradi dveh razlog0'. Prosilci so vloge lahko oddajali P" občinah, eno od meril, ki je P°' membno vplivalo na razpis, pa J bila omejitev cene kvadratne# metra stanovanja na 1600 mai* Predvsem slednje je vplivalo 1,8 • ki jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali premoženjskih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno, • ki si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali rešujejo z vlaganjem sredstev v prenovo, sanacijo ali obsežnejše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada in • ki so si svojo stanovanjsko vprašanje rešili z najemom poso- jil, pa jih zaradi neugodnih kreditnih pogojev ne morejo v celoti odplačati, izpolnjujejo pa pogoje iz prvih dveh točk. Poleg tega naj bi stanovanjski sklad v prihodnje denar namenjal tudi povečevanju sklada neprofitnih stanovanj. Razumljivo, da veliko ljudi tudi ob takšnih ugodnih kriterijih za odobritev kreditov ne bo zmogla gradnje ali nakupov stanovanj. Zato resno razmišljajo o najetju tako imenovanih neprofitnih. Ali imajo kaj možnosti, da si jih kdaj najamejo? Nekaj se jih res obeta. Republiški stanovanjski sklad namerava jeseni prvič razpisati posojila za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Zanje naj bi se potegovale vse neprofitne stanovanjske organizacije, vpisane v register pri ministrstvu za okolje in prostor - vendar samo tiste, ki bodo z lastnim in tudi občinskim denarjem pripravljene kupiti stanovanja zmernega standarda in po zmernih cenah, in še tiste, ki bodo po zmernih najemninah ta stanovanja tudi oddajale. Hkrati bodo morale te organizacije s stanovanji tudi upravljati. V svetu skrbijo za tovrstna stanovanja večinoma zasebne organizacije, ki s pomočjo lokalne skupnosti in države rešujejo stanovanjske probleme tistega sloja prebivalstva, ki si lastniškega stanovanja ne želi ali ne more privoščiti. Ta podjetja so hkrati lastnice stanovanj, ki pa jih oddajajo za neprofitno najemnino. Za zdaj v Sloveniji takšnih stanovanj še ni, čeprav bi jih - po mnenju strokovnjakov - vsako leto potrebovali kakih tisoč, medtem, ko bi vseh novih stanovanj potrebovali tri tisoč na leto. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je končal že četrti razpis posojil za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. V razpisnem roku je prispelo na sklad 1421 vlog, od tega 1200 popolnih. Skupni zaprošeni znesek posojila je bil nekaj več kot 3,3 milijarde tolarjev; tisti, ki so oddali popolne vloge, pa so po merilih sklada upravičeno zaprosili za skupno 1,9 milijarde tolarjev posojila. To je še enkrat več, kot je bilo na voljo razpisanega denarja, zato je sklad razdelil posojila (v skupni višini 936 milijonov tolarjev) po prednostnem vrstnem redu. Tokratni, četrti razpis stanovanjskih posojil je bil specifičen Uvalo ^ to, da so tokrat dobili največ °e' V narja prosilci iz Kopra (9,2), PWjJ (5,5), Maribora (5,1) in Murs*e Sobote (4,7 odstotka). Od upra’ ivi' čeno zaprošenih sredstev pa j1 prosilci nameravajo največ p°ra' biti za zidavo in nakup stanovati- Na skladu so razdelili prosil0 v pet razredov. Prednost so imel_ mlade družine, vendar je dal t°' krat posojilodajalec večji pouda' rek številu otrok. Prednost s° imeli tudi invalidi, tisti, ki živi]0 ^ pri starših, tisti, katerih dohodejj ^ na družinskega člana je 20 do *J ^ tolarjev, sledijo jim -. i nadpovprečnim dohodkom, na]j abše pa so uvrstili družin I ^ tisoč z slabše pa s podpovprečnim dohodkom. ! te V. B-\ ti, BEDA V SLIKI Kot rečeno: stanovanjski zakon predvideva, da so uporabniki denarja republiškega stanovanjskega sklada - poleg slovenskih državljanov - lahko tudi neprofitne stanovanjske organizacije, torej podjetja, registrirana za takšno dejavnost. Za uporabo tega denarja pa bi bilo treba sprejeti še nekatere podzakonske akte, predvsem pravilnik o posebnih pogojih za poslovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij. A tega naj bi - po informacijah iz Jazbinškovega ministrstva sprejeli »še pred poletnimi dopusti«. Videli bomo, če se bo ta napoved tudi uresničila. Dopusti so že tu. Ko se na zavodu za zaposlovanje pojavijo viški, pridejo prav viški it smetnjakov (Milan Alašcvič) KAJ DATI V LONEC DANES, KAJ JUTRI Jožica K. dela v Elektrokovini. Veliko smo lahko brali o stavki delavcev v njej. Zahtevali so plačo, tisto, ki so jo zaslužili, tisto, ki jo dobijo v delih in v bonih za nakup blaga v trgovinah. Štrajkali so in zahtevali majsko plačo. Samohranilka je. Preživnina ni iztožljiva, pokaže odločbo, da rubež pri očetu otroka ni bil opravljen, ker sodni izvršitelj pri dolžniku ni našel stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Sin je star 12 let, končal je 7. razred osnovne šole. Z otroškim dodatkom in stroški prevoza bi morala dobiti dobrih 25.000 tolarjev, pa jih ni. Povod za moj obisk pri njej je bilo pismo, v katerem je obširno opisala svoje težave, tudi oglasila se je pri meni. Vsa obupana je živčno stiskala roke, nepovezano pripovedovala o tem in onem, predvsem pa poudarjala, da ji nihče ne verjame in pomaga in naj vendar kdo pride in se prepriča o resničnosti njenih navedb. Verjela sem ji in jo obiskala. Stanuje v stari hiši v starem delu mesta. V stanovanje se vstopi iz hišne veže. Podolgovata kuhinja in prav taka sobica merita 31 kvadratnih metrov. V kuhinji je majhen lavabo, tak, da manjšega še - nisem videla. Stranišče je zunaj, skupno z drugimi strankami. Kopalnice ni. Nekaj skromne najnujnejše opreme. Med kuhinjo in sobo ni vrat. V podolgovati, ozki sobici, stojita ob stenah dva kavča, pod edinim oknom je mizica s čmobelim televizorjem, ena sama omara za garderobo in en čisto običajen stol, modre barve. Nič drugega. Iz razgovora zvem, da ji je ta stol edini spomin na neuspeli zakon. Štiri leta je bila poročena. Veliko je pretrpela v njem. Alkohol je bil tisti, ki je zakon razbil. Ostale so sledi fizičnih poškodb, da o tistih v duši ne govorimo. Pravi, da je srečna, da se je rešila iz tistega pekla. Srečna je, da sta s sinom sama. Bilo pa je hudo. Bila je podnajemnica, lastniki so jo metali ven, otrok je bil majhen, zakon se je razbil, bila je na robu obupa. Čutila je, da se ves svet ruši nanjo. Obupno in odločno hkrati, z neko čudno močjo, ki se črpa iz življenjske ogroženosti, je iskala rešitev zase in za otroka. Stanovanje je potrebovala. Iskala je, prosila, moledovala in se pritoževala. Do republiških organov. Rezultat vsega je bilo to stanovanje. Veliko je sama vložila vanj, denarja in dela. Pleska sama, tudi tla je zbetonirala. O, delati zna. Oče je bil zidar, veliko se je pri njem naučila, mu pomagala zidariti. Zal nima več ne očeta ne matere. Žalostna ugotavlja, da ji zagotovo ne bi bilo tako hudo, če bi kdo od staršev še živel in ji pomagal. Življenje, ki ga živi, je neprijazno, za vse se je potrebno izboriti, živci ji popuščajo. Včasih si je od sicer vedno skromnega zaslužka lahko kaj prihranila. Čeprav je poletje, o dopustu ne razmišlja. O, pa sta bila s sinom enkrat na morju. V Splitu. Letovala sta preko bratovega podjetja. Plastičen krožnik z morskim motivom na steni kuhinje je spomin na tisti dopust. Kaj dopust, njo tarejo preživetveni problemi. Kaj dati v lonec danes, kaj jutri. Pokvarila se ji je pečica električnega štedilnika, štedilnik na trdo gorivo je svoje odslužil, kako ga popraviti ali nadomestiti? Kako kupiti vsaj dve toni premoga? Da ju ne bi zeblo, bi potrebovala tudi odeje. Najbolj pa sem presenečena, ko vidim, da nima pralnega stroja. Pelje me v pralnico na drugi strani dvorišča. Velika betonska kad je v njej, in veliko ropotije. Tu pere. Poleti in pozimi. Splakuje v hladni vodi, saj na štedilniku nikoli ne more pogreti dovolj vode. Takih pralnic se spomnim iz moje mladosti, vendar takega načina pranja danes ne pričakujem več. Še mi pripoveduje o sinu, ki je pravkar končal 7. razred. Nič mu ne more nuditi. Niti najbolj navadnega kolesa nima. Pri vsaki želji mu dopoveduje, da nima denarja, pa saj fant vse sam vidi, razume, nihče pa ne ve, kako v svoji mladi duši doživlja to pomanjkanje, primerjave z vrstniki, kako bo kompenziral vse to. Organiziram pomoč, sodelavka podari skoraj nov električni štedilnik. Na Rdečem križu dobim za družino prehrambeni paket, moko, pralni prašek in odeje. S sekretarjem SKEI vse zvoziva k njej in se z njima veseliva. Vprašujem okrog in iščem še štedilnik na trdo gorivo in pralni stroj. Pred zimo ju zagotovo najdem. Če bom za fanta našla še kako staro kolo, bom zelo vesela. Hočem jima pomagati. Ampak v Elektrokovini in povsod drugod je še veliko takih in še hujših primerov. Le kdo jim bo pomagal? Marija Erakovič OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Potenje je zdravo V časopisu Zdravje so leta 1930 v številki 7-8 natisnili članek Nekaj dobrih nasvetov za poletje. Eno od poglavij ima naslov Potenje je zdravo. »Sredstva, s katerimi se varuje človek proti prevelikemu segretju, so različna. Najprvo se ogibljemo vsega, kar bi moglo povzročiti novo toploto v telesu, gibanja, premočne hrane itd. Znebimo se obleke, kolikor je mogoče; v kopelih ali z uživanjem mrzlih pijač se neposredno ohladimo. Preveliko uživanje piva pa ni priporočljivo, kajti pivo pospešuje nastanek masti, ki se vleže kot zaščitna plast okoli telesa in ki bodoče ohlajenje otežkoča. A tudi dobra mati narava nam je dala na pot življenja ceneno in obenem zelo zanesljivo varstvo proti prevelikemu segretju, s tem, da se spremeni koža v prenosljivo kopel: potimo se. Potenje je močna podpora za preprečevanje prevelikega notranjega segretja. Za izhlapevanje potu, to se pravi za pretvorbo posameznih potnih kapljic, ki sestojijo po večini le iz vode, iz tekočega stanja v plinasto stanje je potrebna gotova količina toplote, ki jo dobavlja koža, polna tekoče knri. S tem se odvzema koži toplota in se koža ohladi, kar se v vročih dneh prav prijetno občuti. Zato v tem pogledu tudi ni dobro, če si pot zbrišemo, ker nam prinaša ohlajenje le prosto izhlapevanje na koži. Potenje se smatra po pravici za zdravo in ga zato ne zatirajmo in zadržujmo. Izločanje potu se ureja do gotove meje samo; povprečno se ne izloči več potu, kot ga more v istem času z izhlapevanjem zopet izginiti. So seveda slučaji, ko je potenje bolj močno, zlasti ph gorskih turah itd. Bolj debeli ljudje se morajo v primeri z vitkejšimi tovariši dosti močneje potiti, ker njih pod kožo ležeča plast masti kot slab vodilec toplote kljub močnemu potenju oddajo toplote iz notranjosti telesa zelo otežkoča. Splošno moremo torej reči: Potenje je zdravo; in je bolj pravilno, da ga pospešujemo, kot pa zadržujemo. Nepodpisani članek je zelo zanimiv. Neznani avtor je opisoval potenje poleti. Seveda je popolnoma enak postopek pri delu v vročini-Rad bi dodal še nekaj, kar je avtor izpustil: če telesno tekočino izgubljamo, moramo izgubljeno tekočino tudi nadoknaditi. Vse, kar je napisano, drži. Le vedeti moramo, da moramo piti tekočino. Napisal sem tekočino in ne pivo in še manj vino ali druge alkoholne pijače. V podjetjih, kjer delavci poleti delajo v hudi vročini, priporočamo, da imajo na razpolago velike količine čaja, po možnosti nekoliko zakisanega s C vitaminom in čim manj sladkega. Priporočamo šipkov čaj! Sicer pa, saj poznamo angleško navado, da so v kolonijah, dokler so jih še imeli, redno pili čaj. Pa mi bo kdo odvrnil, da tudi viski. Res- ampak ne s čajem. O količinah popitega viskija pa nimam podatkov Avtor članka veliko piše tudi o higieni in kopanju vsega telesa, potenju se moramo redno kopati. Tistemu, ki pa se noge izredno potijo in temu primerno smrdijo, pa priporočamo redno umivanje nog nekajkrat dnevno, preobuvanje nogavic, redno menjavo čevljev, sicer bo imel v svoji okolici kar nekaj sovražnikov ali pa vsaj manj prijateljev. v« Zc je So se k’ Hj ko se ca nil ni] §i( za v i lai bn žil ha ko fir I ^rtial pa veselo krade naprej STANDARD(N)A MARIJA K SEBI CONSULTING, d. o. o. Bavbarkomanda cvete. Še nikoli tako kot danes. Kako tudi 6ei ko pa smo v tej naši nesrečni družbi tako zameštrali posamezne pojme, da se ne ve več, kdaj kdo krade, kdaj goljufa in m^aj privatizira. In potem naj novinar napiše, da je nekdo nekaj ^kradel. Bo videl hudiča. Kajti tisti, ki krade, ima običajno že oliko pod palcem, da lahko plača dobrega odvetnika. In potem? p°i potem je krog sklenjen. Mi pa se spet vračamo na začetek ,eSa umovanja, ko so posamezni vrednostni pojmi hudo rela-hvne stvari. Primer, ki nazorno potrjuje j^kšno razmišljanje, se je zgo-~1 našemu uredniku Cirilu kajerju, ki je pred leti pisal 0 nečednih poslih v ljubljanskem Standardu. Kljub temu, Qa je njegov zapis temeljil na Ostanku delavcev Standarda ž družbeno pravobranilko samoupravljanja, in si torej po .Siki stvari ni mogel ničesar ^misliti, se pravi, da je imel ^temeljen razlog verjeti v to, 1Car piše, se mu je na sodišču 2elo čudno godilo. Tožil ga je namreč, kdo drug kot direktor P°djetja, in Brajer je izgubil tožb na prvi stopnji. v zadnji so ga spoznali za kri-Vega storitve kaznivega dejala po čl. 108/11 v zvezi z I KZ Obdolžencu je bila izreka denarna kazen 8.000,00 °larjev, ki bi jo moral plačati g v osmih dneh. Brajer bi moral I Pečati tudi stroške kazen-I skega postopka, ki v tem pri-I ^eru niso bili zanemarljivi. \i kastni in pošteni . Naš urednik se je pritožil na /Išje sodišče v Ljubljani, na očitno še je nekaj drave pameti. Hočem reči, da J® sodni senat, sestavljal ga je s°dnik predsednik Fedor Ko-sein ter sodnika Albina Pa-®všnik-Gabrijan in Andrej povat, o omenjeni vrednostni K°lobociji malce razmislil in ?e ni kot pijanec plota držal rruU jn Prost°ru anahronistični1 členov kazenskega zako-*a. Tako se je to sodišče lo-°lcno vprašalo, katera izmed Napisanih trditev, opisanih izreku sodbe, je takšna, da ^hko škoduje časti in do-remu imenu zasebnega to-Uca. In zdaj bistvo: »...Ustavljanje firme, prenašanje °ttiercialnih poslov na drugo lrtoo, pa četudi je firma usta- novljena s sorodniki, sosedi in prijatelji ter nakazovanje firmi dnevnic in kilometrine (o čemer je pisal Brajer, op. p.) samo po sebi še ne pomeni nič v Ljubljani dopustilo zgolj možnost, da bi bil žaljiv naslov »Drhal pa veselo krade naprej«. Pa še v tem primeru bo treba oceniti, ali gre za takšen način izražanja oziroma so podane takšne okoliščine, da se vidi, da je obdolženec to storil z namenom zaničevanja,« je zapisalo sodišče. Da ne bo pomote: omenjeni naslov v nobenem primeru ni letel na Standardovega direktorja, saj gre za naslov rubrike, ki smo ga na »ravbar- z'£5s"d'd*“ oško< °**e- pa so ga je namreč, dajena^ nečastnega, kar bi lahko škodovalo dobremu imenu ustanoviteljev, v tem primeru Standardovih šefov.« Hecno, ali ne? Standardov! šefi so vse to delali in tožili Brajerja, ki naj bi prizadel čast in njihovo dobro ime, sodišče pa ugotovi, da pri vsej tej raboti in pisanju o njej ni bilo nič nečastnega, kar bi lahko škodovalo tožitelju. Takšni posli so dandanašnji torej nekaj povsem normalnega in iz tega sledi, da pravzaprav ni jasno, zakaj je Standardov direktor sploh tožil novinarja. Le kaj ga je prizadelo? Napad na njegovo poštenost? Ali je bila prizadeta njegova samopašnost? Iz nadaljevanja te zgodbe bo sledil čisto jasen odgovor. Še prej povejmo, da je Višje sodišče komandi« uporabili v mnogih primerih. Torej si ga Brajer ni mogel izmisliti ravno za Standard in njegovega direktorja. Škoda, kajti to, kar bo razvidno iz nadaljevanja, bi bilo zanj prav primerno. Navali narod in uživaj Mine nekaj let. Naš urednik izgublja tožbe in se pritožuje. Sodišče prve stopnje pa nenehno ugotavlja, kako je bila prizadeta čast in dobro ime tožitelja. Potem pa nekega lepega dne izide v nekem drugem dnevnem časopisu zanimiva novica, da so »zaradi suma kaznivega dejanja ovadili direktorja Standarda Emila Ž. iz Ljubljane«, ki naj bi zlorabil svoj položaj. Pisec navaja, da so kriminalisti napisali kazensko ovadbo, v podjetju pa so ga suspendirali - kot kaže, ne brez razloga. Emil Ž. je namreč osumljen, da je na račun sorodstvenih zvez svoje podjetje oškodoval za skoraj poldrugi milijon tolarjev. Novembra lani j e,v nakup 304 ton granulatne rude vermikulit povsem po nepotrebnem vključil tudi podjetje, katerega lastnik je - njegov sin. Prav zanimivo, kaj se lahko izcimi iz »popolnoma nič nečastnega ustanavljanja firme, prenašanja komercialnih poslov na drugo firmo, pa četudi je firma ustanovljena s sosedi, sorodniki in prijatelji ter nakazovanja tej firmi dnevnic in kilometrin«. In hvala Bogu, da je vse to »nič nečastno«, kajti v nasprotnem primeru bi bil danes Brajer že pravnomočno kriv, ker je prizadel čast in dobro ime častnih direktorjev. Naj razume, kdor more! Za ilustracijo si oglejmo zgolj še to, kako potekajo »prav nič nečastni« posli. Konec lanskega junija sta celjska Kovinotehna in ruski rudarski kombinat iz Murmanska podpisala protokol o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju. S protokolom naj bi Kovinotehna prevzela tehnično posodobitev separacije vermikulita v Murmansku. Kovinotehna pa je potem sklenila z nekim zasebnim podjetjem pogodbo, po kateri naj bi slednje realiziralo podpisani protokol. Po tej pogodbi pa naj bi to podjetje od Kovinotehne pridobilo pravico do razpolaganja in samostojnega prodajanja te rude na našem trgu. Tako naj bi nekaj sto ton rude odkupilo tudi podjetje Standard. Firmi sta podpisali pogodbo in vse bi bilo lepo in prav, če ne bi Standard podpisal še ene. Po njej je rudo najprej kupilo zasebno podjetje Video M katerega lastnik je Emila Z. sin. Torej je najprej rudo kupilo sinovo zasebno podjetje in jo kot končnemu kupcu prodalo očetovemu družbenemu. Se »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pri založbi ČZP Enotnost je izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča. Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. “Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vred-not in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju 9re za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« “Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne Vz°rce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpo-Vedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za Polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod Posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna 9ostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi Tnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. . Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se Je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogaja-nje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega s'tema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi Usode junakov prihaja na dan oolitikum. v nas.« NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) . . izvod (ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: ................ Ulica, poštna št., kraj: .................... Naročeno, dne ..................... Ime in priimek podpisnika: ............... Cena 1.720 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju pravi Standardu. Kajpak za višjo ceno, zaradi česar je bil Standard oškodovan za 1.476.601,30 tolarja. Oškodovano je bilo torej družbeno podjetje, ne pa tudi družina Emila Z. Oče in sin sta se po vsej verjetnosti že sporazumela. V »nič nečastnih« poslih in časih je torej narobe samo to, da imamo na eni strani še vedno družbeni in na drugi zasebni kapital. In tu je priložnost. Rešitev je to- rej samo ena: družbeni kapital je treba čimprej olastniniti. Tovrstni »prav nič nečastni« posli bodo izpuhteli sami po sebi šele v trenutku, ko bomo imeli zasebni Standard (po možnosti brez Emila Ž.) in zasebni Video M. Me prav zanima, kako bo potem direktor Standarda posloval s firmo Video M v svojo škodo? Tu se neha vsakršna ljubezen - tudi očetovska. Dokler pa imamo lastninske razmere, kakršnim smo priča sedaj, bo priložnost sama od sebe delala tatu. Posebej v razmerah, ko takšne lopovščine tudi za sodišče niso »nič nečastnega«, kar naj bi bila salomonska rešitev za nekaznovanje zvedavih škricev, ki o lopovščiini pišejo. Do tedaj pa - navali narod in uživaj v igri ravbarjev in žandarjev. Kaj te briga za narodnogospodarski račun, če se zanj ne zmenijo najbolj poklicane državne institucije... Ivo Kuljaj — —~ - -»-anje Sove,oziroma Slovenske EEEEEHsEEiiEE ESSIi zname- ~ — druge cilje, kajti niti pomisliti si ne upam. da ugledni časnik, kot je nedvomno Delo, iz kakršnega koli posebnega razloga ljudi tretira različno, ko posega v njihovo intimo in ogroža ustavno morajo že na začetku doživeti namesto slavospevov temeljita ...... rmaln,c Uku i® 1 mm M prav v . , ]egove vjozgoaaj vsaam ItZ&SSSZSSSF™"10BLAST'm ”H • 12 19. avgusta 1993 NAJPOMEMBNEJŠA STRM' « 1 * * H? F-F ?|t -"m ■ =;.?• . >T1 . $ *% . m&mm Švajncer-jeva sreča !; m Beznikova V 4 struktura Horoskop Humoreska Dolinski Slovenci Sodba eksperta Janez Švajncer, šef za domovinsko vzgojo v slovenski vojski, v 13. št. »Slovenske vojske« razpreda neko konfuzno zgodbo. V njej se mu je med drugim zapisalo, da ga je ob helikopterju, ki se je zrušil .pred njegovimi očmi, prevzela nepopisno lepa sreča, nekaj tako lepega, da je sililo solze v oči. Svet da mu je postal nenadoma tako lep in prijazen. Na Žalah so potem odkrivali spomenik padlim. Tam čez, med drugimi, pa da so bili žena in oba otroka zrušenega pilota. Oni so salutirali mrtvim... In kaj je v tem vzhičenju tako nepopisno srečnega? Z odgovorom se bodo morali slej ko prej mučiti ljudje profila dr. Vida Pečjaka ali dr. Antona Trstenjaka. Meni gre namreč ob tej »sreči« na bruhanje! Kar je preveč, je preveč. Tudi za domovinsko vzgojo! ske specialne policije, je v pogovoru za Mladino na vprašanje, zakaj sta bila Bavčar in Janša proti temu, da Kučan izve za akcijo Narodna zaščita, dejal: »Ne vem, morda zato, ker je veljal za nosilca stare strukture. Po drugi strani pa nas je bilo več kot tri četrtine v Narodni zaščiti iz »stare strukture«. V vojni za Slovenijo je bilo devetdeset odstotkov poveljnikov »Kučanovih rdečih«. In kako je s temi poveljniki danes? General Slapar je že nekaj mesecev brez dela na cesti. »Stara struktura« pač, ki v novi slovenski »demokraciji« preprosto ni hotela lesti nekam vsakemu bizgecu. Čaka Slaparjeva in Čelikova usoda tudi Beznika? Pučnikov pozdrav Janševa krčma Janez Janša, obrambni minister, naj bi bil v kratkem predmet obravnave Bučarjeve komisije, ki se bo morala opredeliti o tem, ali je Janša nezakonito razpolagal s podatki, ki jih je s prisluškovanjem zbrala VIS. Obrambni minister je namreč prisluškovani pogovor med Cirilom Zlobcem in italijanskim konzularnim uslužbencem izkoristil za objavo v svoji knjigi »Premiki«. Kaj takšnega se lahko sprašujemo samo pri nas. V vsaki kolikor toliko demokratični državi bi moral obrambni minister že zdavnaj odstopiti. In ker ni tako, se še čudimo, zakaj Italija namešča svoje vojake ob naši zahodni meji. Le kdo jih ne bi ob takšni balkanski krčmi?! Še vroče in suho Vročina je sredi tedna nekoliko popustila. Kaj več pa letošnje fronte očitno ne zmorejo. No, prehodna ohladitev je trajala malo časa. Nad naše kraje spet doteka toplejši zrak. Le jutra so, na srečo, kolikor toliko sveža. Pozna se že daljša noč. Ni le letošnji avgust vroč. Lansko leto je bilo v Ljubljani kar 22 dni s temperaturo vsaj 30 stopinj. Pa ni bila le Ljubljana tako vroča. Na vseh nižinskih postajah, ki jih lahko dnevno slišite po radiu, je bil lanski avgust izjemen v zadnjih tridesetih letih po številu dni, v katerih je temperatura dosegla ali presegla 30 stopinj. V Murski Soboti jih je bilo kar 26, v Novi Gorici 24. V Celju in Mariboru pa enako kot v Ljubljani. Ali bo letos ta rekord padel? Pred nami je še zadnjih enajst avgustovskih dni. Počakajmo! V torek nas čaka svetnik Jernej, ki je eden pomembnejših vremenskih prerokov v ljudskih vremenskih izrekih: »Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži.« Če bi radi vsaj nekaj vina, bi najbrž bolj prav prišel dež kot sonce, ki bi pobralo še tisto, kar je doslej kljubovalo suši. »Strd za potice popijejo Jerneja meglice.« In »Če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde.« Vročina nas spet stiska. V soboto in v nedeljo bo še nekoliko bolj vroče, zaradi večje vlage v ozračju pa tudi soparno. Nad zahodno Evropo je dolina s hladnim zrakom, ki bi, z malo sreče, lahko tudi našim krajem prinesla kakšno kapljo dežja. Ker pa se letos vse obrne »na suho«, ni verjeti vsaki fronti. Vreme ima namreč tudi svojo vztrajnost. Po dalj časa trajajočem obdobju se procesi ne obrnejo kar tako. Toda upati moramo! V višinah bo zapihal jugozahodnik, fronta bo naše kraje dosegla v ponedeljek zjutraj. Koliko bo padavin, pa je danes še težko reči. Pa saj boste poslušali tekoče vremenske napovedi, kajne? Francoski politik in državnik Raymond Poincare (rojen 20. avgusta 1860) se je že v mladih letih začel uspešno ukvarjati s politiko. Komaj šestindvajset let star je že postal poslanec v francoskem parlamentu, s tridesetimi pa je bil tudi prvič minister v vladi. Leta 1913, torej leto dni pred prvo svetovno vojno je bil izvoljen za predsednika republike in je na tem mestu ostal vso vojno. Tako med vojno kot tudi v času mirovnih pogajanj po njej se je ostro zavzemal za popolno uničenje nemške vojaške moči in za prvenstvo Francije v evropski politiki. Ko se mu je leta 1920 iztekel sedemletni mandat predsednika republike, je svojo politično kariero nadaljeval in bil leta 1922 imenovan za predsednika vlade. Kot predsednik vlade se je ostro zavzemal za francosko okupacijo industrijskega srca Nemčije, torej Porurja. To pa se je dolgoročno izkazalo za precejšnjo politično napako, saj zaradi pasivnega nemškega odpora dohodki porurske proizvodnje niso pokrili niti stroškov okupacije. Poleg tega se je s tem ne preveč čednim dejanjem Nemčija homogenizirala v želji po revanšizmu, in razne revanšistične stranke in skupine so s tem dobile veter v jadra. Ena takih strank je bila tudi Hitlerjeva NSDAP. Poincare je kot ministrski predsednik leta 1924 odstopil, potem pa 1926 še za tri leta zopet postal šef vlade. Tudi vsa preostala leta svojega življenja je bil politično zelo aktiven. Poincare je bil vedno zelo delaven človek. Rad je vstajal zgodaj in navadno ob zori že delal. Želel je, da bi tudi drugi ministri delali tako kot on. Minister Colrat se je izgovarjal: »Ne bo šlo. Več in lažje mislim zvečer kot zjutraj.« Poincare je pripomnil: »Za delo v ministrstvu pa res ni treba misliti.« V tem tednu so se rodili še belgijski pisatelj Charles de Coster, slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar, francoski skladatelj Claude Debussy, nemški zgodovinar in filozof Johann von Herder, ruski car Ivan IV. Grozni, francoski kemik Antoine de Lavoisier in francoski pesnik in pisatelj poljskega rodu Guillaume Apollinaire (VVilhelm Apollinaris von Kostrowitzky). »Kje pa ste bili ves teden, da vas nisem videl?« nas je naskočil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je kot navadno držal svoj položaj za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in počasi luckal svoje pivo. - Ah, na dopustu smo bili. »In kje?« - V Istri. Na Hrvaškem. »Ne reče se na Hrvaškem, ampak v dolinski Sloveniji.« - Od kdaj pa to? Mi nič ne vemo o tem. »Ja, od takrat, ko nas imajo Hrvati vse bolj in bolj za planinski Hrvate.« - Ampak v Istri nismo imeli takšnega občutka, da bi nas kdi imel za planinske Hrvate. »Ja, Istra je posebna zgodba. Ampak obnašajo se čisto p< hrvaško...« - Kako to mislite? »Glejte, Istrani pravijo, da so nekaj posebnega in hočejo nekakšen poseben status znotraj Hrvaške. Ampak ko so Unionu požrli buzetsko pivovarno, so to naredili čisto po balkansko.« - Čakajte, prej ste rekli, da se obnašajo po hrvaško. Ali ne morali reči, da se obnašajo tako kot dolinski Slovenci? »Sprejemam kritiko. Točno, obnašajo se kot dolinski Slovenci.« - Kaj pa v Sloveniji, ali pri nas ni dolinskih Slovencev? »Oh, seveda so.« - Pa ja ne mislite vseh tistih, ki so po hitrem postopku dobili slovensko državljanstvo? »Tudi te mislim. Ampak med Slovenci so pravi Slovenci, ki so tudi pravi dolinski Slovenci...« - In kdo so ti? »Vsi tisti, ki so po drugi svetovni vojni z milo ali silo prišli v doline...« - Pa ja ne boste vseh teh, ki so gradili socializem, metali v en koš? »No, vseh res ne. Tudi sam sem prišel z Dolgega brega. Ampak veliko jih je pogruntalo, da se da lepše živeti kot funkcionar, namesto da bi delali. Pa saj jih poznate, to so bili tisti, ki tudi slovensko sčasoma niso več dobro znali, ker so govorili že napol po jugoslovansko.« - Ja, takih pa je kar precej. »No, vidite, a vseeno je škoda, da je Jugoslavija propadla.« - Zakaj pa? Saj se je ravno zaradi Jugoslavije to zgodilo. »Ja, dragi moj, dokler je bila Jugoslavija, so tisti, ki so bili najbolj dolinski Slovenci, šli v Beograd. Zdaj, ko pa Jugoslavije ni več, pa jih imamo za vedno na grbi.« Bogo Sajovic I S $ t I h C Deni Jože Pučnik, podpredsednik SDSS, je navdušeno pozdravil ultimativne napore obrambnega ministra in prvaka njegove stranke Janeza Janše za sprejem zakona, po katerem bomo Slovenci osem let odvajali en odstotek državnega proračuna za novo oborožitev. SDSS utemeljuje tak zakon z evropsko usmerjenostjo stranke in kontinuiteto slavnih socialdemokratskih tradicij na kontinentu. Vse bolj jasno namreč postaja, da bodo šele s tem zakonom dozorele razmere za uresničitev znane Pučnikove teze o socialni državi, ki ji bo moral obrambni minister pritisniti samo še ustrezni predznak. Glede na to, da ima (prosto po Bavconu) slednji težave z razumevanjem pravne države in človekovih pravic, utegnemo tega kaj hitro najti v zgodovini nekega evropskega naroda, katerega socialdemokracija je pred prvo svetovno vojno prav tako glasovala za vojni kredit. Dosje Kuli Politik novega kova || Prakticira Mačkove prijeme! A, Nagradna križanka št. 36 Š1TELJICA, ŽARA, BRAČ, STAMIC, DEVA, GN, KA, GEMINJ, w, JUGA, APATIN, RAJ, OJ, SRD, MERILO, ARA, LASKER, N7* • 'l ANIS, KOTOMER, ENCIJAN, KANGLA, NOBLESA Rešeno križanko nam pošljite do 30. avgusta 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 62000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 36 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 34 AMONITI, NAPITEK, IGRALKA, AŠOKA, MILA, ITALIJAN, KAN, SENEKA, ERG, SATARAŠ, SARTRE, lO, KLEČE, ORK, MRZEL, RE- ‘a a Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 34 1. Cvetka Blaj, Gotna vas - Ivana Roba 54, 68000 Novo mesto, 2. Tone Gostič, Lukovica 15, 61225 Lukovica, 3. Jože Demšar, Ljubljanska 54, 63000 Celje ___ rfrmr^pi UGANK^sti Križanko pripravil Nagrade bomo poslali po pošti.