List 8. U' O 8 p (i ar i rtni šk in naro lahajajo vsako sredo po eeii poii. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po po»ti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 24. februarja 1864. Matica slovenska dovoJjena! Na čelo današnjemu listu radostni stavimo preime-nitno vsem Slovencem novíco , da Njih Veličanstvo cesar so s skleponi od 4. febr. hlagovolili dovolili matico, obsegajočo vse slovenske okrajne. Nova delavnost se bode začela zdaj na slovstvenem polji slovenskem. Kakor pridne bčelice brez matice dobí niso nic, tako tudi nase slovstvo po „matici" v se pravo življenje. Blagonosno bo delovanje tega novega društva, ki bode objemalo vés slovenski narod in po svoji ? moči skrbelo, da se v • • sir i izobraževanje njegovo na poti poduka, kterega člověk zajema iz pri- da se pravnih knjig (bukev). Skrb matici bode dobre ali čisto znanstvene ali pa tudi pri-prostemu ljudstvu primerjene knjige v slovenskem jeziku izdaj aj o; izdala jih bo matica sama ali vsaj po dp ira la, da se izda dé. Bog daj srečo t Ker pa yy matica" blagi svoj namen zdatno tedaj doseči more, ako je přemožná, mora tedaj prva skrb vsem rodoljubom zdaj biti, da se prav bogato začnó stekati doneski za to društvo in temu, kar so že dozdai darovali (3799 gld. 12 kr. v obligacij ah in ban- aj a a ill in kovci ljubi temu zavodu, se cekinih po 40 frankov) blagođušni rodo- dodá še prav obile pripomoći okoli matice naj se zbere tema bčelic, to je, bČelic tisoč m tisoč, ki ji, ako so bogato zalego donašajo malo po ali premozne na enkrat nanesó ce niso premozne , vsako leto bojo terjale pravila; za delavce ni nam skrbi : le podpore je treba njiho-vemu trudu ! malo, kolikor Kako in kaj se bo dalje godilo , bojo povedale „Novice", kadar si. vlada pošlje odboru pravila Njih Veličanstvu cesarju potrjene. ; po Gospodarske stvari- Maj je kmetijstvo dělalo preteklo leto, kakošno je bilo za gospodarstvo in kaj nam obeta za sneg ne podere. Jesenski setvi je bilo toplo vreme po- sebno ugodno, tako, da žita so se, predno je trda zima objela zemljo, čvrsto vkoreninile. Tudi za pomladansko setev se je zemlja dobro pripravila. Ako se vse po ka-košni nezgodi ne pokazí, utegne žitna cena prihodnje leto zopet nizka biti. Ali nam pa to ima veselje do napredovanja potreti, kaj se bomo trudili, ker je vès pridelek tako po ces • V nic y 9 Bog ne daj ! Le zasukati se moramo na dru- ga č n o pot. VeČkrat smo že svetovali, naj gospodarji naši se-jejo manj žita, pa sejejo in sadijo več tacega, kar to pa je, da přidělujemo množi bogastvo zemlje v e č k 1 a j e za živino. Umen gospodar mora preme-novati svoje gospodarstvo po potrebah časa in potem kar mu več dobička donaša. Zato XV.CVJL Autu. ¥ uuuivxva uuuaca« xjaiv HclJ oj\i kjx j u živinorej a povzdigne ; da pa je to mogoče skrbi da treba, da prideluje í več klaje. se Je Naj bravcem svojim povemo, kako so na Nemškem pred 40 leti o tej zadevi delali. Okoli leta 1824 je silno začela padati žitna cena. Vsi kmetovavci so kri- čali : kaj bo ? kaj bo ako bo žito Čedalje bolj po nič? in Družbe kmetijske so si glavo ubijale, kaj storiti, izvedile so, da je treba klaje in živinorej e bolj po- ki so ga v prijeti se kakor žita. Kralj virtemberški nekem kmetijskem zboru zavoljo svojega modrega kmetovanja „kralja kmetijstva" imenovali, je dal takrat vsem gospodarjem lep izgled in je začel na vsem svo- jem polji sejati klajo. Vsi y ki so se ravnali po nje- govem izgledu, so bili veseli, da so delali tudi tako in leta 1846 in 1847 , ko ste bile ondi hudi letini y SO VSÍ gospodarji bili res veliki dobrotniki ljudstvu. Lansko leto je bilo za kmetijstvo (razun nekterih dežel) dobro ; napredek kmetijstva je bil očiten ; zasta- vilo je v jeseni dober kvas letošnjemu; Bog daj zima predolga ali nezgode pozneje ne pokvarijo ! da ga Gospodarske novice- % Svèt, kak Tudi bilo bika redil ki imajo po si k vsaki soseski, kjer je ka lahk posestnikov y pre-po- letosnje Vsako leto bolj napreduje kmetijstvo. teklo leto je izpričalo to, čeravno vreme ni vsod ugodno. Letina je bila večidel dobra. To pa je star in se od vsake krave, ki se k njemu pripelj tlačilo ceno mnogih poljskih pridelkov. Marsikdo sicer 1 gold, plača, si od 50 krav po 50 gold, prisluži y je tožil o tej nizki ceni, ki je mislil, da že za ostane visoka kakor je bila prejšnje leta. Al kaj veljá, da utegne biti prihodnj selej 10 do 15 krav, se jih lahko nekoliko , da kupijo j u n č k a dobrega plemena za kakih 15 do 20 gold, in si ga za pleme izredijo. Kadar je 2 leti to precej ? ? toliko, kar leto in dan tudi vi ze v • ZJ Zakaj tine let adjati se je prihodnje leto bogate pa je skoraj dobra krava gospodarju dobička dá. Iz tega se y v se da kdor bika redi, ni nikdar "«.VI — * leta tudi lahko prodá pa V se gubi, ker ga čez kake tudi takrat bi ne bil na Kaj morda hočejo „Novice" prerokinje biti? Ne! zgubi, če bi tudi 2 leti starega za 150 gold, kupil. Vsi Clovek obrača, Bog pa obrne. Al upanje dobre letoš- drugi gospodarji pa, ki imajo krave, bi tudi ne plače- Toda nje letine se opira na dobre vzroke, ako nam ga obilni vali od krave več kakor po 1 gold, bikovine skrbeti bi se moralo pleme j kupi y pleme, in da se skrbi záto dobrega bika. ŠJCJL f #jfe V» vsai no trébovali só so naseljeni * pretesno, da bi li ud je, ako ne táčás Goveja kuga in coprnice. Ogerski časnik tudi sol špogali in moke Erdelyi Posta" pripoveduje to-le : Goveja kuga se je več potřebovali kot današnje hoaili ne bili. peljala. Po- njega dni so přímen se začela v vasi Hosdat in že v 14 dneh je 30 glav pogi- nilo. Vasčani, da bi se popřej te bolezni znebili Ni je naravniše poti od juga v te kraje kot po če- prašujejo po neki n og ^ujjí tv uuiuûm úuvžuiii , pO" J^UVaiIOJVl UUIlili , l coprnici, která jim je bojè kugo je lega pripravna povanski dolini; ob poti^se naredila, pa grejo zastran tega ». u^m v^u^ovavm, jvajn ^uicuji ivuucvj uunuc je Luins.a.uj pujctcu. i ki je v Esrna-Korestur-u stanovala, da bi od nje iz- so tukaj bivali, predno je cerkev sv. Ivana stala. pa radi ljudje naselijo, ako neki vedeževavki Cepováni moralo je tako biti kaj ti gorenji konec doline je tolikanj prije ten. 7 vedili, kako se rešijo nadloge. Vedeževavka — z vita babura — si dá prsti iz nekterih g r o b o v prinesti Lj u d j e Po navadi so bili kraji še le v novejših časih nase- da ) ne preišče po nekterih burkah prst — pa pravi, najde coprnice med mrtvimi. Potem ji prinesó nekaj pr. pri sv. Lucii na mostu ljeni, po cerkvah cerkev ondi sezidana, ali imenovani, to je, po tem, ko je i ko bila pa imajo dvojno imé, kakor na UWJ uu w^/iUiVV/ tuvv* un v » im*i -M- V uvili ji j/nuvuu uv/uluj • ^/H O V • JLJU.VÍ.J. ílOi XliUOtU pri O V . » 1UU IX Cit ^Ull - <111 las stare in bolne Vlahinje, ki je v njih vasi stanovala. Sentvidska gora; — toraj so tamošnji prebivavci sploh Pnn TT + r% _ rnoû TrûnûiûTTQTTl/o _ Trom i Ok noi^nrlilo lr n rtr\ tt i n m níí t wi a v^ a tt n vm Ir n lr am 11 vm -rv tu n ▼▼ F n ai i %%% /\ sv. Vidu na gori ali „Prav ta — reče vedeževavka — vam je naredila kugo. Da bi bedastim ljudém to do zobca spričala, jim ve- yy gorjanje imenovani ? kakor uni pri sv. Lucii ,,mo- leva ? naj jo peljejo k bolni baburi. nov jo prisili ? da se pomocjo preiskati dá po životu. vašča- Ker scanj e a Bolj se pa bližamo pri „Cepováni" po našili mislih izpeljavi od besede „Čepati" Kadar pride popot- vražja babúra na njenem hrbtu zapazi neki izrastek, nik od Cerknega jo mora po navadni in naj bližnji à . , , • 1 I , • J-».* , ________• ... ř7 1 • V V V > V AV , 1 • 1 1 . pravi ; da to je znamenje coprnice Zdaj rece vasca- poti sčura" *) memo trebuškega posestnika, kterega nom, naj coprnico peljejo na tak kraj, kjer se mejniki „sčurar" zovejo, v čepovansko dolino primahati. Komaj pretuč dveh vzel va si jejo; na tem križempotji jo bo ali hudic vrh sčure y ali pa jo bodo volkovi raztrgali. niso vasčani še tega storili ? Dozdaj sicer ali soteskico priđeš, se prevališ skozi prehodico kakor ti je drago imenovati (domaći nekteri najhuji babje- pravijo „drnjulk"), in pred seboj imaš vasico z doma- 1 •*• » v • • TTi 1 v 1 • T\ v verci so ubogo bolno starko z buckami in iglami po čim imenom Podčepovna, ali Počepovna, Poče- vratu zbadali, da bi kri iztêkla y ktero sala. gola resnica. lasmi njenimi so pa kadili svoje hleve. To In kaj tacega se godi dandanašnji se kar je sramota bilo pametnemu člověku pred 500 leti ! je živim ízse- povje, kakor veš, daje bolje; tù pa ni nikdar cerkev Je stala. Pol ure hodá od tii skoz vasico D o 1 priđeš v Siovstvene stvari Cepoven, kjer stoji cerkev sv. Ivana Krstnika. Ravno za cerkvijo izvirajo v več mestih močni studenci na po-ložni dolini. Poleg prve in druge vasice izvirata tudi studenčeka, která pa o suši nič ne čepata. Površje polja kmetov ondašnjih ima pa tako lego, da voda ni- Čapovan V J Čepove« » tudi Cepôven » Cepovn Vendar pa menimo, da beseda če- (hiapovano, Chiapovana) od kod izvira ime tega kraja'i Se en odgovor na vprašanje „Novic" 9. decembra «t. 49, str. 394 z nekim pristavkom glede na St. 52, str. 418 1. 1. kamor ne odteka, ampak vsa poceplje nazaj v podze-meljske votline. pati — cepati, bi imela bolj na tanko razložena biti, in še kaj več veljati kot „tropfeln", da bi se udali mislim učenega gospoda iz Gorice št. 49 naznanjenim v „Novicah" 1. 1. se nahaja vasCepljež; menda pa ni obilno z vodo obdarovana. Tudi blizo Planine, na Cerkljanskem Iz Cepovana na Goriškem. Dopustite drage Nekoliko^dalje od tega kraja je bolj studenčno. „Novice", da y ker drugi govorijo o našem kraji y tudi mi svojo črhnemo. Da ni lahko lastnih imen razlagati, vsakdo vé. Na vrat na nos kaj izreci brez tehtnih dokazov bodo Od Cepovana proti zapadu se pride v menj kot treh urah čez Lokovec na B a n š i c e y kraj y kteri Je tišti verovali Gotovo pa je, da lastne imena so v pisavi celó popačene, toraj je kterim lega kraja ni znana. bil v „Novicah" 30. decembra 1. 1. str. 418 popisan. Kar tiče to ime, se mora vediti, da Banšici ste dve y (prav za prav tri y rečem y tri katasterske srenje), Banšica pri sv. Lorenců (Bate), in Banšica pri sv. Duhu, od dotičnih cerkvic tako imenovani. Prvotnih namrec treba paziti pred vsem, kako domaći imena izgovarjajo, in po tem se ozirati na lego kraja in druge okoliščine. cerkvic pa več ni; razvalina in drugo pričuje v ~ w iJ ^ô V—UCIIVVIU jJCh Y vU 111 1 Leder. ne ? Zagovarjaje svojo menitev s teorijo ondi, kjer je prav za prav usus loquendi gospodar, dobro pravi Glasnik t ko epentliesa in epithesa i 7 vezi A Y VI KS KJ JL V Vj^ ti V 11 Vi JL ^y kJ|/VU Ull . J V* V WJL V J^/ A W f A . N/A da stavka: „ne delam", „ne molim" potrebu- strug ali v tem mu je pomota, ker vzema za go- osro , deblo Slovanščina rablja glasnik ko g 7 korenika: sr u, fluere pentheso; primeri jeta tovo, kar bi trebalo dokazati, da namreč partikula ni OS, 80" ali vse uf so t a , O V/ m ) , oauor pokopen odpadel sansk per m f ker prvotna oblika se je grški (Tvv ; glasnik m je 1830. — O slovenskem nam sprva podaja precej obširne crtice iz življenja 123 posameznih slovenskih pisateljev, in sicer e n a j s t i h iz 16. stoletja, desetih in pet in iz dem in štiridesetih iz 18 petdesetih iz 19. stoletj do 1830. Pridjani imenik konec knjige pa nam naznanja 131 pisateljskih imen toraj nam y IZ 8. Kopriva sali. v # zibiški okolici na Stirskem govoré : kopriva sali y namesti: peče, žge; primeri sansk. çar 9. Ut va. y urere. vljenja 8 pisateljev nie ne vé pove- dati. — V glagoliškem slovstvu nam pa sporoča živ ljenjepisne crtice o 29 pisateljih; v imeniku pa jih be- remo 34. Slovensko slovstvo od leta 1550 do leta 1830 je Prvi nam nasteva in slovenskih in srbskih narodnih povestih se več- razdeljeno na osem oddelkov. ob kratkem razsoja j eziko slo vske delà, kterih na- krat omenjajo zlate ut Atas ktere Sonne ima za „die als Vogel gedachten Wolken vedah naj dem tice t hajamo 76 ? slov. drugi del nam predočuje v 66 spisih o poezii in prozi; — tretji govori o zgodovini ziige, in die sich die Ap Wassern Wandelnden ? das heist die auf den in postavo daj i ter nam nasteva T spisov: četrti slov. Rusalkami verwandeln omodroslovji in gojistvu (pedagogiki) ter nam Ut va je toraj nastalo po stopljenji iz at 10. Med. imenuje 14 spisov: — peti oštevilstvu v spisih ; šesti o naravoslovjiin obrt ni i, ter nam na znaj a Med so nekteri izpeljevali in razlagali iz sansk. vilstvo m a d h u, trunken, ebrius mad spisov: — sedmi obdeluje v 5 spisih zdra- osmi pa nam kaže bogoslovstvo v l X a^ia^CiAi LU oaukjrv* v iiO l Y U + -^ UCJlJLil j^a uaui UV^VOIUVOIVV v ebrium esse. Učeni 213 spisih. Ce toraj o časih, od kterih menda vendar m a u u u j bi uuivcu ^ cuiiuo , m a u ^ sunutu gooc. uuvui uopioiii. vc tuiaj v ua^in , tru ixiciiu lucuua vcuua. Kuhn (die Herabkunft des Feuers str. 159) je dokazal, ne bo nikdo rekel, da so bili mili slovenskemu narodu da je korenika med, .mischen, quirln venščini poznamo: medem, mischen y ktero še v slo- svojih slovstvenih del tudi ne Štejemo po tisočinah toraj med „das i y r imamo jih saj vendar na stotine imenovana knjiga starosl. med (TlXSQCC j sicera, Obstwein. 7 v uuoviui ^wûuaujy . m v u. v ux , uiiuvuvii , «vi uj lu v u , 11 uaui \j jiu oaj » vjuuai ua otuuui/ « iui^>uu y auu durch Mischung, Quirlung bereitete Getránk"; zato v nam vseh vkup našteje 393, ki so nam živ dokaz, da pravi rodoljubi naši niso nikdar križem rok držali ih m -7 — it tudi o hudi narodni zimi ne: in kdo bo hotel trditi, da 11. Glasnika V ne smemo v o kaiizov ati. ~ 7 7 Nedoslednje pišemo: čeda namesti čreda, po me-tatesi iz: čerda, intoizkarda: v izvirni obliki še imamo: kar del o nemški Her de got. tevski ker džus, pastor. Glasnik r se vokalizuje, primeri: kanec, Eber, za karnec kirn is, sansk. çura. liairds, li- j v v v v • • tudi v cescini 7 litev. je Safařikovo okó, dasitudi bistro, zapazilo čisto vse delà, in da nobeno več ne tiči v temnem morji po-zabljenja človeški vedi tako sovražnega! Srčna zahvala Safařiku in vsem virom, iz kterih je zajemal, zlasti pa Matiju Copu, pač prerano umrlému, da so nam toliko dražega blaga navedli iz dôbe, nam bolj odmak-njene Hvala pa tudi gospod izdatelju Jirečeku 7 da je 12. Roka. Koreniko besede roka ste ohranile gotščina in li-tevšcina: got. ri kan, li tevski: renku, sammeln, toraj roka, die sammelnde. 7 18. Gumno. Koreniko besede gumno, Scheune, je ohranil anglosaksonski jezik: gym an, servare, latvijski: gauma, observare; toraj gumno, der Aufbewahrungsort. 14. Vesvolen. besedi vesvolen vidimo pleonazem, sansk. vâra, omnis, totus. zgodovino južno^-slovenskega slovstva pričel s slovenskim. To Safařikovo delo je knjigoslovcu neob-hodno potrebno in bo dobro trdno stalo daljnemu našemu knjigoslovju, ki ga pričakujemo od g. dr. Etb. Costa-ta. glagoliškem slovstvu od leta 1222 do leta v . • «1 r\c\ i i v* "111 1 1 v . namrec: 1830 je naštetih 93 del, vecidel bogoslovskih Eosamnih delov sv. pisma 13, celo sv. pismo 2, masnih ukev 18, breviarjev 19, službene ali obredne skih pridig ver dvoje in raznega zapopadka mučeniške, pobožne in molitvene po 15. Trepa 7 trepavec 7 treplak. Nekteri Kranjci. Na Stirskem z besedo trepa, trepavec poznam-lajo malega debelega člověka (Zwerg); primeri litevski t rep tas, dick tarpti, zunehmen, sansk. trip, satiari. Poleg češke „Isou, So, so Isou Po Slovanech Ceáata itd." » Slovensko slovstvo. * Paul Tos. Safafiks Geschichte der sudslavischen Literatur, aus dessen handschrif tlichen Nachlasse, her-ausgegeben von Jos. JireČek ; I. slovenisches und glagoli- iisches Schrftthum; Prag 1864. To knjigo, zlasti nam Slovencem pretehtno „Novice" sicer že oznanile svojim čast. bravcem 7 7 SO ne pa kaj da bi še nekoliko obširneje ne govo- morejo si rile o nj ej, ker je menda nimajo še vsi v rokah, da bi jo mogli presojevati. prvem se vé da daljšem svojem delu obravnava slovensko, v druzem pa g 1 a- *) V madžarski od Slovanov prijeti: szamszed ie vidi« pobio oblik o. sôsed So Slovenci, vem da so; So, so, Madež so rojakom, Mrzi jih, Slovencem biti, Vse slovenstvo, prav'jo z viti, Gre naj žvižgat rakom! Glas, glas Materai teptavajo, Glas, glas Mil ko rana rosa; Prav oSabno tujčevati, Vse domaČe zaniČVati, Je modrost njih bôsa. Glej, glej! Tujci cio se smejajo; Glej, glej, Revežem nevednim; Polslovenska «uamarija Kakor kis uhó zavija Vsim Slovencem čednim. Nam, nam Zme&ani žlobudreží, Nam, nam Delajo sramoto; Jezik čist za nic imajo, „Kranjsko špraho" komaj znaj o >> Na proste gore?" je Ahmed-aga zaničljivo. poprasal in zacudil se To so Kranjci to, to ! S Prostejše, prijaznejše gotovo nego tvoj konak" zavrnilo ga je dekle skor na pol glasno in vilo se ma ker je hotel objeti ga. Moji bratje mi niso iz rok Smešna zastavica. i/J X \J XV J XVV> JL J \J IlUtVl VUJVyti JLTJ.UJI Siciliju Uli UlOVf zmirom za petami; ne bojé se tako za me, za prosto crnogorsko hčer; zato jim ne morem skaliti zaupnosti zboga" — in obmolknila je, kakor bi se bila zbala po- Sred posta se bliža. Iver je tù in tam navada, klonila se je vedati, kar ji je bilo na misli. 77 j Ahmed-aga ! sredpostno sredo babo ž aga ti, vam jaz povem se posebno debele do bij o ux, VO.UX j<*£j puvcui, kje veuemi snou , aii iiemara tvuja ijuucz«cu ut; piamem uu; namreč na Notranjskem, več tako, kakor je sprva? Res je to, da si pašev ljub- večerni shod ali se ti že gnjusi najin ali nemara tvoja ljubezen ne plamení nič njemu ; ijer se v nekem kraji take naj dej o , wic*^^« jjeneu, an uiem »e taivu uuz-uc čvrsta in zdrava sedem centov imela. — Čudno pa vse kaj druzega nego ljubezen da ena^sama je ljenec vendar resnično ! Uganite Í ali meni se tako dozdeva, da tebe veže na me djala je in z oběma Kratkočasno berílo. Harač. Zgodovinsko - romanticen obraz. v • Ceski spisal Prokop Chocholousek. Poslovenil Podgoričan (Dalje.) II. Tiha je noč; vcasi zapihlja vetric, da se zibljejo in pljuskaj o valčki na Crnici; le včasi na obali šepeta jelševo perje, ktero s sadom vred le tam pa tam še po drevji krasi veje in vejice, ktere se vijó, kakor bi ža-lovale po svoji minuli krasoti, in bale se bodočnosti, kakor navadno decembra meseca, ko se s poslednjimi silami jesen bori sè zimo za vlado. Noč na pol svetla objema krajino; kajti sivi oblački skupljeni plujejo po nebu xi^Kjsx, ter branijo svetiti mesecu in zvezdam, i sami napajaj o z bledim svitom. Zato vidiš v taki raji se noči vse samo na pol , vse kakor v dimu, ali pa kakor da bi gledal skozi dva zavoja; toraj pa tudi v taki noci več pomaga uho nego okó. , kako pluskajo valovi na reci v zátoku, Sliši se > da se ne vidi okoli kterega rastejo jelše tako gosto skozi; — pa čisto drugače pluskajo, nego navadno na površini ali pa ob obali. Kdor je uže slišal ali vidil kaj tacega, ta lahko precej pozná in vé da se coin ziblj e na vodi aux\v Jl ci fJVJdáULuia da-si ga ne vidi v zátoku, z jelšami \ v^ v uui , uaoi gai lie» obraščenem; sicer je vse tiho, — le reka ne miruje in vetric ne med jelšami; pa ta nemir se tako vjema kakor bi srce srcu milo-plameče šepetalo. > Kaj se obotavljaš, solnce življenja mojega ?" ..Že zaslišalo se je, lehotno kakor iz možkih prsi moj koňak pripravljen za-te. Hiti, hiti v varno zavetje Je zvezda! Idi y o idi, da te ne umori zimni mraz, roža skalna; oh! še hujše neugode nego mraz i zimske vihre tebi prêté na teh gorah. Idi z menoj ; danes je tako tiho : saj se ne pozná bode vedel, kod si šla v 0yuj jvj^ uvuco uunaa«, kjer bodeš blažila ljubljenca mogočnega paša skadar- cesta za čolnom : nihče ne v svoj raj, kjer bodes huriska skega da mene Ahmed-ago. Saj mi priča že tvoje oko me lj ubiš 7 ijuuio, tvoj blaženi smeh; to čutim, kadar me objemaš ; tebi v naročji ne maram nič za vse slasti v nv^vAlr ATTAwi v te prorokovem raji Plamočutno stiska krasno, veličastno sebi žensko postavo pre- o bj e t i 5 7 se strastnega ognja ona pa se mu brani stiskati k prsim mu ne dá, ker ne more strpeti njegovega „Zakaj da se obotavljam?" — šepetá, pa sladko, kakor da bi najmilejše pel slavček, ali vendar tako hladna, da srce tako ne šepetá nikoli tako hladno bi „zakaj se obotavljam iti v tvoj konak, kjer zamrežene okna iz tvojega harema gledala na po prosti domovini?" skozi gore rokama zakrila si obličje. Alah-kherim!" — vzdihnil je Ahmed, vil roke in Jaz da stegnil po krasni devi in stísnil jo na srce. te ne ljubim, huriska moja, jaz, ki hočem tvoj sužnik Po- biti do smrti? slušaj gotovo te je eblisa obsenčil. začelje bolj tiho, tako, kakor tak člověk, ki pripoveduje kaj jako važnega; ustopil se pred devo, rok njenih pa ni spustil, ampak stiskal jih še bolj rkAolnooi m A TTAIAI^ O VI n A o o rvinia ! djctlâ C1 ^ poslušaj me Helena, hosudarka moja da „jjv/oiuoaj iiiv> iJL^i^ua , uvouuaia« luvju • "jut , u« oi prosta crnogorska hči; kje pa cvete ta prostost, kje je tišti posebni raj na teh prokletih gorah ? Morebiti v Rieki, nad ktero svéti polomesec, m v kteri se vijejo na znamenje 7 da cr- z bastij bunčuki (konjski repi) nogorski kaurinje so raje tistih pravovernih, ki Častijo Ala in njegovega preroka? Ali je nemara ta prostost v Obodu, kjer jaz, tvoj sužnik, čuvam nad ošabno samopašno crnogorsko rajo, da ne skipi njena prostost s ktero se tako ponašaš, hosudarka moja? ha! ha!" zasmejal se je zaničljivo. Ošabni so kaurinje po teh ; 7 gorah 7 prosti pa vendar niso ;j_lU.«Ai uiou , pa buui uc uuuu , uvaiui dokler moraj o paši dajati harač Še tudi ne bodo dokler so nam v »XXX V pesteh y VXVJXVXV^X lliViWJV JLfC*WJJl UUJWM Ut«X UV WV inostrana ; pa tudi ta senčica njihove prostosti jih raja se mine ski peti. 7 U potlej bodo pa popolnoma podloga bisurman- Dekle se je prestrašilo, toda Ahmed si je drugače mislil ta strah; stisnil jo je k sebi in vès raznet nadalje val : „Verjemi mojim besedám, sej govorim iz prave gole ljubezni, ker te tako ljubim, da noben kaurin svoje hosudarke ne ljubi tako. Iz same ljubezni živi duši nisem , pa raz- odevam skrivnosti, kterih dozdaj V se razodel. Strašni oblaki se zbirajo nad Crno goro samo zarad njene ošabnosti, idi tedaj moje duše" — vroče prosi; solza mu igra v očesu, vès , o idi, jasna zvezda raznet vije roke Crnogorki okoli vratu, s čelom sloní na rami. Idi z menoj zdaj je še čas ) idi 7 a Ji a te Tvoja ne vjame strašna nevihta, ki je nad Crno goro. blagost, tvoje življenje je moja blagost, moje življenje. Kdo je porok za to, da bodem potem mogel rešiti oba: Izpoznaj mojo ljubezen tebe moja. priča milostivejša ; osreči me, da bodem srečen resi me ljuba t sebe. Ti si kras nej sa nego cvetoca roža, Ala mi je milejše ne žari nobeno okó nego tvoje, bodi tudi tako nihče bil ©e mnuc m un, pa tudi ne bode, v da pojdeš precej zdaj z menoj v konak!" Dekle se ni moglo ustavljati taki ljubezni; naklonila se je k Ahmed-agi, objela ga, toda ne do cela pri- Djala Ahmed-aga! ali zdaj omolknila je zopetp reci 7 da pojdeš kakor tisnila se mu k srcu, tudi poljubiti ga ni hotla. je: „ še ne Saj pojdem pojdem teboj danes ne, dokler kakor da bi ji bilo sape zmanjkalo. (Dalje prihodnjič.) Iz Zagreba 10. februara, ss Početkom ovoga me- seca od 3. do 6. bile su se opetovane sednice kot kr. namestničkog veča o promerah i koristnih reformah za gospodarsko-šumarski zavod Križevački. Prisustvovali su vesti gospodari baron Rauch, Kiepach, padagog slavni g. Rački, tri namestnički savetnici (Malinčevič, Jurković i Baltic) i ravnatelj Križevačkoga zavoda Dr. Lambl. — Zaključili su, da se obustavi nesretna biro-kratička pisarija, kojom se je do sada mučil isti zavod; da se podjeli ravnatelju veča vlast, i da mu se prida za obavljanje pisarničkih i računovodskih poslovah posebni tajnik (sekretar). Ravnatelj Lambl je do sada morao nesamo upravljati zavodom i gospodarstvom, predavati glavne struke gospodarstva i sastavljati učevna pisma, kojih dosada u hrvatskom jeziku nije bilo ; nego su ga mučili nečuvenom pisarijom, naime množinom iz-vestjah, kojih je tečajem godine morao nekoliko stoti-nah podnašati o svakdanjih gospodarskih i učevnih po-slih, koje su od zelenoga stola iz Zagreba nalagali. Sada če se dakle taj ostarjeli sistem, koji niti za školu, niti za gospodarstvo nevalja, obustaviti, jer sama dvorska kancelarija je priznala, da to nemože i nesmije tako ostati. Dobro! Iz Zagreba 12. febr. © — V 27. listu „Novic" 1862 je bilo razpisano darilo (60 gld.) iz zaklade „Vod-nikovega spominka", pa ni bilo lani nobeno delo vredno spoznano za obdajenje. Letos, kakor se vidi, je ta reč Čisto zadremala. Rad bi pregovoril nekaj besed o tej zadevi. Z velikim veseljem sem sledil imena darova-teljev in zneske darov ; šio je za ma t eri ale n vidljiv spominek očetu Vodniku. Bila je to očividno izražena želja gosp. dr. Tomana in v ta in noben drug namen so Slovenci darove zlagali. Komaj smo imeli nekaj Čez 1000 gold, skupaj , so že začeli nekteri n e-mirni duhovi napadati prvotni namen in duhtati na vse strani, kako bi šlo drugače in ne tako. Obustavili so s tem pričkanjem zbiranje darov, ker nihče ne dá rad groša, če ne vé za kaj. Dr. Toman sam se je dal odvrniti od svojega predloga, in tako je prišlo do vpra-šanja: materialni ali duševni spominek? Vpra-šanje je pa bilo tako-le zastavljeno : „Kdor ni zadovoljen z duševnim spomenikom, naj se oglasi pri vredništvu „Novic." Naravno je po takém „duševna" stranka zmagala. Ko bi se bilo djalo: „Kdor ni zadovoljen z materialnim spomenikom, naj se oglasi'% bi bila „materialna" stranka zmagala. Iz tega se jasno vidi, cla je bil način glasovanja nepravičen. Koliko denarja je pa že nabranega, še zdaj živa duša ne vé ; račun še ni položen nikjer! — Koliko važnosti za slav-janstvo ima celovška čitavnica, se jasno vidi iz obilnih pozdravov, ki so ji dospěli od vseh krajev 24. u. m. Tudi zagrebški Slovenci smo jo bili pozdravili po telegramu, ki pa menda gospodu Majarju ni přišel v roke, ker piše v „Novicah", da sta prišla iz Zagreba dva telegrama: eden od streljačkega društva in drugi od „čitavnice." Žal mije, da mu moram povedati, da v Zagrebu prav za prav čitavnice nimamo, ker dve prazni sobi poleg vredništva „Pozorovega" niste podobne čitavnici, ceravno ondi leži dosti starih časopisov iz redakcije na raizi. Dostavek vredništva. V „Novicah" smo daj ali vsak sold na znanje, ki se je daroval za Vodnika. Komur je mar bilo za to, da vé, tolikošen je iznesek, soštel je to lahko po teh naznanilih. S t r o š k i, po pobotnicah potrjeni, ki jih hranujemo, so bili pri onej priliki, ko je gospod dr. L. Toman sprožil spominek : kamnoseku za spominček na Vodnikovo hišo pri Žibertu v Siški 55 gold., za velike bilje 21 gold. 20 kr., za poštnino 2 gold. 2 kr., — skupaj 78 gold. 22 kr. V hranilnici ljubljanski na knjižici št. 28.435 gold, je na obresti na-loženih 1238 gld. istine za Vodnikov spominek. Nikdar nikoli ni bilo rečeno , da se n e napravi Vodniku „materialen" spominek ; po mnozih debatah , ki so bile v „Novicah", je bilo le to sklenjeno, da se Vodniku vsako leto postavljajo tudi dušni spominki. „To se ponavlja vsako leto tako dolgo, dokler se mu iz kamna ali kovine vreden spominek ne postavi. Tako stoji zapisano v 27. listu „Novic" leta 1862. Strah g. dopisnikov pred „nemirnimi duhovi" je tedaj nepotreben. Razpis 1 a n s k i zastran slovstve-nega delà ni imel nobenega vspeha, — tedaj je istina Vodnikova še cela. Razpisalo se bo letos darilo, kakor sklene dotični odbor : ali kakor lani ali drugač. Za 2 do 3 pôle, ki se zahtevajo, je časa še čez in čez dosti. Ali je glasovanje o „materialnem ali duševnem" spo-minku nepravično bilo ali ne, si ne upamo odlo-čiti, dokler nimamo — parlamentarnega napotka za to zadevo ; škodovalo saj ni, ker materialni spominek ostane, kakor je bil, po dr. Tomanovem predlogu, in istini se saj dosihmal še ni odbil noben sold. Vi-deant tantum consules, da se nabere kapitala toliko, da se napravi Vodnika vreden spominek ! Iz Maribora 21. sveč. Imamo li na čelem jugu lepših poezij kot so srbské narodne pesmi? Že vsi iz-obraženi narodi so njih vrednost spoznali. Učenjaki ne-slovanskih narodov sodijo brez dvombe o njih objektivno pa stavijo srbské narodne pesmi v ono vrsto poezije, kjer bliščite Homerova Iliada, Odiseja. Kako pa jih vživa mladina naša? Koliki dijak, prag gimnazijski zapustivši, jih pozná? In vendar primerimo trud, s kterim se bere Homer, trudu, s kterim bi se brale srbské narodne pesmi : tam je trud silno velik , dokler se dijak nauči grškega jezika ali prav za prav toliko slovnice, da lahko začne brati, in pri branji Homerove poezije se večidel ipak uči in muči z jezikom in sad poe-zijin je le majhen in grenek; tù ima znan jezik, morda le ktero tursko besedo; al nič ga ne ustavlja vživati poezije in pri nji blažiti in ogrevati si srce mlado. Nikdo ne bode svetoval, naj bi mladina nehala prebirati Homera ; al čudil se bode vsak, zakaj se ne be* rejo v šolah tudi srbské národně pesmi, ki so lepe kot Homerove in kterih celó Němci nic manje ne či-slajo kot svojo lastno „Nibelungen-ovo"; vsak Slovenec pa jih jako lahko razume. Sicer nekteri učitelji slo-venščine, kolikor jim ravno čas in okoliščine pripuščaja in kolikor jih priganja lastno veselje, tudi srbské narodne pesmi jemljejo v obzir, vendar mislim, da se ne žali noben učitelj , ako se trdi, da se premalo čini in da bi bilo želeti v tem obziru, da se kaj stvori. — Namen teh vrstic pa je, da se izreče želja, naj bi se iz-Karadžičeve bogate zbirke pripravil in izdal izbor naj lepših srbskih narodnih pesem s kratkimi razjasnili za šolsko mladino. Tako knjigo bi si dijaki lahko omislili in služila bi jim kot berilo domače in kot šolska knjiga; služila bi lahko ena in ista knjiga slovenskim in hrvatskim in srbskim šolam. Imel si srbski Homere! Pisistrata — bodi mu lahka zemljica a spomin vekovit — naj Ti bode Aristarh slavni pri-jatel njegov! Iz Maribora. (Iz čitavnice.) Pozivlje se s tem na nedeljo dne 28. svečana ob 6. uri zvečer pred „besedo" izvanreden glaven zbor, da odloči : pristopi li naša čitavnica kot nesmrten ud k naši slovenski matici, ki so jo te dni svitli cesar ráčili potrditi. Odbor čitavniški. Iz Barkole pri Trstu 14. febr. # O barkolan- skem petji naj tudi jez besedico rečem. Pred enim letom ni bilo menda ne ene nove pesmi pri nas ; pele so se 63 stare. Ko smo bili pa novega učitelja dobili, so se, domaći hočejo ,,vsakemu svoje'', al ker smo mi doma kakor drugod, tudi pri nas ljudje in pevci čvrsto po- in svoje hiše posestnik še nikoli ni bil le ,,partei přijeli lepih novih pesem. Res lepo jih je bilo slišati; tedaj mislimo, da se nam ne pristje pritiklina „partei uč f a saj tudi ljudje niso zmirom stari na svetu, kaj bi neki Ker sem omenil že gosp. dopisnika ?, bi ga vendar rad pesmi bile zmiraj le stare? Mlado in staro rado posluša kaj novega; ev, ki nove take al, žalibog, da imamo pesmi sila sovražijo in želijo tudi starih ko- prašal, iz kterih zakonskih bukev je vzel novico, da ) naj bi smo ženitev imeli letos, da že davnej toliko Nam ste znane; po kmetih pa ? ktere je še Abrahamova rodovina pope- časi preveč vabilni za nje tudi ni bilo sile, ker niso Radi bi tudi vedili, kje peko vala. In čuda ! da take baže 1 j u dj é še najdejo ušesa, ki pogače velike kakor mlinske kamne ? Ali mi nismo pogač njih pritožbe poslušajo 'in pridne pevce, ki kakošno lepo vidili ali pa g. dopisnik mlinskih kamnov ne. zmerjajo z „bahači!" To je res čudno novo zapojo, da ljudje, kteri delajo, napredek, se pri nas imenujejo „ Rihar bi se v grobu zasuknil, ko bi slišal kaj tacega. 7 kom deželne vlade, da odio lekarničar naš se mora oskr kar terja novi čas in naraven beti s pripravnim pomoćnikom, nam je prav po bahači!" Rajnki gosp. kaj pa je z „neue weinverbesserungsanstalť ne brig ? Predoslje nad Kranjetti 18. sveč. X Naznanile drug skrbi , nikogar ker kakor gospod dopisnik, tako tudi vsak ; ste drage „Novice" svetu žalostno novico — smrt mar-ljivega slovenskega pisatelja „Poženčana" prečastitega gosp fajmoštra Matevža Ravnikarja. Sporočite še, ko- likor vam prostor dopušča, bravcem svojim popis pokopa njegovega 17. t. m. dopoldne. Iz Ljubij je ravnokar po da dobi boljo kaplj Zvestoslav. Slavno c. k. deželno predsedništvo začasnemu odboru vredniku „Novic Pri Je od poslal mat klep Njih Veličanstva, po kterem je dovolj 1 o v e n s k D 12 in 13 ma vseh strani k pogrebu toliko ljudstva, toliko znancev tičnih pravil so zaukazane nektere premembe ? m prijatlov, da stari ljudje ne pomnijo, da bi bila naša precej prostorna cerkev kdaj tako polna, ko danes, ko bojo naloga prvemu obcnemu zboru. Tako silno je sneg kocnjal v nedeljo ? ktere da smo Večnemu izročevali molitve za duŠni mir ranjcega. debelo zapadel vse ulice na večer. Bali bi bila tedaj prazna čitavnica Kranjska čitavnica je bila namestovana po svojem predsedniku, odbornikih in mnogo družnikih meščanih tudi pevski zbor čitavnični se je udeležil s svojo za- kakor v najugodnejšem vremenu in „beseda" je na da ne brez poslu- smo se > šavcev. Al mikavni program je přivábil toliko množico ? in res ni se ometel stavo, na kteri je visel zeleni venec, ki ga je ovijai kdor je přišel. Združeni kor naših gospodičin in go-črni flor. Ob 10. uri je bila slovesná crna maša z bi- spodov je tako značajno pel Vilharjevo pesem „Po je- ; zdaj pa stopijo na prižnico prečastiti kranjski dekan gosp. Janez Reš in v izvrstni besedi popisujejo zeru se da jo je raogel dvakrat peti in so se hvalaklici potem vlegli, ko se je gosp. Miroslav Vilhar pri- življenje in delovanje rajncega, da ginuli so s svojim kazal s pevovodjem g. Fabijanom na odru, v*«, UUi govorom vsako srce tako, da solze so igrale v očeh hvalo sprej el za svojo krasno , prav v narodnem duhu da Je uni vsem pričujočim. Po dokončanem govoru podali smo zloženo pesem y ta pa 7 da slišali smo tako lepoglasni se na pokopališče. Ko pogreznila se je truga v hladno združeni zbor naših Častitljivih pevkinj in pevcev ki kar je bilo posebno ginljivo ; v njo zeleni venec s za- jo je samoglasnik r od druzih črk dobil na glavo pod zemljo stopi pred jamo bandernik pevcev in spustí, Po petji je gosp Globočnik bral šaljivo pravdo stave. Med tem, ko so zasuli mrtve ostanke slavnega , riHMMMHHÉÉHM H|MHH|H| naslovom „Zatožena sosamoglasnica", ki jo je zložil peli so gospodje duhovni , kterih se je snidlo Fr. Levstik. Gosp. Levstik bi bil sam bral, pa boleh- 16 iz bližnjih fará, za njim pa so zapeli V se gosp. či- nost ga je zadržala ; gosp. Globočnik ga je dobro na- Rajnki tavnični pevci prav lepo „Jamica tiha." — Rajnki ni domestoval. Prav dobra misel bila je to, da učeni naš zapustil premoženja, kajti ni si nabiral minljivih po- jezikoslovec si je izbral to razpravo za predmet in jo 7 svetnih zakladov dědino : večen spomin v svojih slovstvenih delih zapustil je svojemu narodu lepo osolil s pravim humorom TT CSTTAn n AttoltrAMiU rl a1 i V» "řA (lei f aw 4"ê \ Unir AoMfi n f rr r% s 7 kteri ne žali nikoga ; če živelo bode imé njegovo, dokler v človeških prsih bilo bo srce slovensko. Iz Kranja 20. sveč. četrtek marca zjutraj bode v naši farni cerkvi slovesná crna maša za neumrlega slovenskega pesnika na našem pokopališču počivajočega dr. Franceta Prešerna. tem vse njegove spoštovavce. sèm ter tjè kakošna stvarca morebiti vščipne, izhaja to odtod, da resnica oči kolje ; humoristični obravnavi se pa ne more očitati, ker sicer neha biti humoristična. R— stari slovanski samoglasnik—je izgubil to svojo pravico tako, da se čudijo današnji novinci v našem slovstvu, kako da moremo grm, srce, brdo itd. pi- Vabimo s namesti germ, serce, berdo itd. Godi se mu blizo tako kakor nam Slovencem, o kterih tudi ne- ob uri Odbor čitavnice. kteri V se zdaj ne morejo zapopasti ? da nam grejo pra- Iz Kamnika 14. sveč. Pust nas Kamničanov ni vice naroda slovenskega. Berilo, ki je obsegalo en pobodil 7 kajt ploh živi na slovenski živeli smo tako dolgo mlj 7 v vsakem mesticu čitavnice ni. To resnico , ki jo vsak izmed nas čuti potrjuj tudi gosp vaje osodo dveh „kranceli V • V • J • • 71 .IVU I I . I v 31. listu „Laib. Zeitg kakor se del cele razprave, je bilo z glasno pohvalo sprej eto ; še bolj pa bo zanimalo vnatisu, kiga bojo prinesle ker člověk mora pred oč mí imeti črk o, da „Novice", 7 (( pozabivši tretjega popiso- razume popolnoma, kar vsaka govori. Daje bila pre- Mi se nimamo čitavnice, in zato ni čuda,, da nam je pust lepa čveteroglasna skladba staregaMašeka, ki so jo godli slavnoznani naši mojstri na violončelu, violi bil pušoba. Ce ljudi ni za ples v vereinu, morajo tom- in goslah in ki jih je spremljal na glasoviru naš pevo- bolati, kvartati ali pa zdehati ; v čitavnicah pa vlada vodja Fabian in se pri tej priliki skazal izvrstnega moj stra pesem, glasba, deklamacija in celó gledišče je — in to na klaviru, s posebno navdušenostjo sprejeta 7 ni nam tisto J^ no^ , tttn «, y ije* ^lavi ^gCOClUgCO JJC L/C li. JJ*