CENA 20 lir. 6 din TRST SS. avgusta 1949 LETO ČETRTO številka 180 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo OB IZMENJAVI NOT T zadnjem času je sovjetska vlada izročila jugoslovanski vladi dve noti. V eni skuša sovjetska vlada 'A/ prevaliti odgovornost pred z godovino, da je prepustila koroške Slovence nadalnjemu zatiranju in v germanizaciji, od sebe na vlado FLRJ, v drugi pa znova jemlje v zaščito aretirane belogardiste -sovjetske državljane, ki so v reso luciji informbiroja dobili vzpodbudo za vohunsko in diverzantsko delovanje na škodo socialistične graditve v Jugoslaviji. Za odnos sovjetskih voditeljev do majhne socialistične dežele je značilen predvsem ton obeh not. V notah kar mrgoli psovk, žalitev in groženj. Takšnega slovarja ne najdeš nikjer v mednarodni diplomatski korespondenci. Takšnega slovarja sovjetski predstavniki niso uporabljali niti ne uporabljajo v korespondenci s fašističnimi deželami, niti z nobeno impe rialistično državo. Obe noti sta imeli sebi primeren odmev tudi v Trstu. Celotno reakcionarno časopisje je polno komentarjev z najrazličnejšimi zaključki, katerih naloga je kovati iz omenjenih dveh not kapital za stvar mednarodne in domače reakcije. Kominformistični tisk pa se poslužuje po svoji praksi v prvi vrsti klevet in zalivk iz omenjenih not, da z njimi pred demokratično javnostjo «dokazujejo» «izdajstvo» Jugoslavije. 4 septembra se bomo poklonili bazoviškim mučenikom Jugoslovanska vlada je na obe noti odgovorila. Jugoslovanska odgovora sta dva zgodovinska dokumenta, ki ju za razliko, od potvarjanja dejstev in kopičenja klevet, žalivk in groženj v sovjetskih notah označuje resnicoljubnost, verodostojnost, socialistična dostojnost in ponosna zavest Jugoslavije, da brani načela marxizma in leninizma pred odkloni kominformistov ter da brani pravilne in demokratične odnose med socialističnimi državami. Kominformistični krogi v raznih državah in pri nas si prizadevajo, da odgovori vlade FLRJ na sovjetske note ne bi prišli do širokih množic, istočasno pa napihujejo pa nalogu kominformistične centrale la/.njivo in klevetniško in histerično vsebino sovjetskih not. Toda resnici ne morejo in nikoli ne bodo mogli zapreti pot, pa naj bodo njihova prizadevanja v lej smeri še tako intenzivna, še tako ubrana nameni mednarodne reakcije. Ko glasilo komunistične partije Jugoslavije «Borba» komentira smisel in cilje zadnjih dveh sovjetskih not, pravi: «Noti vlade ZSSR sta usmerjeni na to, da bi postavili socialistično Jugoslavijo «izven zakona» ter tako legalizirali in opravičili dosedanje protijugoslovansko ukrepe, kakor tudi nadaljnje protidemokratične ukrepe, ki jih načrtno pripravljajo proti Jugoslaviji. Zlasti sedaj jim je potrebno opravičiti svoje udestvovanje in svoje nedemokratične metode pred ljudskimi množicami lastnih dežel in delavskim gibanjem v svetu, ker je čedalje več takih, ki prihajajo na podlagi lastnih izkušenj do prepričanja, da so ukrepi proti naši državi krivični. To je razvidno iz lažnega in napihnjenega propagandnega hrupa, ki so ga zagnali ob prvi noti, razvidno je iz tega, da ji je pripisala sovjetska propaganda «svetovno - zgodovinski» popi e n in da skuša z njo dati pobudo za nadaljnji protijugoslovanski hrup v vseh informbiroievskih krogih. Toda mimo vseh podobnih poizkusov bo prodrla v svet resnica že s samim obstojem nove Jugoslavije, z zmagovito graditvijo socializma v njej, s premočrtnostjo njene demokratične in internacionalistične zunanje politike. Za to pa skrbijo narodi Jugoslavije in njihovo politično vodstvo in komur Je njih pre-kaljenost in požrtvovalnost v borbi za zmago socializma znana, ta ne more niti za hip podvomiti o ‘em, da ne bi stvar, za katero se bore, tudi triumfirala. V križnem ognju mednarodne reakcije in kominforma na Tržaškem ozemlju, ki je naperjen proti narodom Jugoslavije na njih poti v socialistično bodočnost, je treba ohraniti vero in zaupanje v jugoslovanske narode in njih vodstvo J^er so že dokazali najbolj s svojo borbo za osvoboditev, da so zaupanja vredni. In ker je isti križni ogenj naperjen v nič manjši meri proti slavnemu demokratičnemu gibanju Tržaškega ozemlja, se je treba z borbenostjo jugoslovanskih narodov boriti za utrjevanje enotnosti našega demokratičnega gibanja in za čistost njegove revolucionarne vsebine. KMALU BODO STISKALI GR OZDJE (foto Magajna) ^iiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiitiiitiwfìiiitiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiHiitiiiitiitiiiiiiiiiiuHìiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiitiitiiimiiHiitiiiiiiitiiituiiiiiuiiiiimiiuiiiuumiiHmiiiiiimiiiiiiiiwiuiituiuiiRi KRONIKA V Beograd je prispel novi avstrijski poslanik Karl Braunias. Namestnik jugoslovanske*» zunanjega ministra, ki je prišel v Lort don zato, da bi obrazložil namestnikom zunanjih ministrov jugoslovansko stališče o mirovni pogodbi z Avstrijo, se je vrnil v Beograd. V ZDA so izdali ukrep, da ne more nihče priti v ZDA, ki bi lahko povzročil škodo ZDA. V Berlinu so se ponovno sestali vsi Sdir j e vojaški poveljniki v smislu navodil pariškd konference zunanjih ministrov. Sovjetski ‘ poveljnik je predlagal uvedbo stikov med obema berlinskima občinskima svetoma. Britanski poveljnik je odklonil podpis za osnutek takega postopka. V Cile so proglasili obsedno stanje zaradi nemirov, ki , jih je povzročilo zvižanje splošnih tarif. Madžarski parlament je soglasno odobril zakonski načrt za novo ustavo. Zasedanje Glavne skupščine OZN se bo začelo 20. septembra v Lake Successu, Na dnevnem re. du bo okoli 80 vprašanj, med njimi bivše italijanske kolonije ir. položaj v Grčiji. V Beograd je prispela misija Mednarodne banke, da preuči predloge jugoslovanske vlade glede prošnje za posojilo. Britanska komunistična partija Je izdala svoj votivni program, v katerem zahteva znižanje kreditov za narodno obrambo, odstop od bruseljskega in atlansk'ega pakta, pošteno in konkretno izvaja, nje angleško-sovjetske prijateljske pogodbe, odpoklic angleških čet iz Grčije itd. Potem ko )• Zambia na zasedanju zunanjih ministrov v Londonu odklonil angtoameriški pred. log štatuta za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, so se pogajanja usmerila v smislu kompromisa. Opogumljena avstrijska vlada pa jo že, čeprav premagana država, začela postavljati pogoje, pod katerimi je pripravljena spre. jeti mirovno, pogodbo. V Rim je prispela stalna diplomatska delegacija republike Albanije. V sovjetski coni Nemčije se pripravlja osnovanje bloka antifašističnih strank. Blok bo deloval v duhu ustave, ki jo je odobril tretji kongres ljudstva. V London je prispela delegacija Malte iskat pomoči za težak po. ložaj na otoku. Britanski tajnik za kolonije delegacije ni hotel sprejeti. Zdi se, da se za Malto, to važno strateško točko v Sredozemlju, v posebni meri zanimajo ZDA. Pripravljene so ji dati dolarje v zameno za uporabo baz za vojne ladje. V deželah britanskega imperija je čutiti vedno večje pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin. V V. Britaniji primanjkuje najbolj mesa, maščobe, sladkor, mlečni izdelki in milo. V Parizu je bila spominska svečanost ob priliki pete obletnice osvoboditve Pariza. Bevin je v Londonu obiskal transjordanskega kralja Abdulaha in se z njim razgovarjal o vpra. šanjih srednjega vzhoda. Proračun OZN za L tSM predvideva 44.314.393 dolarjev in je Za 605.295 dolarjev višji od lanskega. Največji del bo .šel za vzdrževanje sedeža organizacije in raznih komisij. Zadnje dni doživlja svet zela veliko elementarnih nezgod. Velikemu potresu v Ekvadorju, kjer je zgubilo - življenje več deset tisoč ljudi, so sledili potresi v Turčiji in na Korejk V Franciji pa je zaradi velikanske suše izbruhnil v Bližini Bordeauxa gozdni požar, ki je eden največjih, kar jih pomni Evropa. Požar še vedno traja. Madžarski parlament je Izvolil ga predsednika prezidija parlamenta dosedanjega predsednika republike Szakasttsa. « * ' ' ' Jugoslavija odgovarja na sovjetsko noto glede Slovenske Koroške Pariški sporazum o mirovni pogodbi z Avstrijo je prizadejal Jugoslaviji in koroškemu ljudstvu v Avstriji veliko krivico. Odrekel jim je svečano obljubljeno pravico o samoodločitvi in jih proti njihovi volji ponovno porinil y suženjstvo tuje države. Posebno vlogo pri sklepanju tega sporazuma je odigrala Sovjetska zvesta, ki je stavila svoj podpis poleg podpisa zapadnih imperialističnih sil na pogodbi in s tem prevzela soodgovornost za ponovno zasužnjenje malega naroda, ki se je junaško boril proti nacizmu za priključitev k novi Jugoslaviji. Sovjetska zveza, ki je prva branila zahteve Jugoslavije na zunaj, je te jugoslovanske zahteve prenehala braniti potem, ko je na osnovi zloglasne resolucij« začela voditi proti Jugoslaviji klevetniško gonjo. Prav z izrabljanjem tudi koroškega vprašanja s« sedaj ta klevetnička gonja proti Jugošlaviji in njenemu vodstvu nadaljuje v obliki raznih izjav sovjetskih odgovornih osebnosti, kakor tudi v obliki not, a katerimi se hode Sovjetska zveza otresti odgovornosti za njeno protidemokratično in do jugoslovanskih in vseh malih narodov izdajalsko dejanje. V zvezi s netočnim in kievetni-škim obrazloževanjem koroškega vprašanja, ki ga je v očitno o-brambo pred demokratičnim svetom začela podajati Sovjetska zveza, je jugoslovanska vlada naslovila na vlado Sovjetske zveze noto, V kateri je bil podan potek razvoja koroškega vprašanja odkar se je o njem začela razpravljati na mednarodnih forumih. Prav ta razvoj pa kaže, da je Sovjetska zveza nenadoma brez upravičenega razloga prenehala zastopati demokratično stališče v pogledu koroškega vprašanja in dà je končno za ceno koncesij, ki so jih zapadne sile dale v pogledu zahtev Sovjetske zveze, popolnoma popustila S koroškem vprašanju in pristala skupno z za-padnimi imperialističnim; silami na ponovno zasužnjene koroških Slovencev. Sovjetska nota 11. avgusta t. 1- je' Sovjetska zveza na jugoslovansko noto odgovorila s svojo noto- V prvj točki te note hoče Sovjetska zveza dokazati, da se je jugoslovanska vlada samovoljno odrekla Koroški in citira v ta namer, del Kardeljevega pisma Višinskemu, % katerem je govora o dveh oziroma treh variantah rešitve koroškega vprašanja, ki bi jih predlagala jugoslovanska vlada, če bi zapadne sile na osnovne jugoslovanske zahteve nikakor ne hotele pristati. Na podlagi teh variarit zaključuje v tej točki sovjetska vlada, da se je jugoslovanska vlada odrekla vsem ozemeljskim zahtevam do Avstrije. V drugi točki hoče sovjetska vlada dokazati, da je jugoslovanska vlada hotela, da prevzame odgovornost za popuščanje v teritorialnih zahtevah Sovjetska zveza ;n da se je sama branila prevzeti tako odgovornost. Sovjetska nota pravi, da je bila to politična prevara, ki pa ji sovjetska vlada ni nasedla ip zanika trditve jugoslovanske note, oa so bili sovjetski predstavniki oni ki so predlagali Jugoslaviji naj zmanjša svoje ozemeljske zahteve. V tretji točki note ponavija sovjetska vlada izjavo Višinskega, da se je Jugoslavija tajno pogajala ? zapadnim! £ lami za rešitev koroškega vprašanja in zatrjuje, da sovjetska vlada še danes ne ve s čim so se 'končala ta zakulisna pogajanja in protj komu so bila naperjena, kajti vse kar da je jugoslovanska vlada sporočala o teh pogajanjih Sovjetski zvezininiti desetidel tistega, kar se je v resnici godilo. V četrti točki zanika nota, da t»' Stalin osebno že 1. 1945 jamčil za nedotakljivost Avstrije, v peti in šesti pa zaključuje s ponavljanjem klevetniških trditev, da jugoslovanska vlada krši zavezniške obvezno- sti nasproti Sovjetski zvezi, da na- ’ stopa kot sovražnik SZ in da se vedno bolj zbližuje z imperialističnimi krogi in z njimi vstopa v blok. Jugoslovanski listi se za njihovo nastanitev in prehrano. Glede članov grške demokratične vojske so se ravnali po določbah mednarodnega prava. cujejo na atomsko bombo, kj padla na Hirošimo in zahtevala 80.000 žrtev ter na bombo na Na-.gasaki, ki je uničila 40.000 življenj- Ti strokovnjaki pa ne upoštevajo, da sta imeli bombi na Hirošimo koncu alarma za prejšnji napad in je le 400 ljudi bilo v zaklonišču. Ce bi v Hiro-šimu uporabljali obramb, na sredstva, ki so jih sedaj odkrili, bi znašalo število žrtev namesto 80.000 le 4.000. Večina anglosaksonskih strokovnjakov soglaša z mnenjem Wolfersa, ki pravi, da celo atomske bombe ne bi mogle huje pustošiti, kakor so pustošile bombe, ki so jih vrgli Nemci na zapadne in južne dežele ZSSR. PRAV ZA PRAV SE BOJE AMERIKANCI Druga ugotovitev, ki jo mora upoštevati predsednik Truman pri svoji diplomaciji -je psiholo'kega značaja, kajti vsa politika kaže, d?, so Amerikanci tisti, ki se boje atomske bombe, ne pa Sovjeti. VELIKA PREVARA Atomska politika pomeni eno največjih prevar sedanjega časa; odkritje atomske energije je namreč predvsem gospodarskega značaja in šele potem političnega. Iz dveh planov, ki rta bila predložena komisiji za atomsko energijo, pa lahko izvemo za osnovne zahteve atomske ameriške politike: 1. glavni problem, ki je nastal po odkritju atomske energije je bil kako uporabiti jo v vojne namene. 2. atomska bomba nima po svoji izredni sili nič skupnega z dosedaj znanim orožjem jn zato ie treba probleme, ki so nastali ob njenem odkritju posebej preučevati. 3. Nevarnost, ki preti svetu po odkritju atomske bombe je tako velika, da je popolnoma upravičena prepoved industrijskega izkoriščanja atomske energije. Vojni cilji so torej preprečili industrijsko izrabljanje atomske energije. 4 Cim ne bo več deloval sistem mednarodne kontrole, si bodo ZDA osvojile monopol atomske energije. Zdaj, ko poznamo, kakšno vlogo bi imela atomska bomba v bodoči vojni, razumemo namene, ki jih zasledujejo voditelji ameriške politike: vzdrževati mnenje, da so ZDA, ki posedujejo atomsko bombo, gospodarji vojne in miru, oddaljiti druge narode od čudovitih virov atomske energije in obdržati gospodarsko nadoblast. SOVJETI IMAJO HLADNO KRI Ameriški diplomati so naleteli pri svojih načrtih na ovire. Sovjetska delegacija v komisiji za atomsko energijo, ni nikdar dovolila, da bi se kateremu koli narodu prepovedalo izrabljati atomsko energijo za izboljšanje življenjskega standarda. Rriznntt moramo, da je ameri- Težka stanovanjska kriza v ZDA Po pisanju ameriškega tiska samega, so danes stanovanjsko razmere z ZDA tejke kot kdaj koli prej. Na deset tisoče oseb po velikih mestih si ne more najeti niti najnavad. nejših sob in žive v bednih luknjah, ker od- svojih skromnih dohodkov ne morejo plačevati izredno visokih najemnin, ki jih zahtevajo hišni lastniki. Pred strahotami teh lu-■kenj se zgražajo celo nekateri člani ameriškega Kongresa, lei so obiskali take jazbine v New Yorku in Filadelfiji. Tako je Član kongresa Dimes Fulton dejal, da so te jazbine, v katerih živi na desetisoče A-meričanov, celo slabše od onih, ki jih je videi v koncentracijskih taboriščih za «razseljene osebe» v zapadni Evropi. Se realističnejšo podobo teh jazbin je dal senator Duglas. V članku, ki ga je objavil v listu «Colliers» pravi, da milijoni Amerikancev žive v skrajno težkih prilikah v jazbinah in da število teh jazbin raste. Najžalostnejši je pogled na taka bedna bivališč? v Chichagu inAtlan-tti, industrijskem središču države Georgije. V Chichagu se na površini več kot 15 kvadratnih milj nahajajo take jazbine V Atlanti živi 137.000 ljudi v luknjah, ki spominjajo na jame za smeti, kjer vlada bolezen, nemorala m zločinstvo vseh vrst. Taka bivališča zavzemajo 20 odst. celotne površine mesta in v njih živi 39 odst. vsega prebivalstva. Med prebivalstvom v teh bivališčih so se jetična obolenja povečala za 507 odst. a umrljivost je za 72 odst. večja kot v drugih mestih. Toda tak položaj ni samo v velikih mestih industrijskega severa in srednjega zapada. Podoben je položaj tudi v ostalih ameriških mestih. Komisija za stanovanjska vprašanja v Detroidu poroča, da je v mestu veliko število jazbin, v katerih žive ljudje in da je umrljivost v teh predelih mesta večja kot v drugih. Skoro brez vsake zdravniške pomoči umirajo prebivalci tega predela v trikrat večjem številu za jetiko kot drugod, umrljivost otrok pa je celo šestkrat večja kot po drugih krajih. Kljub tako velikemu pomanjkanju stanovanj, pa je v Ameriki isto-časno mnogo stanovanjskih poslopij praznih, ker hišni lastniki nočejo znižati pretirano visokih najemnin, List «Newyork Times» piše, da je v Washingtonu danes 1.200 praznih stanovanjiikih ihiš, v Clevelandu 800, v Portlandu 1.700 v Detroidu pa celo 2.500. Huzni V Siriji... el Zaim. DOL (Hachem Alassi šaša GOR Nagasaki izreden učinek, ker >___________a_____ ___________ bilo veliko ljudi na prostem in da Priznati moramo, da je ameri- --- «—-..............— je bomba eksplodirala 45 minut po jakim diplomatom skoraj uspelo j atomske bombe». odvrniti pozornost svetovne javnosti od velikih koristi, ki bi jih dajalo industrijsko izkoriščanje atomske energije. Amerika se ne boji, da bi metali atomske bombe na New York ali San Francesco, pač pa se boji naglega gospodarskega razvoja Sovjetske zveze, demokratičnih narodov in osvdbojene Kitajske in skoraj prav tako velike Britanije, Avstrije in Francije, za kar gre hvala industrijskemu izrab, ijanju atomske energije. In ta industrijska eksploatacija ni nikaka utopija. V odgovornih ameriških krogih računajo, da bodo čez 5 do 15 let lahko v industriji izrabljali atomsko energijo. Vendar pa je 1945 Trwing Dangmuir, ki je obiskal znanstveno akademijo v sz napisal: «Ni nemogoče, da nas bodo ZSSR kmalu dohitele v izdelavi KRONIKA Vojaško sodišče v Trstu je obsodilo na 4 mesece ječe Jurija Jakšetiča, kot člana stavkovnega odbora izl. 1946. Njegova obramba je tudi to pot vztrajala na o-portunističnem dokazovanju, da za veličastno stavko ni odgovoren stavkovni odbor pač pa delavstvo samo. Pred sodniki se je morala zago-! varjati SOletna vdova Emilija Fa-bius iz Trsta. Oddajala je namreč svoje stanovanje za borih 60.000 lir vsem, ki so se na njene oglase zglasili pri njej. Ker so pa kupci morali le predolgo časa čakati na stanovanjet so se za zadevo pozanimali in spoznali, da je vse skupaj le sleparija Fabiusove, ki sl je na ta način hotela izboljšati e-konomski položaj. Fabiusova se je morala zagovarjati tudi zaradi bla. ga, ki ga je kupila na obroke in potem prodajala. Sodba je bila pogojna. V poslednjih mesecih je uprava Združenih bolnišnic odpustila z dela na osnovi izjave 3 članske zdravniške komisije več delavcev zaradi «nesposobnosti». Zaradi tega je Zveza sanitetnih delavcev ES zahtevala ,da morajo omenjeno komisijo sestavljati zdravnik, ki ga imenuje uprava, zdravnik, ki ga izbere uslužbenec in tretji, ki ga izbereta uprava in uslužbenec. Poleg tega so zahtevali, da se odpuščenim uslužbencem, nudi možnost priziva ria zdravniško komisijo, kjer bo zdravnik^ ki b0 užival njihovo zaupanje. V soboto so v industrijski coni v Zavijah'stavkali delavci in nameščenci zaradi nameravane premestitve delovodje Vidullija s službenega mesta. Odgovorne' oblasti so namreč hotele oddati podjetja privatnikom, da bi se tako, v okrilju privatnih interesov, povečala produktivnost delavcev. Urad za delo vojaške uprave se je za vpra-šanie zanimal in postavil zahtevo, naj delavci s stavko prenehajo. Dr» sklepa pa še ni prišlo in vse kaže, da bodo v neka jdneh odpustili kar 500 delavcev in predali delo’ privatnim tvrdkam. Na prefekturi sta prisegla nova župana: Oton Kralj, župan občine Devln-Nabrežina in župan občine Repentabor Tatovi so v tem tednu bili pridno na delu. Ukradli so iz avtomobila generala Eddelmana kopalne obleke, brisače in druge drobnari. Je. Prav tako so se spravili na avto kapitana Wenzela, napravili za 250 tjsoč lir škode Gregoriju Rudolfu. Nepoboljšljiva sta ostala Scopazi Josip in Lituazi Umbert. Komaj sta prišla iz zapora, sta že začela s starim življenjem. Policija je ujela tudi starega mednarodnega žeparja Gresta Cobola, ki se bo moral pokoriti 2 leti za svoje grehe v pobol.iševalnici Medtem ko Je snažil stranišče tvrdke «Inforit», se je 52 letni Franc Caluso zastrupil s svetilnim plinom, ki je uhajal iz pokvarjene cevi, napeljane iz plavžev. Delavci so ga našli umirajočega. Iz starih papirjev je policija privlekla na dan predpis, ki določa, da morajo imeti vsi kmečki vozovi tablico z raznimi podatki in svinčen žig. Presenečene kmete, ki o tem predpisu seveda niso mogli vedeti, je policija kar čez noč začela ustavljati in pobirati najprvo globo po 50 lir, pozneje pa so prijavo izročili ok-rajnemu sodišču. Policija bi morala o tem novem postopku obvestiti kmete In jim dati odlok, da si pripravijo tablice in ostalo Iz Rima so pripeljali policijski agentje Jolando Godnikovo, prijateljico Gizele Rustja iz Nabrežine, ki Je našla smrt v tako tragičnem in tajlnstvenem okolju. Godnikova je že v Rimu zanikala, da bi kaj vedela o usodi svoje prijateljice. Vsekakor pa bo mogoče na podlagi njenih izjav osvetlili tragično smrt Rustjeve. Začasno je Godnikova na svobodi Tabor XI. korpusa V nedeljo je bil na Lokvah v Trnovskem gozdu, kjer je bilo med osvobodilno vojno središče partizanskega delovanja, velik tabor IX. korpusa združen z otvoritvijo zadružnega doma in od^ritvijo spominske plošče, ki bo časten spomin Devetemu korpusu. Slovestnosti so poleg velike množice domačinov in bivših partizanov iz vseh krajev Primorske in ostale Slovenije prisostovali še: bivši komandant korpusa generallajtnant Dušan Kveder, zadnji komisar korpusa polkovnik Miro Benčič, predstavnik FLRJ pri OZN dr. Joža Vilfan, članica CKKPJ Slovenije Vida Tomšič, predstavnik KP mariborske o-blasti Viktor Avbelj, sekretar CKKP STO Branko Babič ter član CK KP STO in predstavnik demokratičnih Italijanov Evgenio Laurenti. Polkovnik Benčič je v svojem govoru prikazal zasluge devetega korpusa v boju proti nemškim in italijanskim fašistom ob strani Sovjetske armade in ostalih zavezniških sil ter požrtvovalnost domačega prebivalstva, ki se danes na svetlih tradicijah borbe nadaljuje v izgradnji socializma pod Titovim vodstvom. Dr. Joža Vilfan je dejal: Kakor smo zapadnjakom že L 1943 ob neki priliki, ko so nam kot borcem IX. korpusa ponujali živej in oblačila, če se podredimo njihovemu vodstvu, odgovorili, da se ne bomo nikoli prodajali za moko, tako bomo tudi danes, ko si gradimo socializem, vztrajni in dosledni v tej borbi za svobodno in lepo bodočnost. Porazna bilanca Marshallovega načrta v coni A Za enoletno bilanco Marshallovega načrta v anglo-ameriški coni STO sc* značilne ustanovitve dela v številnih tržaških podjetjih, zlasti težke industrije in stalno ter zelo resno nazadovanje življenjske ravri ljudstva ter neprestane stavke. Promet v tržaškem pristanišču je skoraj zamrl zaradi slabih stikov z. zaledjem. Tò priznava tudj anglo-ameriški vrhovni poveljnik v Trstu general Airey v svojem poročilu varnostnemu svetu. Marshallov načrt je zlasti prizadejal ladjedelnice, kovinsko industrijo in strojno industrijo, najvažnejše industrijske panoge v Trstu, ki so sedaj popolnoma odvisne od ameriškega kapitala. Sedanja storilnost tržaških ladjedelnic znaša 65 do 65 odst predvojne storilnosti, največje ladjedelnice «Canthri San Marco» delajo samo s 30 odst. predvojne storilnosti, prav ta^0 pa tudi tovarna strojev «Sv. Andrej». Ladjedelnica v Milju je skoraj po. polnoma ustavila delo. V ladjedelnicah «Selsegi» in «Martinuzzi» so postavili upravnega komisarja Marshallovega načrta, ki je pocbla/čen likvidirati ti podjetjii, kadar bo smatral to za primemo. Od podjetij strojne industrije so likvidirali zadnje mesece tovarni «SAROM» in «OMMSA». Tržaška livarna «ILVA» dela samo s 50 odst. predvojne storilnosti in je odpustila zadnje dni večje število delavcev. Čistilnico rastlinskega olja «Gaslini» skuša ameriški kapital popolnoma uničiti. Ze sedaj obrgtuje ta čistilnica samo s 35 odst. predvojne stoninosi!, uprava pa je spo- ročila, da bo te dni odpustila še 250 delavcev. Posledica maršalizacije jie tudi skoraj popolna likvidacija tržaške kemične industrije. Tržaški kemični zavod je moral popolnoma usta- OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Iz tehničnih razlogov, ki izvirajo iz omejitve uporabe električne energije, bo Ljudski tednik do preklica izhajal vsak četrtek zjutraj in ne v petkih kot doslej. viti obratovanje, kemično podjetje «Francesco Mei» pa je odpustilo veliko število delavcev in znatno zmanjšc.lo proizvodnjo. Med podjetji, ki so morala zaradi ameriške konkurence in pomanjkanja su. rovin znatno zmanjšati proizvodnjo, je tudi vrvarna «Jutificio Triestino», v kateri so ustavili obratovanje v oddelku za izdelavo vrvi, v drugih oddelkih pa so proizvodnjo tako omejili, da delajo še neod-puščeni delavci samo 24 ur tedensko. Tovarni cigaretnega papirja «Salto» in «Modiana», pa tudi podjetje «Cosman» so zaradi zmanjšanja proizvodnje odpustili veliko število delavcev. To težko stanje v industriji se ka_ že tudi v padanju življenjske ravni delovnih množic. Razen velikega števila brezposelnih je prišlo (udi do povečanja življenjskih stroškov. Stroški z>a vzdrževanje štiričlanske družine znašajo danes najmanj 42.000 lir na mesec, zaslužek visokokvalificiranega strokovnega delavca pa je največ brutto 32.000 lir. Tržaški delavski razred je organiziral v borbi proti težkim posledicam maršalizacije za svoje pravice in boljše življenjske ter delovne razmere zadnjih šest mesecev številne stavke. Do stavk je prišlo v ladjedelnicah, v tovarnah koncerna «GRDA» in v ladjedelnici «Sv. Marko». Stavkali so tudi nameščenci «Banco d’Italia» pi drugih bank ter ustanov za socialno zavarovanje, delavci livarne «ILVA», delavci tržaških oljarn, kamnoseki, delavci kemične, kovinske in drugih industrij, obrtnih in trgovskih podjetij, delavci tovarne «Mediano», pristaniški delavci, nameščenci telefona, zidarji, mestni čistilcj jn hotelsko osebje. " •' 'i : ;.šr?vV-*' ■ wtMMsmìMwémZm Med prebivalstvom Istre je vzbudila vest o sklicanju drugega kongresa KP STO-ja živo zanimanje. Delovno ljudstvo okrožja je pač privrženo tisti partiji, ki ga je vodila v vseh letih težke borbe proti nacifašizmu. Prav tako ji sledi danes po poti gospodarske izgradnje. V sestankih sprejemajo zavedni istrski delavci velike delovne obveze za II. kongres. Tov. Laurenti je na taboru de jal: Kakor smo se v narodno-osvo-bodiini borbi v sklopu IX. korpusa enotno borili proti fašizmu in kakor smo znali takrat, kolike važnosti je za delovno ljudstvo slovansko - italijansko bratstvo na tem ozemlju, tako se danes po zloglasni resoluciji zavedamo, v kakšno navarnost nas spravljajo ljudje Kominforma, in bijemo v Trstu in po vsej anglo-ameriški coni bitko proti temu škodljivcu interesov delovnega ljudstva. Uprava goriške občine je v pretek. • klem tednu objavila v časopisih in na velikih lepakih uvedbo postopnega družinskega davka. Ljudje so zelo zaskrbljeni ob tej novosti, ker ne vedo, kam bodo šli po denar. Davek bi morala občina pravilno razdeliti, da bi ne presegal moči davkoplačevalcev. Vsi vemo, da je kmetijski sindikat v obeh conah Tržaškega o-zemlja važen faktor v vsakdanji borbi našega kmeta za njegovo politično socialno izobrazbo in za pridobitev gospodarskih pravic, ki se tičejo njegovega življenjskega standarda; važen je posebno za dvig kmetijstva na splošno in za obrambo gospodarskih interesov kmečkih ljudi anglo-ameri-ške cone STOja pred grabežljivimi rokami starih pijavk, ki v obliki raznih davčnih bremen sedajo kmetu za vrat; sindikat je potreben za rešitev neštetih malih problemov, pritožb in terjatev, kj jih mora kmet rešiti y birokratskih uradih tržaške občine» sodišča in drugod. Leta 1945, ko se je naše ljudstvo otreslo fašizma, ki je načrtno stremel za tem, da bi uničil kmeta, kakor je gospodarsko u- propastil istrskega, so naši kmetje z navdušenjem sprejeli ustanovitev kmetijskega sindikata. Pripravljalni odbor za ustanovitev sindikalne strokovne zveze, je zvest načelom demokracije in e-notnosti, ki si jo je skoval kmet predvsem v osvobodilni borbi, takoj odredil svobodne volitve v krajevne odbore kmetijskega sindikata, kot najmanjše edihice kmetijske strokovne zveze, kakor v pokrajinsko vodstvo iste stroke. Ze v prvih mesecih obstoja se je sindikat znašel pred mnogoštevilnimi težkimi nalogami. Vojna škoda, k; so jo povzročile an-glo-ameriške okupacijske čete, sprememba katastrskih nepravilnosti, ki so morile kmeta, vso fa-šističnodobo, dobava umetnih gnojil in semena po nižjih cenah, o-bramba načela dvojezičnosti na vseh davčnili formularjih, trda borba za izboljšanje neznosnega stanja miljskih, tržaških in go-riških kolonov, odprava polovi-narstva, prispevek upravnih organov k poživitvi in nadaljnjem razvoju kmetijstva S prispevanjem v denarju za na novo obdelano zemljo, dvolastništvo in zakoni, ki naj menjajo to kočljivo, a zelo važno vprašanje in še mnogo dtugih vsakdanjih problemov, vse to je stalo pred vodstvom kmetijskega sindikata. Kljub temu da so anglo-amerl-ška vojaška uprava, združena tržaška reakcija in Delavska zbornica postavljali vse mogoče ovire pred vodstvo našega kmetijskega sindikata, kljub temu da je voja-škg uprava podpirala združenje malih posestnikov kot bivio fašistično kmetijsko organizacijo, da bi s tem zvabili kmeta v njihovo naročje, so se naši kmetje še bolj oklenili svojega sindikata. Tej italijanski zvezi malih posestnikov, ki uraduje y via Roma v Trstu, je vojaška uprava dajala vso prednost prirazdeljevanju raznih umetnih gnojil in semen z namenom, da bi omenjena zveza odtrgala kmeta od Enotnih sin. dikatov — v isti obliki, kakor so imdustrijici pristali, da sklenejo razne industrijske pogodbe samo z Delavsko zbornico, brez Enotnih sindikatov, da bi tako pokazali «sposobnost» Delavske zbornice v obrambi delavskih interesov v škodo Enotnih sindikatov. Tako se je zveza kmetijskih sindikatov do julija 1948 resnično pokazala kot važen faktor ne samo v obrambi čisto gospodarskih interesov naših malih kmetov, ampak tudi kot politični činitelj v obrambi demokratičnih načel, miru in svobode proti združeni imperialistični reakciji, ki je od vsega začetka nenehno stremela, da razbije delavsko enotnost v in- teresu svojih imperialističnih in vojnohujskaških namenov. Leta 1947 je bil v Izoli velik kongres kmetijske strokovne zveze vsega Tržaškega ozemlja, na katerem je 250 delegatov obeh con zastopalo okoli 20.000 malih posestnikov, kmetijskih delavcev, koionov in polovinarjev Tržaškega ozemlja. Na tem kongresu je bilo združeno sindikalno gibanje kmetijske stroke obeh con in s tem storjen odločen korak naprej v razvoju kmetijskih problemov in prispevkov v borbi za spoštovanje mirovne pogodbe in v zahtevi po združenju obeh con Tržaškega ozemlja. Razbijači tržaškega demokratičnega gibanja, ki so izkoristili resolucijo Informbiroja in inter-ngcionalistično čustvo tržaškega delavstva in ki so v imenu proletarskega internacionalizma onečastili marsikatero pridobitev, ki je bila izvojevana za ceno krvi najboljših, sp vnesli tudi v kmetijski sindikat seme razdora, razcepa in dezorganizacije. Nekaj mesecev po razcepu v demokratičnem bloku »o organizira- kmetje in feme (PìOòlma 504&tmCQ „£ip&“ v Bazovici pomeni pol navzgor v kulturnem snovanju Slovencev na Tržaškem ozemlju Bazovica, lepa, vedra, sončna kraška vas, ki leži skoro na robu kraške planote, tam, kjer se ta začne položno spuščati k tržaškemu zalivu, kjer se cesta razcepi .na eni strani proti Divači in na drugi strani proti slovenski Istri, proti Hrpeljam in Kozini, proti Brkinom, na reko, torej proti ostali Sloveniji, p7‘oti slovenski Istri in proti istrskim Hrvatom, ki je zaradi tega družila te in one, — kajti skozi Bazovico je vodila pot za istrske oglarje in drvarje, in kraške ljudi tega dela našega Krasa v Trst — je postala e onim trenutkom, ko so tu padli prvi slovenski mučeniki Bidovčc, Marušič, Miloš in Valenčič in tako z lastno krvjo izpričali, da so se začeli slovenski živelj tržaške in goriške Primorske, notranjskega kota Kranjske dežele in istrski Hrvati, boriti za svojo svobodo, za svoje naravne pravice, pojem, ki je bil za Primorce vodilo v času trpljenja in hrepenenja in ki je še bolj krepil trdno voljo in veliko vero v boZjša čase. Tisti tre.; nutek, ko so odjeknili streli čez kraško planoto, ko je mislil tedanji Prvi nasilni samodržec v Rimu in z njim vred tudi vsi tukajšnji ttje-oovi podrepniški manjši samodržci, da jè s tem konec slovanstva, da so ga odrinili proti severu in da bodo nekoč to slovenstvo tudi popolnoma zatrli, zato da si prek tega utrejo pot na Balkan in proti severu, je postal začetek novega obdobja, v katerem so s? Slovenci trdno strnili okoli «Bazovice», okoli one svetle točke; k-, naj bi jih vodila skozi temp in puščobo v svetle 'zarje. Ko so se pa pozneje dvignili jugoslovanski narodi in Z njimi tudi slovenski narod, proti t/eslom o posebni vzvišenosti germanskega in romanskega plemena, proti geslom, da nimajo vsi parodi enakih pravic, proti geslom ubijanja onih, ki so šibkejši, je Bazovica znova in še močneje kot prej zaživela v srcih vseh Slovencev in Jugoslovanov, kajti v vse se je za-orizla misel, da «maščevana bo tudi Bazovica». In za nas vse pomeni Bazovica še včdno bolest, ker so Padli tedaj in od tedaj naprej naši najboljši, je pa tudi svetel vzor pri našem delu. Čas bo zabrisal bolest, ostala bo Pa jasna 'zavest o veličini žrtvovanja vseh naših padlih in še živih junakov, ki so nam priborili prerod. Vsa naša lepa domovina je postala v dobi borbe ena sama velika Bazovica. Po vojni so se zbrale na Bazovici nepregledne množice ljudstva in tu smo prvič kmalu po koncu vojne pokazali zmogljivost našega kulturnega snovanja. Ni bilo brez pomena, če so pri prvi spominski svečanosti leta 1945 nastopili popoldne na prostem na Bazovici naši pevski zbori, če so množično zapeli naše borbene pesmi, saj je s tem naše ljudstvo dalo duška svojim silam, ki so se tedaj po dolgem času zopet sprostile in ki so ob spominu na naše junake še z večjo silo privrele na dan. Naše ljudstvo je pokazalo s tem svojo veliko notranjo potrebo po neoviranem kulturnem snovanju, -vojo željo po silnem ra'zcvetu svoje kulture; svojo željo, ki je neugasljivo žarela' v sr. cih vseh v dobi najhujšega trpljenja, po notranji poglobitvi našega snovanja in po našem svojstvenem življenju. Zavedali smo se, da .-Mo se borili in da so naši ljudje umirali za naše skupno lastno življenje, vedeli smo pa tudi, da se borimo ob strani vseh onih, ki so se borili za svoje teptane narodnostne in socialne pravice, za svobodo in enakopravnost vseh, ki so jih močnejši hoteli uporabiti kot sužnje, la bi jim opravljali najtežja suženjska dela in jim tako uredili njihove ž.ivljenj-njske prostore in pognojili z zne- ske prostore in pognojili iz znojem in krvjo zropane zemlje, in ki so jih zato hoteli popolnoma uničiti, dà bi postal življenjski prostor samo njihov. Tedaj, pri tej proslavi je postala Bazovica simbol ne več samo trpljenja, hrepenenja in vere v lepše zarje in svetle dni, temveč tudi simbol preroda. Kulturno — izobraževalno delo, prosveta, umetniško udejstvovanje I in izživljanje', izobraževanje naroda so podlaga 'za vse njegovo živ- j ljenje. Vse to mu posreduje vse one prvine, ki skupaj tvorijo to, kar imenujemo narod. Poskušajmo t:h zajeti. Te prvine so jezik, šege in običaji, materialne in duševne prilike, življenjske prilike, ki jih nudi zemlja in priroda na tej zemlji, spoznavanje lastne preteklosti in sedanjosti, razgledi v bodočnost, značaj naroda, njegove sposobnosti, njegove. zmogljivosti, njegovo bistvo,' njegova zavest. Vsa ta prizadevanja nudijo narodu razen tega še strokovno znanje in splošno izobrazbo, kar mu mudi razgledanost po svetu in življenju in po lastni domovini, kar omogoči vsem članom, naroda,- da .se laže - znajde-, jo v najrazličnejših življenjskih prilikah. Iz kulturnega snovanja se razvijajo gospodarska, politična in socialna snovanja. Vse to obsega čustveno in miselno ter tvarno življenje narodov. Zavest o vsem tem je živela v našem primorskem ljudstvu in zato so nastajale že pod fašizmom tajno majhne pevske družine, ki so hodile iz kraja v kraj in ki so predvsem Vplivale na čustveno življenje našega življa. Pesem je najvarnejši izraz narodove duše jn je v vseh dobah povezovala ljudi iste narod, nosti ter njihovo preteklost, isto dobnost in bodočnost. Pesem je najvarnejše narodovo izročilo. Po vojni se je kulturno življenje primorskega človeka široko razmahnilo ter je seglo v globino. Toda prišla- je žalostna resolucija informacijskega urada. Pojavili so se neki «zaščitniki» slovenske kulture, ki so napačno pojmovali besedo «internacionalizem» in napredna načela in ki so začeli razbijati, kar Je bilo storjenega. Prilike so postale težke. Slovenec je oviral Slovenca in Slovenec je moral premagovati ovire, ki mu jih je Slovenec postavljal. Občutili smo zastoj. To. da, kar je zdravega sili nsvzdržema naprej {n navzgor. Naše prosvetne organizacije so začele z novim 'delom in prodorni uspeh tega snovanja smo videli v nedeljo. Iz vseh kotičkov naše pokrajine so prišli zbori in z njimi tudi ljudje jz vseh Nadaljevanje na 14. strani Lonjerci podarjajo «Lipi» krak Trije najslarejii pevci so prejeli diplome T. Prešel govori o pomenu obletnice «Lipe» v Bazovici med izvajanjem pevskega sporeda H v Trstu kongres kmetijskega sindikata. Kako je potekel ta kongres je marsikomu znano, ker je časopisje o. tem mnogo pisalo. Kljub temu da je bila strokovna zveza organizirana na terito-Kalni osnovi in da je njen glavni odbor sestavljen iz večine članov, ki prebivajo v jugoslovan-sk> coni STO-ja, so omenjeni razbijači organizirali svoj «kongres», sestavljen izključno iz pripadnikov Vidalijeve Irakcionaške skupine. Inscenirali so po podeželju nekake volitve za izvolitev dele-gat°v, pr; katerih so seveda sodelovali samo pristaši Vidalijevo skupine. Okrožni odbor Enotnih sindika-za Istrt) je ob takem postopku Protestiral, a končno poslal tudi svoje delegate na ta «kongres», kije bil v Conti v Trstu. Pred vrati dvorane, kjer bi moral biti kongres, so istrske delegate, ki so predstavljali večino organiziranih članov, čakali Vi-dalijevi pretepači ter jim prepo* vcdaii vstop v dvorano. Ta kongres, na katerega si povabili policijo, )e imet nalogo pod- rediti skupne interese malih pol sestnikov, brez razlike na politično pripadnost, interesom Vida-iijeve politične frakcionaške skupine in interesom linije vodstva KPI. Vprašujemo se, ali ie to res bil kongres kmetijskih sindikatov, ki je predstavljal male posestnike, kmečke- delavce, kolone in polovinarje Tržaškega ozemlja? Prostodušno rečemo, da ne, Nekdanji kmečki sindikat, ki je predstavljal veliko večino ma-ijh posestnikov, kolonov in polc-vinarjev cone A jn absolutno večino malih posestnikov in kmečkih delavcev cone B, se je zahvaljujoč razdiralnemu politikant s.tvu in terorju Vidalijevih sindikalistov in njegovi teroristični frakciji, spremenil v ozko sekto brez duše, delujoč proti skupnim interesom nekdaj organiziranih članov kmetijske strokovne zveze. Nekdanji kmečki sindikat, ki je predstavljal veliko večino malih posestnikov, kolonov in polovinar-jev cone A in absolutno večino malih posestnikov in kmečkih delavcev cone B, se je, zahvaljujoč razdiralne mu politikanstvu in terorju Vidalijevih sindikalistov in njegovi teroristični frakciji, spremenil v ozko sekto brez duše, delujoč proti skupnim interesom nekdaj organiziranih članov kmetijske strokovne zveze. Linija, ki jo danes izvajata Ra-dich v sindikatih in Viđali na tržaškem političnem področju in ki se je izkazala kot cistosocial-šovi nistična in ki stremi k priključitvi Trsta k Italiji, blatenje Jugoslavije in njenih narodov, svetlih pridobitev in izgradnje lepšega življenja v coni B, bo brez dvoma vzela sedanjemu kmetijskemu sindikatu vsakfšno obliko naprednega demokratičnega strokovnega gibanja. Zahvaljujoč se tem avanturistom in razbijačem, reakcija lahko ugotavlja z dneva v dan postopno propast revolucionarne borbe, ki so jo sindikati vodili do julija 1948. Ko.t pri ostalih zvezah, opažamo tudi v kmetijskem sindikatu z dneva v dan večjo pasivnost za sindikalna vprašanja; to lahko u-gotovimo pri pičlem odstotku članov, ki plačuje članarino in se udeležuje masovnih večernih sestankov. Danes stojijo voditelji kmetijskega sindikata in organizirani člani pred zelo važnimi politič-. no-organizacijskimj nalogami: ali naj postane kmetijski sindikat resnično široka demokratična strokovna organizacija v zaščito politično-ekonomskih interesov vseh malih posestnikov, kmečkih delavcev, kolonov, polovinarjev brez razlike na njihovo politično pripadnost y obrambi skupnih gospodarskih interesov, ali naj kmetijski sindikat še nadalje bo ožja sekta x izključno korist Vidalijeve frakcije in njegovih političnih interesov? C e bo sledil prvemu postavljenemu vprašanju, bo izpolnil svojo zgodovinsko nalogo inbo kljub težkemu političnemu trenutku, ki ga sedaj doživljamo uspel ponovno Združiti kmetijsko stroko v enotno, močno in vplivno sindikalno gibanje; če bo šel drugo pot, bo zdržal malo časa, z njim se bodo okoristili zagrizeni nasprotniki delavskega gibanja in bo klavrno dokončal svojo zgodovinsko nalogo združenja vseh kmetov v močno demokratično proti-imperialistično gibanje. In ker je resnica vselej zmagala, bodo tudi tokrat predvsem voditelji nosili svojo težko odgovornost pred zgodovino in pred sodiščem ljudskim množic in delavskega gibanja, Bukovec Vojmir ttjski sindikati CVETKE iz tržaških listov demokracija «ugieimi gospod urednik» Demo: kracije si je v lastnem listu na lastni naslov napjsal pismo s podpisom «starega edinjaša», v katerem razlaga prepire in strankarske težnje v lastni hiši, t. j. v taboru slovenske reakcije na Tržaškem ozemlju. V odgovor na pisanje «Katoliškega glasu» pravi v uvodu: Doslej smo molčali, ker ni imela «Slovenska kr. ščanska demokratska zveza» na naše demokratično gibanje vidnega vpliva». Ker pa so seveda hišni prepiri prišli polagoma do vidnega vpliva, se «ugledni urednik» razpiše na račun voditeljev «Slovenske krščanske demokratske zveza» in pravi: Ne vem kaj se je zgodilo, ampak naši narodni duhovniki ne bi nikdar ob volitvah pozivali vernike naj se glasujejo za slovensko listo, kot se je zgodilo to letos junija, ko so delali še na dan volitev nekateri župniki demokristjansko propagando. Pomislite, slovenski župnik za italijansko stranko!... Zdaj berem, da so začeli menda ravno ti župniki ustanavljati rudi svojo stranko... Ko se «ugledni urednik, dodobra razhudi nad svojimi «sovražniki», zatrdi: «Mi smo proti kranjskemu klerikalizmu in liberalizmu», potem pa -zapoje samohvalnico sebi t. j. Slovenski demokratski zvezi. Prav na koncu pa sramežljivo rapi, še: «Zaenkrat pa mi oprostilo», kot da bi se zavedal, da je prav za prav ves čas klobasal in da je v vsem članku povedal le, kako se pri slo. venski reakciji gredo v resnici klerikalce in liberalce in bog ve kakšne, alce še, iščoč pri tem načina, kako bi najbolje služili svojim prekomorskim gospodarjem in čim več škodili slovenskemu narodu. DELO v ujanjevci razširjajo snojo «Partijo», Odkar vlada pri komintor-mistih načelo, da je «zrel» za Partijo vsak, ki le dobro pljuje na Jugoslavijo in njene narode, so odprli vrata v svojo «partijo» dičnim mladeničem iz ul. Cavana in Aqvedota in vsem «fedelim militom di idea fascista». Pošteni ljudije pa se Izogibajo take Partije. To je razvidno iz članka Francesca Gasperinija v Delu, kjer pravi: V neki celici v Miljah naredijo načrt, vzamejo v evidenco vse tiste, ki bi bili lahko sprejeti v celico, s po 15 dneh ni bilo še nič narejeno. V neki drugi celici v Trstu izločijo 5 tovarišic, ker so žene. Diskusije se vršijo protiv sektavštvu, a istočasno sc pojavljajo in razvijajo teorije, po katerih ti ali oni tovariši še niso «izgrajeni», še niso «zreli». (Biti bolj ali manj «zrel in izgrajen» pomeni ali slabjle klevetati in ker omenjon-i tovariši naklevetajo, seveda še niso «zreli»), LAVORATORE uaspeum je pred piuiml poslušalci na Garibaldijevem trgu povedal, kako je treba rešiti tržaško vprašanje. Ponovil je znano kominformi-stitno tezo, da je sedaj najprimerneje, če pride guverner in da bi se potem že našle druge rešitve. (Mislil je na združitev obeh con in potem prehod obeh pod italijansko suverenost). To Gasperinijevo modrovanje je Lavoratore pogumno zapisal, nič manj pogumno pa mi izpustil tiste-ga dela govora, ko je Gašperini prvič uvedel javno v kominformistič-no izrazoslovje pojem o «italianissima Trieste». Čeprav je Gašperini s tem že premagal Dozzevo navodilo «bisogna sganciarsi...» pa so pri Lavoratore še vedno previdni in si mislijo: beseda se izgubi, kar je pa zapisano, je dokument. U N I T X* V torkovi unita pravi njen dopisnik, da je obiskal jugoslovanske- politične begunce v Silosu, kjer domujejo, prodno se rie odpravijo v Ar. gentino in drugam, mtervtuval jih je glede na vest, da so italijanske oblasti izročile na Reki jTfko-slovanskim dva begunca, ki ju je Jugoslavija zahtevala kot vojna zločinca. Dopisnik je hotel seveda izkopati v Silosu kaj gradiva za gonjo proti Jugoslaviji po znanem ko-minformističnem pravilu, da so v gonji proti Jugoslaviji lahko zavezniki tudi politični kriminalci in fašistična kolaboracionisti. Verjetno Je uspel, saj ni to pri istem razpoloženju kominformistov in nacističnih kolaboracionistov do Jugoslavije n •dto povečali svojo proizvodnjo premoga za 30%. S tem bodo tu® znižali polno lastno cono premogu. Kakor poročajo, je sedaj Ibrahim Trako sklenil, kakor je sam izjavil, da «kar se mese tiče ia članov moje brigade, ne bomo mirovali, dokler ae nakopljemo 5M ia več ton premoga v osmih urah«. Sirotanovič in Skobič, ki sta sedaj na dopustu v Opatiji sta obiskala radarje v Podlabima. V petek so radarji nakopali 2726 ton premoga, kar je prvi večji rekord v raških premogovnikih. Rudarji zasavskih rudnikov z naj. večjim zanimanjem zasledujejo uspehe najboljših rudarjev Breze, K alca ja in Zenice. Po prvem uspehu Sirota-noviča so rudarji dali pobudo za še ostrejše tekmovanje. V prvih osmih ■dneh so radarji presegli svojo plansko nalogo za 7.5%, kljub temu, da je mnogo rudarjev na dopusta. Sedaj so pozvali Alijo Sirolanuviča, če bi hotel tekmovati z njimi v Trbovljah. Pozvati mislijo tudi Traka in Mijafco-viča. Seveda se delovni uspehi zasavskih rudnikov ne dajo primerjati * uspehi kosanskih rudnikov. V zasavskih rudnikih je namreč delo neracha-nizirano. Proizvodnje, ki odpade na posameznega rudarja je dejansko znatno večja kot v drugih; nemoha-od»ranih rudnikih, ker odvzema mehanizacija rudarju najtežje delo. Sirotanovičevo gibanje se je pričelo širiti tudi med kovinarji, zidarji in drugimi. 1570 novih železnic po osvoboditvi Čeprav so morali v Jugoslaviji, po osvoboditvi obnoviti 4.450 km porušenih železniških prog s številnimi mostovi ih drugimi napravami, so vendar že v kratkem času zgraditi nad 3,000 km novih železnic in okrog 75 km industrijskih prog e od osvoboditve dalje zahtevajo desettisoči Slovencev po Nadi-fld in Terski dolini, po Reziji in hribih med Čedadom in Trbižem svoje šole v slovenskem jezita». Jtatijansac» vlada j« za to gluha in nadaljuje svoje raznarodovalno delo tam, kjer ca je laiizem končal. Toda, vse telato je premalo, da bi prepričalo ljudi o «zmotah» voditeljev jugoslovanske partije. Sanno e® primer: Ni dolco tega, ko gmo v TrSh» na kolodvoru srečali jasosl-ovarastoega izseljenca,'’ ki se je po dolg:.h letih vračal domov na obisk. Povedal nam je, da ni mocel verjeti, kar so mu nekateri neprestano trobili na uho. Ko se je odločil, da gre domov pogledat — si predstavljate, kako je to daleč — so »u to seveda takoj odsvetovali, češ naj ne ene, ker je v Jugoslaviji «teror». Ti «modrijani» so 4^Cù4HMu(> v.se bati, da bi prinesel naš izse. ijenec domov v Avstralijo vse drugačne novice, kot jim jih oni ubijajo v glavo. Toda to ni nič pomagalo. Naš izseljenec je šel in je bil tri tedne na poti. Zaupanje do vodstva KPJ prihaja tudi na tak način na dan . . . Kom»n[ormisti in logika Tudi pò objavi resolucije so Ce-hoslovaki pošiljali jugoslovanskim rudarjem naboje za razstreljevanje v rudnikih. Ti naboji so se razli, kovali od starih le v tem, da so bili nekateri od njih pokvarjeni, tako da so se preje razpočili. Zaradi teh nabojev je nekaj jugoslovanskih rudarjev oslepelo. InTormbirojevci stalno čenčajo, da so oni proti vodstvu jugoslovanske Partije in da še vedno «ljubijo» jugoslovansko ljudstvo, ki ga pozivajo poleg drugega tudi na upor. Ze večk rat smo opazili, da se ko. Tudi Lužiški Srbi morojo „spoznati" Informbiro Tok «prepričevanja v svete resnice» resolucije Informacijskega urada je zadel tudi Lužiške Srbe, najmanjše slovansko ljudstvo, ki šteje danes samo še 60.000 duš. Nad tem večno zatiranim narodom, ki je stoletja kljuboval germanslcemu pritisku, vihte danes svoj meč in-formbi roj e uski vojščaki in. mu jemljejo pravice do svobodnega političnega in kulturnega življenja. Lužiški Srbi, katerim so jugoslovanski narodi pomagali v njihovi borbi za politično in kulturno sar mostoinost, niso verjeli, da prehaja Jugoslavija, v imperialistični tabor nàti «izroditvi» KP in drugim klevetam. Lužiško-srbska mladina, ki se je udeležila dveh delovnih akcij v Jugoslaviji in je videla pot jugoslovanskih narodov in tempo izgradnje socializma, seveda ni mogla verjeti v resolucijo. Lužiški Srbi so imeli za zgled jugoslovanske narode PTi srnjem političnem in kulturnem delu. Njihov list «Novo doba» jih je vedno, obveščal o uspehih v Jugoslaviji. Sedaj so začeli Lužiške Srbe prepričevati o «pravilnosti» resolucije na isti način, ki je že kar udomačen v državah Komin/orma. Prva mera informbirojevcev Je bila, da so razpustili mladinsko organizacijo- Lužiških Srbov in jo priključili nemški mladinski organizaciji «Freie Jugend». Vsem mladincem lužiško-srbske mladinske organizacije, posebno pa še onim, 'ki so bili v Jugoslaviji, so prepc- Ceškoslovaška izdela precej cementa. Na sliki vidimo bajjre s katerimi kopljejo lapor Konferenca žena Azije Od 1. do 8. decembra bo v Pekingu konferenca arijskih žeaa, ki bi mora'.a biti že lani v Indiji, a je reakcionarna vlada Pandit Nehruja ni dovolila. Na konferenci bodo zatirane žene kolonialnih in polkolonialnih narodov izmenjale svoje izkušnje in vskladile skupno borbo za vsobodo in mir. Konferenca v novo osvobojeni Kitajski bo dala temu sestanku novo obeležje, saj je Kitajska s svojo borbo postala oporišče miru in dokazala, da je narod, ki se bori za svojo svooodo nepremagljiv Žene Jugoslavije so zbrale v finančni sklad za to konferenco 525.807 francoskih frankov. Obnova v Mandžuriji V Mandžuriji so prekoračili proizvodnjo, kot je bila za časa Kuomm-tangovega režima, kljub temu, da je bila mandžurska industrija precej poškodovana. Povečali so tudi proizvodnjo nafte in premoga. Premogovniki zaposljujejo 100.000 rudarjev. Znova sta pričeli obratovati dve tretjijin podjetij kemične industrije in 60 tovarn, ki izdelujejo cement, papir, porcelan in gumaste stvari. Pomembne uspehe so dosegli tudi v gozdni industriji. Velikemu gospodarskemu napredku Mandžurije prispeva zlasti izpolnitev načrtov v elektrogospodarstvu. Proizvodnja elektrine energije se je namretf povečala za 200 odst. Zgradili so tudi 1500 km novih daljnovodov. * :j! * Zdravstvena zaščita v Ukrajini Velike uspehe so dosegli v Ukrajia. ski SSB po vojni na področju zdravstvene zaščite. Mreža medicinskih u-stanov je presegla predvojno raven. Obnovljeni so medicinski instituti in odprti novi v Stanislavovu in Cerno-vicah. Na Zakarpatskem vseučilišču so odprli medicinsko fakulteto v zahodnih delih republike pa so odprli 6 novih znanstveno raziskovalnih u-stanov. minformovcem že meša. Popolnoma so se skregali z logiko že tedaj, ko so izdali nelogično resohrcijoi Ce pa mislijo, da jim bo samo en rudar v Jugoslaviji dal prav. so se pa še cienkrat prokleto zmotili! Teror je slaba propaganda Danes na Madžarskem tamkajšnja policija kar tekmuje, da bi preko* sila metode, ki jih je uporabljata Hortyjeva policija v zatiranju tamkaj bivajočih Hrvatov in Slovencev. Fretnjc, preiskave, aretacije in pre- óAMUtde- tepanje zavednih naših ljudi so tam na dnevnem redu. Pred nedavnim so aretirali sekretarja mestnega komiteta madžarske partije v Baji in člana glavnega odbora demokratične zveze Južnih Slovanov Branka Djuriča. Njegov edini greh je bil, da se ni izjasnil za resolucijo Informacijskega urada. Aretirali so še dr. Lasloviča Martina, bivšega člana glavnega odbora demokratične zveze Južnih Slovanov, mladinca Ljubomira Lastita, nameščenca glavnega odbora zveze Filakoviča in druge. Za izvajanje terorja uporabljajo Madžari tudi vojake. V Cekeriji so vojaki delali preiskavo pa hišah članov narodne manjšine. Ker so našli v petih hišah knjige, ki so bile tiskane v Jugoslaviji, so zaprli tVudi pet ljudi. Madžari tudi stra-Sijo Jugoslovane, da jih bodo izselili in internirali, ker so «titovci». V obmejnih mestih so uvedli poli-Icijsko uro, podnevi pa legitimirajo ljudi na cesti. vedali, da govore o Jugoslaviji, češ da naj kar pozabijo na to, kar so tam videli. Prav tako je odredil politični oddelek sovjetske koman-danture v Budiiini — središču Lužiških Srbov — naj list «Novo doba» natisne kleč etn iške članke proti Jugoslaviji, ki so jih napisali tlq sovjetski Izomandanturi. Uredništvu lista so zagrozili, da. bo list ukinjen, če člankov ne bo natisnil. Informbirojevskemu «prepričeva--*ju» se je pridružila tudi pokrajinska vlada Nemčije v Dresdenu, 1 kateri so se upi, da zavre politični in kulturni napredek le izpolnili s | tem, do je preprečita po sovjetski komandanturi Lužiškim Srbom, da tn si postavili v Bndišinu svoj dom kulture. Vsa fa «prepričevanja» niso prepričala Lužiških Srbov. Ravno nasprotna. Resolucija Komin/orma je danes diskreditirana pri Lužiških Srbih in posovjetskiokupocijski coni Nemčije kot protijugoslovanska gonja, za katero se skriva revizionistična in. protirevolucionarna gonja nekaterih voditeljev držav ljudske demokracije. * * * V AUSAVA, 17. — Sodišče v Katovicah. je obsodilo trt uslužbence livarne v Gliwicah v Zgornji Sle-ziji, in sicer enega na smrt, drugega na dosmrtno ječo in tretjega na 15 let zapora. Toda teror ni preveč dobra pro. paganda. Ko je nekdo skušal na javnem zborovanju v Santovu klevetati Jugoslavijo, so vsi ljudje ušli. fsti primer se je ponovil v Gari, kjer je prišlo na «zborovanje» 50 ljudi in v Cekeriji, kjer sta prišla samo dva-. Isto se ponavlja v organizaciji madžarske partije delavcev v krajih, kjer bivajo s člani jugoslovanske narodne manjšine tudi pošteni Madžari. Prišlo je že tako daleč, da so ti javno manifestirali za dosego dobrih odnosov z Jugoslavijo. Vprašanja brez odgovorov N» vsaki razstavi, ki kaj velja, imajo tudi knjigo v katero obiskovalci razstave vpisujejo svoje vtise. Tako knjiga vtisov so imeli na primer lani na praškem, velesejmu, kjer je razstavljala tudi Jugoslavija. Obiskovalci so pošteno vpisovali svoje vtise in kominformistom to ni bilo všeč. Zato so to knjigo ukradli. Na razstavi sovjetskih knjig v Beogradu imajo tudi tafco knjigo. Vendar pa so obiskovalcem prepo. vedali, O» bi kaj preveč šarili po njej in pogledali, kaj so vpisali vanjo- tisti, ki so pred njimi obiskali razstavo. Tako so uslužbenci med drugim tudi zlepili n eie a j strani te knjige. Kaj Je bilo tako slabega v tej knjigi? Jugoslovani so pohvalili Sovjete, ki so jih dosegli na kulturnem polju, toda vprašali so jih, zakaj ne najdejo za Jugoslavije druga besede, kot psovke. To je pa bilo žal preveč. Sicer bi pa na te besede uslužbenci razstave ne mogli odgovoriti. Skrb za tiskarje v ZSSR Številne tiskarne so pričele s svojim delom v Sovjetaki zvezi v zadnjih petnajstih letih. Stare tiskarne pa so dobile nove. moderne stroje. Sovjetska industrija dobavlja tiskarnam popolne stroje. Vse tiskarne v Sovjetski zvezi imajo instalirane ventilatorje. LinoUpi imajo tudi posebne naprave, ki črpajo plin, ki nastaja pri segrevanju svinca. Rotacijski stroji imajo mon-tlieta.' svetlobne signale, ki onemogočajo nesreče pri delu Tudi v drugih oddelkih tiskam imajo posebne zaščitne naprave. Veliko pažnjo posvečajo v kil-šamah kislinam, ki jih imajo shranjene v posebnih skladiščih, iz katerih jih potem ob potrebi črpajo. Tudi pri izdelovanju klišejev onemogočajo številne varnostne naprave delavcem, da bi prišli v stik s kislinami Tiskarski instituti. y katerih delajo načrte za nove stroje, ne posvečajo samo pažnje temu, da bi izboljšali tehnološki proces dela, ampak polagajo veliko pažnjo na to. da bi bilo delo tiskarjev čim bolj zdravo. Tako ne uporabljajo sedaj več stereotipov za ploskovni tisk iz svinca, ampak so jih zamenjali s plastičnim materialom. Tudi tiskarskih barv iz bencola «e uporabljajo več, ker škodujejo zdravju. Tudi delavci sanii sodelujejo pri izboljšanju strojev. Tako je neki racionalizator predlagal kako izboljšati stroj za zezanje papirja. Po tem izboljšanju ne bo prav nič nevarno upravljati s tem strojem. Zaradi važnih higienskih ukrepov v tiskarnah je tudi znatno padlo število tiskarjev, ki bi oboleli za poklicnimi boleznimi. Delavci v stavnici in strojnici, kjer je delo nezdravo, imajo samo 6urni delovni čas. Od podjetja dobivajo tudi zastonj mleko in surovo maslo. Posebno pažnjo so posvetili zaščiti žena po tiskarnah. V oddelku kjer je delo nezdravo, žene sploh niso zaposlene. Noseče žene imajo 35 dni dopusta pred porodom in 42 dni po porodu. Žene, ki dojijo, imajo vsake tri ure Po 30 minut pronto, da nadojijo svoje malčke. Poleg zdravstvenih in počitniških domov imajo žene na razpolago tudi posebne domove, kjer čakajo na porod in kjer bivajo tudi po je tudi otroške jasli. V Sovjetski zvezi je prepovedano delati v tiskarnah mladoletnim izpod IS let. Vajenci ne delajo nadur. Dopuste imajo samo poleti; preživljajo jih zastonj v počitniških in zdravstvenih domovih. Sovjetska zveza je izdala za izboljšanje delovnih pogojev naslednje vsote; V prvi petletki 460 milijonov rubljev, v drugi 500 .milijonov, v tretji Ra 1.354 milijonov. Povojni petletni plan. predvideva za zaščito pri delu 5 milijard rubljev. Češkoslovaški uvoz in izvoz Podatki češkoslovaškega uvoza in izvoza so izredno zanimivi. Zadnja bilanca jzvoza ;z julija je po uradnih podatkih sledeča: uvoz 3.579 milijonov KCS in izvoz 3.144 milijonov KCS. Pasivnost v skupnem znesku 435 milijonov KCS je nastala, kakor poročajo češkolova-ški listi, zaradi množičnih letnih dopustov v češkoslovaški industrij, ski proizvodnji in. v prvilegiranih trgovskih uvoznih in izvoznih družbah. Po. uradni statistiki je CSR uvozila v prvih sedmih mesecih za 23.864 milijonov' KCS različnega blaga in surovin, izvozila pa je za 23.203 milijonov KCS gotovih industrijskih izdelkov. Plačilna bilanca je bila torej pasivna za 661 milijonov KCS. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je bil letošnji izvoz večji za 2.885 milijonov KCS, uvoz pa za 1.057 milijonov. Splošna plačilna bilanca se je izboljšala za 3.756 milijonov. Prav tako javljajo češkoslovaški listi, da CSR ne bo v bodoče ome-jevala svojega uvoza, temveč ga bo še bolj povečala. Istočasno pa bo povečala tudi svoj izvoz, za kate rega pravijo, da v letošnjem juliju ni bil na zadovoljivi višini. V CSB bodo več izvažali v zadnjih mese cih leta in pravijo, da morajo že danes razviti vse svoje napore, da d bodo pravočasno zagotovili tako velik izvoz, s katerim bodo lah-ko krili yse uvozne potrebe in finančna plačila. • V Sovjetski zvezi skrbijo za stro kovni naraščaj. Na sliki vidimo. bodoče tra tike v šoli Na osvobojenem ozemlju Vietnama se je povečalo število šol v enem letu za 18 odst, število učiteljev pa za 22 odst. Sedaj je na ozemlju Vietnama tudi 7 visokih šol. Mednarodna begunska organizacija ne dovoli poljski vladi, da bi repatriirala 150 otrok, ki so jih letos preselili iz Tangapike v Italijo, od tam pa v Zapadno Nemčijo. Kakor so izjavili predstavniki poljske vlade, misli begunska organizacija poslati te otroke v Kanado, kjer bi jih uporabili kot ceneno delovno silo. Sovjetska industrija se hitro približuje povprečni dnevni proizvodnji, določeni za leto 1950 — zadnje leto petletke. Število podje. tij, ki so že dosegla petletni plan, stalno narašča. Moskovska industrija je povečala svojo proizvodnjo v letošnjem drugem četrtletju za 24 odst. v primeri z istim časom lani. Pričakujejo, da bodo industrijska podjetja na Uralu že letos izpolnita petletni plan. Češkoslovaško petletko so izpolnili v juliju 107.5 odst. Rudarska industrija je plan izpolnila 100.3 odst. Železni rudniki so plan visoko prekoračili, medtem ko premogovniki plana niso izpolnili. Rudnika Plzenj in Kladno sta ostala globoko pod planom, ker imajo premalo delovnih sil. Kovinska in. dustrija je plan izpolnita 112.5 odst. zato, ker so delavci te industrije pričeli na dopust šele v avgustu. Industrija papirja je svoj plan izpolnila 108 odst., kljub temu, da ima ta industrija težave zaradi stare tehnične opreme. Tekstilna industrija je dosegla plan 108.8 odst., kar % lep uspeh. Industriji stekla in opeke pa sta bili pod planom (91.9 in 95.2 odst.). Ob gornjem teka reke Odre so bile pred kratkim velike poplave. Voda je na več mestih porušila ceste, mostove irt prekope. Porušene so tudi številne zgradbe. Celotno škodo cenijo na 250 milijonov češkoslovaških kron. Poljski finančni strokovnjaki so se v Londonu pogajali za povračilo poljskih dolgov Veliki Britaniji in o odškodnini za nacionalizirana angleška podjetja na Poljskem. Poljska delegacija se je vrnila sedaj domov po nasvete. Nazaj v London bo prišla sredi septembra in bo najbrže razgovore takrat tudi zaključila. Madžarski parlament je odobril zakonski načrt za novo ustavo. V Bukarešti so obsodili 15 častnikov. Obtožnica jim je očitala vojne zločine v letu 1941. Obsojeni so bili na različne kazni od 5 let do dosmrtne ječe. Madžarska in druge komintormi. stične države nočejo vrniti 3.000 jugoslovanskih železniških vagonov, ki so st jih polastile med vojno! Nadalje države ljudske demokracije ovirajo železniški promet z Jugoslavijo in kršijo dogovore, ki veljajo za železniško službo v srednji in vzhodni Evropi. Poljska vlada je na predlog glavnega odbora zveze poljskih sindikatov odobrila kredit 30o milijonov zlotov za delavce, ki žele zgraditi ali popraviti svoje hiše. Posojila bodo brezobrestna in jih bodo morali delavci vrniti v 10 letih. V petrolejski industriji Sovjet, ske zveze sprejemajo stahanovske metode dela ne le posamezniki in novatorji, ki so dosegli visoko sto-rilnost dela, marveč tudi celi kolektivi. Na nekem sektorju petrolejske proizvodnje v Bakuju je srednja hitrost vrtanja dvakrat večja od sedanje norme. Mojster vrtanja Miascv, ki izvrta več kot 4.CO0 m mesečno, je postavil nov zvezni rekord, ki je za en in pol krat večji od prejšnjega. V ladjedelnici «Ceškomoravska Kofben.Danek» so dokončali vlačilec «Petr Bezruč». Ta vlačilec bo opravljal svojo službo na srednjem toku reke Odre. Ima 500 HP in more vleči pet čolnov s tovorom 2.500 ton proti rečnemu toku. To Je prvi vlačilec, ki so ga zgradili na Češkoslovaškem po drugi svetovni vojni. Planinska koča Mlill EM na Poreznu (1692m) vrača zdravje in srečo delov- iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iimiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iimiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i Samo dve uri in en četrt sem hodi! do vrha Porezna iz Cerkno. Sam sebe sem bil vesel, ko sem dospel na vrh; užival sem z vso dušo lepoto naie svobodne primorske zemlje. Tu je že bilo več tisoč ljudi, ki so že vse od polnoči prihajali iz vseh strani. Pi' hal je zelo mrzel vzhodnik, tako da je bilo treba zakuriti ognje. To pa je še bolj poživelo razpoloženje, ki je bilo prav partizansko; tako kot se za tak dan spodobi. Velik je bil ta dan za Potezen. Po odkritju spomenika padlim borcem, ki bo tu v teh, višinah priča in spomin na velike dni borbe, je sledila slovesna otvoritev planinske koče. Iz govora, ki ga je imel tovariš Jereb, tajnik podružnice planinskega, društva v Cerknem, povzemam v naslednjem glavne misli. «Pravkar smo se ob odkritju spomenika na vrhu Porezna poklonili spominu padlih borcev, ki so z irizijo svobode v očeh izkrvaveli po teh pobočjih zadnje dni aprila 1945. Počastili smo obenem spomin vseh padlih borcev v NOV, katerih zasluga je, da smo danes sami gospodarji na svoji zemlji in da se kot kulturen narod svobodno razvijamo. Zasluga teh borcev je tudi, da na tistem Poreznu, kamor med okupacijo ni smel nihče več nekazno-itatno stopiti, lahko praznujemo otvoritev obnovljene planinske koče. Pomemben, da zgodovinski je današnji dan. Ce samo malo pogledamo okrog, vidimo, kaj so italijanski fašisti naredil?iz Porezna in sosednjih vrhov. Navrtali so vrhove in pobočja in v kavernah napravili gnezda za težke strojnice in topove. Opletu 80 fih z bodečo žico okoli in okoli in posejali z minami. Za vsemi temi napravami Pa so zgradili vojašnice za obmejne posadke. Porezen in ostali vrhovi naj bi po njihovem bili «čuvarji svetih meja njihovega imperija». Vse te utrdbe naj bi služile za nadaljnje zavojevalne pohode preti vzhodu. Upor našega ljudstva va Primorskem in vseh balkanskih narodov pa je prekrižal vse te načrte. Četudi sta Italija in Nemčija v nekaj dneh pogazili vso staro Jugoslavijo, narodi niso obupali. Nasprotno, dvignili so se s tako odločnostjo v upor, da sta oba okupatorja zastrmela nad tako drznostjo. Neštcvilnim bunkerjem, topovom, zrakoplovom in vsemu mogočemu orožju, se je JIndaljevanje 17 prejšnje številke Prav v tem dejstvu je zanimivost Jabulke, da so se tu razvile posebne življenjske vrste, ki so sicer sorodne tistim na sosednjih otokih, a vendar drugačne. Razviti so se mogle le zaradi trajne ločenosti Jabuke °d sosednjih življenjskih prostorov. Podobna dejstva so nam znana tudi z drugih jadranskih otokov. Tudi tu so se namreč razvile živalske vrste, ki so mnogokrat različne od otoka do otoka in ponekod drugačne od favne kopnega celo na otokih, ki so blizu dalmatinske obale, iz tega smemo sklepati ne ie na zgodovino življenja temveč tudi na geološko preteklost Jddranske kotline. Mnenja starejših znanst '.nikov, da se je dalmatinska obala pogrezala v stalnem in enakomernem procesu vzdolž vse obale in da so vsi današnji otoki deli istega nekdanjega kopna, so omajana. Raziskovanja, ki skušajo odkrili resnični razvoj Jadranke kotline prav s pomočjo rastlinsko — in zlasti živalskogeografskih dejstev, so še v teku in se jih udeležujejo v znatni meri zlasti jugoslovanski znanstveniki. Jadranski institut pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti slovenski človek uprl z golimi pestmi in trgal orožje iz rok okupatorja. Boril se je z legendarnim junaštvom — in zmagal. Čeprav maloštevilen, je dokazal, kaj zmore, kadar ga druži neomajna volja. Umakniti sta st; morala oba okupatorja s teh naših gora. Listale so za njima samo te mrke utrdbe kot priče nflhove «kulture». Ne bomo jih odstranjevali. Naj ostanejo kot zgodovinske priče in dokazi moči in brezpri-mernega junaštva našega ljudstva in borcev, ki so brez Umkov, topov in letal izgnali vse sovražnike s tega lepega koščka naše domovine. Prav zato je današnji dan res Zgodovinskega pomena za primorske Slovence, ker otvarja-mo prvo planinsko kočo na bivši državni meji, kamor poprej nismo smeli stopiti. S teh naših lepih gora smo bili pahnjeni v doline pod puške in bajonete nacifaši-stičnih krvnikov. Zgodovina nekdanje planinske koče Podružnica SPD v Cerknem se je takoj po ustanovitvi leta 1905 začela zanimati za zgraditev koče na Poreznu. Od te misli je takoj prešla k delu in po dveh mesecih dela so kočo odprli dne 13. avgusta 1907. Za to piiložnost je prihitelo na ta vrh veliko število ljudstva. Kočo je zgradila PSPD izključno z lastnimi sredstvi. Imela je sktipno spalnico s šestimi posteljami, kujinjo in podstrešjem z ležišči na slamnja-čah. Poleg koče je bil vodnjak za deževnico. Koča Pa je imela le kratko življenje, kot sledi iz naslednjega. Za postavitev nekdanje koče so se najbolj prizadevali tovariši Brelih Peter( Štravs Jernej in Tušar Vaclav. Obisk Porezna in koče je bil zelo velik, kar je razvidno iz vpisne knjige, ki je še ohranjena. Posebno radi so prihajali Tržačani in Goričani, med njimi znana alpinista dr. Julij Kugy in dr. Tuma. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk prenehal. Ko je te kraje zasedla Italija, je podružnica poizkušala obnoviti svoje delovanje, pa je kaj kmalu sprevidela, da bo vsako delovanje, v sloiumskem narodnem smislu nemogoče. Italija je pričel a po stopno zatirati politično, kulturno in gospodarsko življenje slovenske manjšine. Tudi je bilo i\sako kretanje po gorah v bližini meje strogo zabranjeno. Na ob-nem zboru 1922 leta - so podružnico SPD razpustili. Od tedaj je bila koča na Poreznu predana na milost in nemilost obmejnim stražam in vojaštvu, ki jo je v nekaj letih popolnoma oropalo in demoliralo. Takoj po osvoboditvi so planinsko društvo v Cerknem obnovili. Ustanovni občni zbor je bil 13. julija 1946. Prva misel novega odbora je bila, da bi obnovili planinsko kočo, in sicer ne staro, temveč, da bi s primernimi adaptacijami preuredili bivšo vojašnico. Ni bilo mogoče takoj piičeti z deli, ker društvo ni imelo nikakih sredstev. Temu pa je odpomogla država, ki je dala večjo investicijo. Tedaj pa so takoj pristopili k delu. Obnovitvena zadruga v Cerknem je delo prevzela in ga dovršila do 31. januarja. Očiščevalna dela v koči so pričela sredi maja. V začetku junija so prišli delavci: dva zidarja z dvema po- magačema in dva mizarja. Istega dne so pričeli tudi prevažati gradivo iz Cerlcna. Okrog 200 stotov so ga prevozili do Črnega vrha (1288 m) s kamioni, odtod Pa deloma s konji in mulami, deloma pa so ga prenesli člani. Podatki o izvršenem delu so naslednji: pri obnovi koče je bilo opravljenih 1886 ur strokovnega dela, vozniki so prepeljali okrog 200 stotov materiala, prostovoljnega dela pa je bilo 3498 ur. Obnovljena koča ima naslednje prostore: skupno spalnico z 22 posteljami, dve manjši sobi s štirimi posteljami, jedilnco, kuhinjo, shrambo, klet, stranišče, drvarnico in hlev, ki bo lahko služil kot zasilno zavetišče, kadar bo koča zaprta. Tovariši člani, ki so se pri obnovi koče najbolj izkazali s prostovoljnim delom in tudi drugače polcazali veliko požrtvovalnost, so naslednji: Štucin Maks, Spetičic Jože, Rojc Peter, Lahajnar Milan, Leban Ivan, zidarski mojster, Močnik Miha, Sedej Franc, Močnik Franc, mizarski mojster, Štrukelj Tomko, Podobnik, Marija, kuharica in pionir Štrukelj Miloš. Nihče več nam ne bo kratil lepote naših gora Koća na Poreznu, 163 metrov nad morjem, se uvršča med postojanke PZS in bo doslej nudila Jabuka-jadranski tekal v Zagrebu vidi v razjasnitvi in rešitvi teh problemov eno izmed svojih glavnih nalog. Kdo bi si mislil, da nas bo opis Jabuke, jadranskega Rocbaila, zavedel med take uganke znano- sti? Morda je prav na njej, v njenih temnih skalah, črnih kuščaricah in rumenih cvetovih njenih glavincev eden izmed glavnih ključev do jadranske geološke zgodovine. Kakor o Rocballu, SkolJ Jabuka (fotografija z letala) S n v... Jul D K □ nemu ljudstvu . Na najlepšen delu mesta Izole prostorna, moderna stavba, zgrajena v lahkem, okusnem slogu. Njena široka terasa sega od enega konca stavbe do drugega in gleda čez vrt na plavo gladino tržaškega zaliva tja do Gradeža in furlanske lagune. To je obnovljena civilna bolnica v Izoli. Ko sem se zadnjič razgovarjal s priletnim ribičem, mi je zatrjeval, da je vsa Izola ponosna na novo bolnico in da zro s spoštovanjem na ono stavbo, o kateri vedo, đa se v njej odloča o življenju marsikaterega mladega človeka. V bolnici je namreč kirur-gični oddelek in v ozračju je čutiti — pravi stari, preprosti ribič — da sp tamkaj dogajajo zelò resne stvari. Saj je še za izobraženca kirurgična dvorana obda- zatočišče vsem tistim, ki so željni zdravega, vedrega in nezagre-njenega uživanja lepot našega gorskega sveta. Teh pa upamo, da bo vsako leto več, ne samo na Poreznu, temveč po vseh naših gorah. Saj je ves ta prelepi svet, ki ga lahko pregledamo prav izpred koče, od Kaninskega pogorja preko Krna in Bogatina, Triglavskega pogorja in Karavank do Savinjskih Alp danes tako naš, popolnoma naš. Nič več se nam ni treba otepati z nemškimi «Vereini» in laškimi klubi, ki so nam v preteklosti hoteli ugrabiti celo naše gore. Nič več nam ne b'-do hranili nn te naše gore italijanski graničarji, karabinerji in jinancarji. Zalo Pa moramo in bomo nadomestili, kar smo dolžni našim goram iz let, ko smo jih bili prisiljeni gledati samo z dolin. Koča na Poreznu je tako izročena v uporabo vsem ljubiteljem planin. Prav tako kot jo bo čuval gospodar, jo bodo čuvali bližnji kmetje, pastirji in vsi oni, ki bodo imel', opravke v bližini planine ter tovariši planinci; ki jo bodo obiskovali. Koča je danes skupna last in bo vsakomur nudila zavetje, ko bo prišel na naš lepi Porezen. P. A. — OGAREV. tako so tudi o Jabuki nastale med dalmatinskimi ribiči skrivnostne pripovedke. Te pravijo, da rastejo na njenih strmih pečinah nageljni, kakršnih ni sicer nikjer na svetu, med njimi pa se plazijo veliki trorepi kuščarji. Tuj in mrk jim je ta školj v svoji nedostopnosti, ladje se mu izogibajo zlasti ob razgibanem morju in ponoči, ne samo zaradi nevarnosti, da treščijo vanj, temveč tudi zato, ker vpliva železo, ki ga vsebuje njegova kamenina! na ladijski kompas, tako da utegne ladja kreniti v napačno smer. Kakor že tolikokrat v drugih Primerih, je znanost pokazala tudi tu, da je v ljudskih pripovedkah in bojaznih tudi zrno resnice. Oglejmo si za zaključek še ime školja Jabuke. Jabolku res ni podoben, pa naj ga pogledaš s katere koli strani. Ijne ima verjetno po jabolku v prenesenem pomenu, namreč najvišjemu šiljastemu vrhu jambora, ki ga imenujejo tudi Italijani pomo; I^Y tò je tudi ime Jabuke v ita lijanščini. Dobila ga je očitno zaradi svoje priostrene, šiljaste oblike, ki je posebno vidna z jugovzhodne, pa tudi z zahodne strani, od katerih se ji ladje največkrat približujejo. V. B. na z mističnim; jn tajinstvenilfli, občutki. Sele ko prideš v območje bol- , niče in njenega lepega s palma- ga okrožj Sab medici _ zdrav m, posajenega vrta m gledaš, k ’ niška so Direzione sanitaria _ ko se bolniki v ličnih pižamah od o i počivajo v naslonjalih na terasi ^stvena “Prava, bala sogg.or v jutranji senci toplega poletnega dneva, potem pozabiš na resia> bo dogajanj, ki se godè za vrati proti glavnemu vhodu, na kateril> je z velikimi črkami zapisan» «Silentium». Stavba sama ni nova, zgradili so jo «Prijatelji otrok» pred dvajsetimi leti. Do vojne je služil* C n rr r !«? « j*0 per il personale — dnevna so-za bolniško osebje in tako da- Ije. I Življenje v bolnici v Izoli teče r? znamenju velikega jn resnega °e'a. Kakor pač v vseh bolnicah, se čas meri s «posebnimi» me-‘aini, Ke zdi, da so minute v bol-krajša in neprimerno važnej- se«mi ieu. uo vojne je služil* . Klajsa in neprimerno vaznej-prosvetnemu namenu in je v njej Sa časovna enota. Od njih so po vsako poletje mrgolelo morja i* 8°sto odvisnG zelo važr.c in usod morskega zraku potrebne mladi- ne odločitve. nje, da je oddelek pretesen za velike potrebe istrskega okrožja, kar mu narekuje čisto posebni in smotrni kriterij pri sprejemanju bolnikov na oddelek. Prednost imajo seveda težki bolniki in predvsem tisti, ki so prej potrebni operacije. Pripovedoval mi je o navalu kroničnih slepičev, ki so pa sedaj odstopili mesto težjim resekcijam želodca, rakovim obolenjem, težkim poškodbam in drugim težkim traumatološkim boleznim. Izvedel sem tudi zanimive statistične podatke. Tako je na primer zanimivo razmerje med kapaciteto kirurgičnega oddelka in delom, ki se je v njem izvršilo. Ce upoštevamo, da ima kirurgični oddelek le 50 postelj in da so oddelek odprli 14. maja letos, potem je presenetljivo, da so v njem do-sedaj izvršili 200 operacij Se bolj zanimivo je, 'a so potekle vse operacije brez sleherne kom. ii ne. Vojna je pregnala otročad id ko je 1943 ]eta izbruhnila v Izoli epidemija tifusa, je mestni zdravnik dr. Bugada uredil v te) a.uvoi zasilno izolirnico ;n uoinl' co. Od tistega časa je v stavbi ostala bolnica in je skromno živela do leta 1948, ko so ljudske oblasti sklenile obnoviti in preurediti stavbo v moderno, vsedt sodobnim zahtevam odgovarjajočo bolnico s kirurškim, interniid in rentgenološkim oddelkom. Potreba po kirurškem oddelkd v istrskem okrožju je bila zel» občutna, kajti oddaljenost od Trsta, za našega človeka pretiran* dnevna oskrbnina v tržaških bolnicah, ki znaša 1.500 Ur dnevno velika izguba na času in težave devizne narave so narekovale, da so ljudske oblasti sklenile pre' urediti in na novo opremiti bojnico. In to prav v Izoli. Izola ie s svojimi velikimi tovarnami za konserviranje rib induslrijsk’ center jugoslovanske cone STO-j* in leži geografsko na najprimernejšem mestu za osrednji kirurški oddelek cone. Danes je ta stavba podobna delavnici, kjer se vrača bolnim, )J dela iztrganim ljudem, zdravje ij1 novo veselje do življenja. To j® vtis. kj ga dobiš, ko stopiš širokega atrija v dolgi s prepr0" go pokriti hodnik, ki veže dva skrajna konca stavbe in kjer srečaš sestre, bolnike, zdravnike i11 vozila za prevoz bolnikov jz oddelka v operacijsko dvorano narobe. Kljub obilnemu in naP°r nemu deiu sem srečal nasmejan® in zadovoljne bolniške sestre, ^ imajo za vsakega, kdor želi. kalf informacije,, vselej vljudno prijazno besedo. Govore it.lij*®' sko in slovensko. To vprašanje ) rešeno v istrskem okrožju P° skrajno demokratičnih načelu1’ Tudi napisi v bolnici kažejo spoštovanje obeh jezikov istr?*®' OPERACIJA V razgovoru s še mladim in prikupnim šefom kirurgične od-uelka, primarijem Štrukljem, sem kUedel zanimive stvari. Predvsem, ^ odlikuje personal bolnice vestnost in pridnost pri izvrševanju Užitega dela. Izrazil je obžalova- «S3 >4 > ■L- (IX o° Lansko leto so v ZDA prežve-žvečilnega gumija za 120 mi- 'ktrtf dolarjev. * * * l? Clcarfieldu v ZDA sta se fbfočila neki mož, star 81 let in <'e'ia, stara 82 let. Oba sta imela ® različnih zakonih 25 otrok. Se-,aj sta- izjavila, da sta se poro-cila z namenom, da jima ne bo “oigčas, « * * Novinar Bernard Macfadden, ki °o v kratkem praznoval svoj 81. ’°jstni dan, je izjavil, da se bo dne spustil s padalom v ^čnsvillu. Njegovi poklicni tova-^ši so radot-edni, če bo besedo 'Udi držal. « h r/ ..Kakor je poročal avstralski ra* so našli na obali Queenslnn-fd ostanke holandske ladje, ki je {“bi nasedla leta 1636. Na ladji so “d« dragocenosti v vrednosti 76 is°Č zlatih rjolditiarieu. u\ ' m plikacij- Ta dejstva so merodajna, da raste jz dneva v dan bolj zaupanje ljudstva v novi kirurgični oddelek in da vedno bol, izgineva zahteva po izključnem zdravljenju v Trstu. Videl sem mater mladega bolnika. kako je solzna čakala v veži bolnice, medtem ko so njenega sina operirali. S trpečim, občutki mi je zatrjevala, da zaupa brezpogojno kirurgom v Izoli in da ve. da se njensmu sinu ne more zgoditi ničesar hudega, 1 er ve da je v dobrih rokah. Srce stavbe jn ponos zdravnikov ter asistentov sta operacijska dvorana in predsoba. Z oljnato, temnozeleno barvo pr, leskani operacijski prostori -'plivajo pomirjujoče na kandidate za operacije in najmodernejša kirurgična oprema v njih, od modernega velikega avtoklava do operacijskega stola in instrumentarija da slut.ti. da jo poskrbljeno za brezhibno strokovno delo. Vide) sem težke operirance in nikjer nisem srečal zaskrbljenosti. Povsod enak optimizem in dobro razpoloženje. Razpoloženje ki sem ga občutil v belih bolniških dvoranah, me je uve-rilo, da so bolniki in bolni* ško osebje kot družina, ki deluje sšnhronično, za personal pa velja še posebej, da dela vestno in požrtvovalno. To velja za vse od šefov oddelkov preko skrbnega upravnika bolnice Stipančiča do Bruneta, ki skrbi za centralno kurjavo in za toplo vodo v vseh prostorih bolnice. V zdravniški sobi sem se srečal z mladimi studenti medicine, ki so ne praksi na oddelkih z bolnici. Izvedel sem, dn prejemajo za svoje delo redne mesečne nagrade, kar me je prepričalo o naprednem In pravilnem gledanju na delovne sile v istrskem okrožju. Sef kirurškega oddelka Dr. S. Pripovedovali so mi o svečani otvoritvi bolnice, kako je oni dan. obiskalo čez 3000 ljudi novo bolnico, o koncertu, ki ga je priredil tržaški kvartet s solisti za bolnike, o strokovnih in sindikalnih sestankih personala; o šoli za bolniške sestre, ki je priključena bolnici, o energični glav ni sestri, o pridni in požrtvovalni Jurič;, o spretni instrumentar-ki in o mnogih stvareh, s katerimi se ponaša mlada, moderna in lepo bolnica v Izoli. Asistent T. Ko sem odhajal iz bolnice v Izoli, so pridne roke bolniških sester in strežnega osebja raznašale okusno m skrbno pripravljeno kosilo po dietnih skupinah. V operacijski dvorani so šc operirali. Zunaj na vrtu pred bolniško ambulanto je čakala kopica bolnikov na pregled. Odhajal sem s prepričanjem, da so ljudske oblasti z novo bolnico ustvarile veliko, dobro in koristno delo. NAO Sestra Juriča 500 MILIJONOV ljudi trga verige ki so jih žulile tisoče let V vzhodni Aziji se dogajajo velike reči. Eno od najstarejših kulturnih ljudstev na zemlji, Kitajci, trgajo zarjavele, sta. s verige, ki so jih žulile tisoče let. Dasi po vsej zemlji z zanimanjem spremljajo te velike dogodke, vendar je premnogo ljudi, se ne zavedajo dalekosežnosti vseh teh dogajanj, ker je iz tako velike razdalje, ki loči Kitajsko od nas, težko preceniti njeno velikost. 2:e samo dejstvo, da je v ta gigantski boj zapletenih okoli petsto milijonov ljudi, torej skoraj četrtina človeštva, pa mora vendarle v vsakem mislečem človeku vzbuditi pozornost. Ko bodo padle vsej verige in se bo ta silna dežela posvetila obnovi in pred vsem izgradnji-ki ji je nujno potrebna, po vstala tam daleč ob Tihem oceanu država velikanka, ki ima vso bodočnost še pred seboj in na katero bodo zrle države vsega sveta z. velikim spoštovanjem. In to se bo zgodilo mogoče že, ko bodo naši otroci stopili na naša mesta. V naslednjih vrsticah bomo opisal) le tisti del države, kjer bivajo pravi Kitajci, ne pa le še v najrahlejši zvezi z njo povezane daljne pokrajine, kakor so to še nekateri deli pustinjske in puščavske Mongolije, Tibet, Vzhodni, Turkestan, pa tudi Mandžurija^ Dežela velikanskih razmerij Prava Kitajska meri okoli 5,3 milijona kvadratnih kilometrov, kar je toliko kakor polovica vse Evrope. Severovzhodni in zahodni del Kitajske je zelo gorat in tudi težko dostopen. Zato pa je na severovzhodu velikanska ravnina, nižina, kt so jo nedavno osvojile armade ljudske vlade. Na jugu se razprostirajo širne apneniške planote, iz katerih se dvigujejo gorovja, ki pa dosežejo le srednje višave. Na severovzhodu moli v morje gorati polotok Santung, iz katerega se dvigajo nekateri vrhovi do višine 1600 m. Ta polotok je bil nekoč samostojen otok, a velikanski reki Hoanglio in Jangtekiang sta nanesli, toliko blata v morje, da sta ga zasuli in otok priključili celini. Poleg tega, da delim*' Kitajsko lahko v vzhodno nižinsko in zahodno gorsko deželo, pa jo lahko razdelimo v bazene po njenih treh veletokih,, že omenjenega Hoanghoa in Jangtsekianga ter na jugu v bazen Sikianga. Vsaki od teh velikih, zelo vodnatih rek pripadajo veliki deli rodovitne gostoobljudene Kitajske. Pokrajini, ki pripadata prvima dvema rekama, sta razdeljeni po dokaj visokih gorah, ki na zapadu segajo mnogo nad 4000 m visoko. To visoko gorovje pa se znižuje proti vzhodu in končno utone v veliki kitajski nižini. Med bazenoma veletokov Janglse-kianga in Sikianga pa ni tako visokega gorovja in ju ločijo silovtie visoke planote, iz katerih se na vzhodu nekatere gore dvigajo komaj še do 2000 m visoko. Le na zahodu se iz Sikiangovega nazena silovito dvignejo gore ki na meji proti Tibetu mole v ne^io ie do 6530 m visoko! V to velikanske gorsko pokrajino je pogreznjena s.Ina kotlina Sečuen, ki jo pokriva rdeči peščenec in je. izredno rodovitna ter zelo gosto naseljena. Naj pripomnimo, da skrajni zapadm del Kitajske pripada še gornjemu delu veletoku Mekonga. Tako kar štirje veletoki, od katerih trije daleč presegajo Volgo, največjo evropsko reko. 7.500 km obale Ce upoštevamo tudi manjše polotoke in zalive, tedaj meri kitajska morska obala okoli 7500 kilomcirovl V obliki polkroga meji na veliki Pečilski zaliv, Rumeno, Vzhodno in Južno Kitajsko morje, iz kriterrga se Tonkinški zaliv z» velikim otokom Hainanom globoko zajeda t deželo. Izlivi velikih rek so prav za prav edina res dobra pristanišča, če izvzamemo še nekatera druga, ki leže ob strmi obali polotoka Sanimi, ga. Sicer pa je morje vzdolž večine severovzhodne obale plitvo In zaradi premnogih čeri nevarno. V Pe-čilskem zalivu, četudi leži v laki zemljepisni širini kakor južna Ita- lija, morje zaradi mrzlih vetrov iz notranjosti pozimi celo zamrzne Bližina nad vse rodovitne velikanske nižine pa daje vendarle velik pomen tamkajšnjm In bližnjim pristaniščem, kakor so to Tlensin, Tsingtau, Cifu, i. dr. A vrata v notranjost najvažnejšega dela Kitajske je šele izliv veletoka Jangtsekianga. Ta izliv je nad 10Q kilometrov širok in polno tokov in nevarnih plitvin, a po glavnem rokavu plovejo lahko največje ladje prav do Šanghaja, najvažnejšega in največjega pristanišča države. Tudi sosedno veliko pristanišče Hangčov leži ugodno ob ustju enega rokavov. Južno od tod se obala popolnoma iz. premeni; postane strma ter nudi po-)e*a odličnih pristanišč kakor so Fu-čov, Amoy, Swatov, Makao, Hon-kong in Kanton tudi zavetišče še vedno dokaj številnim piratom, ker je nešteto skritih in s čermi dobro zavarovanih zalivov. Razen mnogih prav majhnih otokov ležita pred o-balo le dva res velika otoka, For-moza in Hatnan. Prvi je okoli 400 kilometrov dolg, do 4000 metrov visok in tako mogočen, da nudi tistemu delu Kitajske, ki leži za njim, zavetje pred strašnimi viharji tajfuni. 80 milijonov polejedelcev v vzhodni kitajski nižini Eden najvažnejših delov Kitajske je gotovo velika Vzhodno kitajska nižina na severovzhodu države. Pre. ko nje tečeta veletoka Hoangho in Jangtsekiang, ki jo še vedno povećavala. Iz notranjosti sta veletoka prinesla s seboj ogromne množine, najrodovitnejše zemlje in dandanes je ta dragocena nižina, ki sta jo nasula, okoli 1100 kilometrov dolga in ' mestoma nad 700 kilometrov široka, torej večja kakor Jugoslavija; in tu živi baje okoli 80 milijonov poljedelcev. Ker pa prinaša posebno Hoangho še vedno s seboj silne množine blata, teče sedaj, zavarovan z nasipi že više kakor nižina. Zato so tod tudi najstrašnejše nesreče na svetu, kadar mogočna reka predre nasipe in zalije gosto obljudeno nižino. Blato še vedno hitro zasipa morje in nižina raste na škodo morja zelo naglo. Tako je bilo n. pr. mesto Pu. tal pred 2100 leti še prav ob morju, sedaj pa je že okoli 220 kilometrov proč od njega. Do 7.000 m visoke gore Pravo nasprotje tej nižini je zapadna Kitajska, kjer segajo v deželo iz robov najvišje planote na svetu, Tibeta, mogočna gorovja. Silni Kven Lun seže globoko v Kitajsko zemljo in porečja veletokov s svojimi zadnjimi, a še vedno velegorskU mi odrastki. Posebno pokrajine Sečuan, Kansu in Juan se odlikujejo po dolgih in visokih gorovjih, od katerih eno se imenuje Tienšau (ne Tiensan na sovjetski zemlji!) in nosi nekatere skoraj 7000 m visoke gore. Pa tudi vzdolž južne in jugovzhodne obale se na široko razprostirajo govorja, katerih vrhovi- so tako visoki kakor naše Julijske Alpe in še višji. Kakšne neumnosti počenja Ho-ang-ho Malo je dežel na svetu, kjer bi reke in prekopi več pomenili kakor na Kitajskem, kjer manjka dobrih cest, Se bolj p* železnic, in nudijo le veletoki ssvojuni neštevilnimi.zelo vodnatimi duioici po ravnini pa tudi prekopi, najlažjo, med' visokimi gorami pa celo edino možnost za promet. Rumena reka ali Hoangho si je zaslužila tudi ime Skrb Kitaj, ske, kajti ob visoki vodi včasih prinese toliko naplavin, da sama sebi zasuje strugo in udere čez nasipe. Tedaj gorje ljudstvu! Zamislite si tale položaj: Vsa Jugoslavija naj bo nižina, petkrat tako gosto naseljena kakor sedal. Pa bi se zazdelo Donavi, da bi si začela iskati nekega dne namesto sedanjega izliva' v Crno morje raje drug izliv v Jadransko morje! In to je v 2500 letih storil Hoangho devetkrat! Zadnjikrat je bilo to pred sedemdesetimi leti. ko je utonilo dva milijona ljudi! Nekaj tisoč ljudi vsako leto, to je veletoku Hoangho «za malo južino»! Nadaljevanje prihodnjič Skrivnost materinega mleka Ce razmišljamo, od česa se prav za prav hranijo vsa živa bitja, človek. žival it: rastlina in pri tem v prvi vrsti gledamo na izvor naše hrane, ne glede na to, kako to pripravljamo, tedaj se glasi odgovor zelo čudno: živa bitja žive s tem, da uničujejo življenje! Morda poreče nekdo: mi pač lahko živimo, ne da bi klali živali, n. pr. lahko bi živeli od ptičjih jajc! Toda to ni ugovor, kajti jajca so nastajajoča bitja irj s tem, da se z njimi hranim j uničujemo to, kar je bilo za življenje namenjeno, torej to, kar je bilo živo ali je vsaj melo ostati živo. I>rugi bo morda rekel; da imamo ljudi, tako imenovane vegetarijance, ki žive samo od rastlinske hrane! Saj živijo cela plemena Orienta samo od koruze in riža. «Da,» bi odgovoril kali morda niso rastline živa bitja?» Cim bolj napreduje znanost, tem bolj spoznavamo, da ima rastlina vse znake življenja in to v vsakem smislu! Ze danes vemo, da diha, pije, prebavlja, se obrača k svetlobi, da ima neke vrste krvna barvila, celo živce ima! Vse živo je zgrajeno iz celic, iz malih živih kamenčkov, ki niso nič večji, kot stotisoči del glavice zaponk in že Virchow je rekel, da mora pač vsaka celica imeti neko notranjo vsebino. Torej je tudi rastlinska hrana uničevanje živega. Ali res ni izjeme? Da, imamo izjemo in ta je: prehranjevanje z mlekom, v prvi vrsti z materinim mlekom. Ako govorimo o tem, moramo reči: S prehrano s tem mlekom dobi otrok svojo polnovredno, edino pravilno odmerjeno, na čudovit način prilagojeno hrano brez žrtve življenja in brez vsakega uničevanja drugega, da še nasprotno, tu imamo očitno čustvo polnega razmaha življenja v materini notranjosti. In ta čustva meje v materi premnogokrat na občutke slasti, ko doji otroka to ljubo, dragoceno jamstvo za nadaljevanje nje same. Saj pač postane lahko vsaka žena mati celega rodu, da. celega naroda! Doječa mati! Kako čudovita, od vseh umetnikov zemlje za sveto proglašena slika! In tudi največji brezsrčr.ež bo pač težko šel mimo te slike, ne da bi občutil nekaj svetega, ljubkega! Toda poglejmo si pojav brez vsake primesi poetične razsvetljave čisto trezno v svetlobi hladnega, znanstvenega spoznavanja: in vendar ostane čudovito. Mati z otrokom ci zaman n» j višji simbol človeštva! Prehrana z. materinim mlekom ima še prenekatere skrivnosti v sebi Prvič je, kot rečeno, edini način prehrane brez uničevanja življenja. Drugič so v tem mleku hranilne snovi tako v popolnosti porazdeljene, da jih moramo imeti za nenadomestljive in naravnost idealne. Ali to je že vsakdanja resnica, ugotovljena po znanosti ir.- praksi naših mater in babic. Pa ravno v vsakdanjem se skrivajo premnogokrat skrivnosti polni pojavi. Takoj po oplojenju jajčeca v materinem telesu se že prične pripravljati mleko. Kajti ta mala celica, ki je prosto v notranjosti materinega gnezda, brez vsake zveze z organi matere, ukaže po hormonih pj-snim žlezam, da se pripravijo na prehrano. Žlezne celice prično rasti s čudovito naglico, kakor da bi se milijon kali zbudilo iz sppnjja. Več mesecev traja’ to delovanje, dokler niso končno prsi prebogate notranjih celičnih krogljic in soka. Na milijone žleznih celic se izpremeni v predrobne tolščne kapljice, kakor na kakem hribčku zrastejo sami mali tolščnl grozdki in izločajo prezrele jagode v tekočino, bogato z beljakovino. Ta tekočina vsebuje vse snovi, ki jih dete potrebuje: beljakovino, škrob, sladkor, železo, fosfor, apno, kuhinisko sol, kalij itd-, vse pa je tako natančno odmerjeno, da sta telesna toplota in rast kar najbolj idealno zagotovi iena. Po zelo kompliciranih kemičnih določbah o redilni vrednosti posameznih snovi, kakor je to določil že prof. Rubner, izpolnjuje mleko, bela kri, po svojih sestavinah popoln ideal za vzdrževanje potrebne. enakomerne telesne toplote in res ne majhnega dela mišic malega zemljana. Obenem je v sestavinah mleka preskrbljeno tudi za traino rast, t.j. za tvorbo novih tkanin. Ni ga umetnega produkta in najsi bo tudi suženjsko posnet po naravi, ki bi lahko tekmoval s to hranilno snovio. Sedaj nam je tudi jasno, zakaj koze in kravje mleko le slabo nadomeščata pravo materino mleko kot hranilo za naše dojepčke. Živalsko mleko, od narave določeno le za prehrano mladičev lastne vrste, more pač le v določenih mejah zajamčiti prehrano in rast mladičev tuje vrste. Kravje mleko je pač določeno za prehrano in rast teličkov, t.j. bitij čisto druge oblike in z drugim namenom kot človeški otroci. In tako nam postane čisto jasno, da se s tujim mlekom hranjeni otroci navzameio različnih bolezni samo iz tuievrstnih sestavin mleka. Za nekatere dojenčke pomeni kravje mleko kratkomalo strup: kakor je lahkcV tujevrstna kri, ki jo spravimo v krvni obtok drugega bitja pri transfuziji, hud strup, tako je tudi za nekatere otroke tuje mleko Lahko zelo nevarno hranivo. ne glede na to. da se s tujim mlekom lahko okuži z različnimi bolezenskimi kalmi. Da pa kljub temu otroci le uspevajo tudi s kravjim mlekom, je vzrok v tem, da ima organizem čudovito sposobnost, prilagoditi se na spremenjene življenjske pogoje in pa ker običajno takemu mleku | dodajamo še nekaj prepotrebnih snovi (vitamini, železo). Na vsak način pa je prehod k prehrani s kravjim mlekom za dojenčka veliko tveganje. Zaupajmo mu velik napor, ki ga nekateri razmeroma lahko, drugi zopet z velikimi nevarnostmi premagajo. Lišaji, prebavljalne težave, nepravilna rast itd., so le prepogosto znani znaki silnih naporov, ki jih mora prestati mali organizem, da se prilagodi nenaravnemu pojavu. Kako nam bi pač mogla drugače tako jasno dokazovati statistika, koliko več z materinim mlekom hranjenih otrok ostane pri življenju. Je in ostane nekaj protinaravnega neko potvarjanje živil, če hranimo otroka drugače kot z materinim mlekom. Narava ima skrivnostna pota, da zmaguje s svojo vsemogočno voljo tudi nad človeškim razumom in človeško zvijačo. Ni nam sicer še mogoče dokazati, lahko pa že sklepamo, do boleha veliko umetno hraje-nih otrok, na različnih boleznih. Materino mleko da dojenčku premoč v nad onim, ki je hranjen z umetnim, tujevrstnim mlekom, glede na odpornost do nalezljivih bb-' lezni in morda se uveljavlja ta premoč tudi glede na duševne sile. Večina mater si ni na jasnem, dr. je hudodelstvo posnemati navado in hraniti otroka z živalskim mlekom. Ta običaj naj bi bil le izhod za silo v primeru, da naravni vic iz katerega koli vzroka usahne ali pa da ni zadosten. Nekaj je pri tem dobrega, namreč instinkt, ki sili mater s slastjo dojiti svojega otroka. T. B. Telesna vzgoja - važen faktor v higieni dihal, gibal, srca in krt/ncga n h Inka (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pravilna drža je pogoj za zdrav razvoj prsnega koša in pljuč. V pokončni stoji je drža pravilna tedaj, ako gre težiščna črta lesno ob sprednjem robu sluhovoda, seka os kolčnega sklepa in se konča v težišču t. j. X sredini trikota stopal in je hrbtenica k ravnini, položeni vzporedno k čelu, vedno v istem določenem razmerju. To razmerje se namreč po različnih vplivih lahko izpremeni in tedaj govorimo o nepravilni drži se pravi o nenormalnem ali patološkem ukrivljenju hrbtenice. V splošnem poznamo štiri skupine nenormalnega ukrivije-nja hrbtenice. 1. Ploščat hrbet, kjer se naravna ukrivljenja slabo izoblikovana. Pri tem je ploščat tudi prsni kos, lopatice silijo v stran. Vzroka je iskati v podedovanju ali slabo razvitem mišičju ali, pa v poklicu (krojači, čevljarji). 2. Okrogel hrbet, kjer je razvito le prsno, kifotično ukrivljanje. To je ali dedno ali posledica nezadostne volje, energije in prevelikega tudi kot posledica nagibanja nad šolsko klop, po vplivu v raznih po. sledicah (pisarji, mizarji), tudi zaradi nepravilne telovadbe (bradlja), pri kolesarjenju in slednjič v pozni starosti zaradi oslabelosti mišičevja. 3. Vdrt hrbet ali lordoza, kjer je posebno izoblikovano ledvično u-kriyijenje. Otroci s to napako imajo nenaravno hojo, so slabokrvni in trpijo mnogo na glavobolu, ker hrbtenica pritiska na obisti. Trebuh je potisnjen naprej, pravtako ledvena vretenca, križna kost je potisnjena nazaj, tako da tvor j hrbet včtrtino. 4. Ukrivljenje hrbtenice vstran ali skolioza je najbolj pogosta napaka in praktično največjega pomena. Poznamo skoliozo prve, druge in tretje stopnje glede na velikost razvoja. Pri prvi stopnji skolioza trenutno izgine pri napeti, pokončni drži in se da odpraviti z ortopedsko telovadbo. Vplivati se da tudi še na drugo stopnjo, dočim je zdravljenje tretje stopnje težavno in absolutno stvar zdravnika. Skolioza ima več vzrokov: lahko je pri- udobja in pospešuje pljučne bolezni zaradi nerazvitih pljuč. Nastaja rojena ali pa nastopa po različnih boleznih, n. pr. po rahitisu, po vnetju prsne mrene, ali pa pri splošni telesni oslabelosti, pri slabotnem hrbtnem mišičju ali slabokrvnosti zaradi slabe drže pri sedenju ali Pa še iz drugih vzrokov. Začetna skolioza se spozna ie na golem telesu. Prvi znak je više stoječa rama na oni strani; v katero gre ukrivljenje. Skolioza je zelo razširjena med šolsko mladino, zlasti ženskega spola, ker se v splošnem deklice ne gibljejo toliko kot iečki! Za obrambo pred skoliozo se poslužujemo vsega, kar mora telo o-krepiti v celoti in v vseh njegovih funkcijah: torej je potrebna predvsem zadostna prehrana in zadostno gibanje pri igrah, vsakodnevna telovadba, drsanje in plavanje. Vadimo pravilno držo s hojo po prstih in izvajamo posebne telesne vaje za utrditev hrbtnega, prsnega in trebušnega mišičja. Pri teh vajah se. z uspehom poslužujemo švedske klopi. Lahke oblike skolioze odpravljamo z ortopedsko telovadbo, katere najpreprostejša vaja je odklon v nasprotno stran kakor je razvita skolioza. B. T. Nasvet kopalkam Sončenje ne vpliva na vsakega enako; ljudje svetlih las teže prenašajo sonce kot temnolasi. Vsaka koža ima svoj značaj in tudi navade. Suha koža je manj. odporna, sonce jo pordeči in osuši. Da postanemo lepo rjavi, moramo biti potrpežljivi. Ne izpostavljajmo se soncu preveč. Tudi ni prav, da uporabljamo kar poljubne maže. : Plavolaska, ki je bila ob prvem sončenju neprevidna in se je močno opekla, naj večkrat dnevno u-porablja dobro in mastno kremo. Dobro sredstvo zoper rdečico je tudi tole: stolčemo beljak in si z njim namažemo obraz, nato pa si ga potresemo s škrobom, čez deset minut pa z mlačno vodo umijemo. Polt no obrazu nam osveže in pobelijo tudi obloge z narezanimi kumaricami: tudi breskvin olupek je učinkovito sredstvo zoper rdečico. Prav tako moramo pri kopanju paziti tudi na glavo. C e se nam nabere na laseh morska sol, si jih splahnemo v č:sti vodi in osušimo s toplo brisačo; nato pa si kožo na glavi natrimo z 90 odst. alkoholom, kateremu primešamo žlico ricinovega olja. Ce pa nam morski veter preveč osuši lase, tedaj si jih namažimo z brilantino, ki si jo lahko napravimo same: zmešamo 100 gr vazelinskega olja za brilantino in 0,25 gr ricinovega olja in še kako kapljo kolonske vode. . * * * ^ Ne pihaj v vroče jedi š/fars katera gospodinja ima na vado, da piha v mleko ali kavo, če ji hoče izkipeti. Se slabšo navado pa imajo matere, r-i pihajo v jedi, preden jih dajejo otrokom. Nobe* na ne pomisli, kako to lahko škoduje. V sapi so bacili, ki povzročae jo bolezni; bacili pridejo v hrano, Po njej pa v. otrokova usta in želodec ter okužijo otroka, da zboli. Tudi če oseba, ki piha ni bolna, lahko okuži drugo osebo; saj vemo, da ima vsak človek bacile, le da je nekdo tako odporen, da se ga bolezen ne more lotiti; še bolj nevarno je seveda to pri bolnem človeku. Tudi ni zdravo, da poskusiš jed in jo potem s svojo žlico daš otroku. Izobražen človek ne piha ititi lastne jedi in če sta juha ali kava prevroči, ju kvečjema premesa z žlico. Ne jej prevročih jedi Ne jej prevročih jedi, ker škodu jejo želodcu in zobem. Ce nas jed v ustih peče, je dobro ne prežučči-mo, temveč kar hitro použijefno, pri tem se hrana nc pomeša dovol) s sitno in želodec je dobro ne prebavi. Vroča jed pa tudi opeče želodčne ste-ne; saj včasih prav čutimo, kako nas v želodcu zapeče, ko použijemo kaj vročega. Z vročimi jedmi si tako nakopljemo bolezen, ki se večkrat razvije celo v. raka. i . ! ' II- É .•i'-- /-• : Lep čajni prt $ preprostim vzorcem za križat vbod. Nezgode v kuhinji SKISANO MLEKO lahko porabiš za močnato jed. V skledi zmešaj skodelico in pol gostega skisanega mleka, dve skodelici moke, skodeli, co sladkorja, malo vanilije in nekoliko kvasa; dodaj pest rozin ter deni v namazan tortni model in peci 45 minut. ŽARKO SUROVO MASLO vrzi v raztopino vode in bikarbonata (eno žlico na 1 liter vode), ga dobro pregneti, nato izplakni v sveži vodi in ga ožmi v čistem prtiču. STAR KRUII bo zopet svež, če ga poškropiš z mrzlo vodo in de-neš za nekaj minut v peč. cem vlažno krpo. To večkrat pono. vi in krpo vsakokrat temeljito operi. MADEŽE ČRNEGA VINA odstrt», niš iz prta, če jih takoj poliješ * belim vinom. MADEŽE CRNILA najprej posuši s pivnikom, nato pa jih namoči v kisu, dobro odrgni iri oberi s isto vodo. * * * Navajeni smo, da potresemo vinske madeže na prtu s soljo; toda sol in milo ne odstranjujeta vinskih madiežev; pomoči rajši zama- ZASMOJENO MLEKO izgubi ne-zana mesta v vroče mleko, odrgni prijeten vonj, je raztegneš.nad Ion. jih in izperi a čisto vodo. Napenjanje pri govedu V čem so prav za prav vzroki napenjanja? Vzroki napenjanja so v napačnem krmljenju v hlevu, največkrat pa v napačni piši. Močno rosna in skoro zmrzla trava povzročata ohlajanje želodca in naglo napenjanje, zaradi česar v mnogih primerih govedo v prav kratkem času pogine. Ata> poklapamo živali sparjeno travo, ki je ležala na kupih in se je te ogrela, imamo bolezen tu. Ako govedo takoj napojimo, ko se je nažrto *clene krme, ako na pomlad prenaglo menjamo suho krmo z zeleno, se nun nesreča lahko pojavi. točka, kjer naj se napravi vbod s trokarjem. je zaznamovan S KRIŽEM Ako krmimo s plesnivim senom, »e pojavi poleg drugih bolezni tudi napenjanje. Posebno je znano, da povzroča napenjanje sparjena detelja in lucerna. Napačno krmljenje povzroča, da se v želodcu goveda pričnejo tvoriti plini v večjih množinsh, vamp se razširi in lahko dvigne trebušne stene nad ledvično vretence. Včasih reši govedo le hitra pomoč. Poznamo več načinov, kako naj Živini v tem primeru pomagamo. Ker želodec prj naglem napenjanju preneha delovati, ga poskusi-n»o spet spraviti v tek s tem, da Pritisnemo z diarnni na levo lakot-nico. Lahko tudi zgnetemo dva trda šopa slame ter z njima levo lakotnico prav krepko masiramo. Tudi polivanje z mrzlo vodo po križu in po lakotnicah ima včasih dober uspeh. Ce postavimo govedo do trebuha v tekočo vodo. Živina včasih ozdravi. Priporoča se nadalje, da zataknemo govedu skozi gobec debelo vrv, kj jo zavežemo za rogove, govedo vrv žveči, kar mogoče povzroči pori-gavanie, torej izločanje sape skozi požiralnik iz želodca. Ce to ne tsTj-žp, uporabimo takoj amoniako-vo raztopino. Stiri ali pet navadnih žlic amoniaka vììjemo v liter vode in damo to tekočino živali. Od zdravil, ki naj bi bila vedno pri rokah, je omeniti se apneno vodo. To vodo pripravimo tako-le: vzamemo dve žlici živega apna na liter vode. Ko apno v vodi ugasne in se raztopi, precedimo to zmes skozi platneno krpo ter jo vlijemo govedu v gobec. Nt napačno, če pridenemo poprej tako priprav-‘ Ijeni apneni vodi tudi kozarček žganja. VbocLv lakotnico: V primerih, kò vse to nič ne pomaga, je potreben — tako po preteku kakšne pol ure — vbod v vamp s tako imenovanim trokarlem. Ta vbod napravimo takole: Blizu zadnjega rebra 3-4 prste više; in na vodoravni črti, ki drži od njega do hedrenicc, približno v sredi trikota, ki ga tvori normalna jama leve lakotnico, izberemo točko za vbod. Tam obrijemo dlako in operemo obrito mesto z vodo in milom. Tudi trnkar dobro razkužimo. Nato trokar nastavimo na levo lakotv ico, in sicer tam, kjer je najbolj napeta in s sigurnim udarom zabodemo trokar v lakotnico. Paziti pa morama da je ost bodala obrnjena taka da bi v po- daljšavi prodrla ravno na sredino ! trebuha pod vampom. Bodalo iz-deremo, nožnica pa ostane v lakot-nici toliko časa, dokler nismo gotovi. da ni nič več plina v želodcu. JiKGA PO VBODU K® je vsaka nevarnost že minula, iaderemo še nožnico. Priporočljivo je tudi, da rano nato še dobro očistimo in razkužimo z lizolom ter jo zavarujemo pred mu- j tami, tako da prevežemo čisto platneno krpo na rano. Kdor napravi vbod, si mora dobro zapomniti, da je s tem rešil žival naglega pogina, da pa ji je potrebno še primernega zdravljenja, preden zares okreva. Na vsak način je treba držati žival po vsakem vbodu v vamp najmanj po en dan v Strogem postu. Se kakšen dan jo krmimo pičlo, kajti obilna krma bi mogla povzročiti ohromitev prebavil. ludi odvajalno sredstvo Je vedno na mestu. Bolje kakor zdraviti, pa je že prej skrbeti, da žival ne oboli. Zato je treba še enkrat poudariti, da Izločimo iz krme vse snovi, ki so močno vodene, hT cfa živinf ne po-klr.damo nikoli preveč rdeče detelje in lucerne, posebno ne vlažne ali pa «ogrete. Tudi od slane oparjena trava je nevarna. i aeralo ŽITNI MOLJ (lineagranella) Kako izdelujejo Čebele m e d Vsako leto nam dela žitni molj Precejšnjo škodo. Da škodo vsaj omejimo, je treba proti temu škodljivcu nastopiti pravočasno in odločno. Ne odlašajmo, da ne bo prepozno! Zdi se mi, da ga poznamo osi, mogoče bo pa vendar še kdo vprašal, kakšen je prav za prav la ntni molj. Prav tako nevaren škodljivec žitn c shramb» kot žitni žužek, le •la je žitni molj metuljček in to Prav majhen in droben, tako da meri z razprostrtimi krilci koma; •li’a cm. Prednja krilca ima pisarni, zadnja pa siva. Kot metuljček Živi žitni molj samo poleti in se v tem času vtihotapi skozi odprto °kno v žitno shrambo, kjer samica odlaga jajčeca na žito. Marsikdo bi dejal, da takega metuljčka še nikoli ni videl v svoji žitni shrambi. Seveda ne, ker se Podnevi — bolje ob svetlobi 1Uoljev metuljček skriva, mirno se-aeč na stropu ali stenah kašče. keta »n jajčeca odlaga le tedaj, k°dar je v kašči tema. Zato je žr*T,i molj prav za prav vešča, ne Pa tholj, jajčec se izležejo črvi, ki jim Pravimo tudi ličinke ali gosenice. Ti črth, ki so bele barve z rjavkasto kapico, razjedajo žitno zrnje od zunaj »n sicer talco, da se moljev črv zaprede z žitnimi zrni v nekako kepico, sredi katere tiči in žre zrno ca zrnom. V takem zapredku je tudi do 20 in še več žitnih zrn, razen tega pa polno blata okoli moljevega črva. Po takih zapredkih moljevo ž-to kaj hitro spoznamo. Ako take kupčke Povohamo, nam smrdijol Tega slabega vonja se od moljevega blata havzame vse žito in tudi moka iz moljevega žita ima neprijeten vonj in okus. Kako pa žitne molje uničujemo •n zatiramo? Najprej moramo da konca spo-tnat» njihovo življenje. Prej. sem dejal, da moljevi črvi ali ličinlte razjedajo žitno zrnje, ki ga zavijajo v zapredek okoli sebe Nekako septembra meseca so ličinke dorasle, tako da merijo približno poldrag centimeter. V tem času pierochnjc žreti in ležijo sem »n tja po parlimi žita, kjer iščejo primernega megla, da bi se zabubile. Kadar lezejo, puščajo za seboj svojo f. -, e jo, tako da je včasih ves žitni kup preprečen kot v pajčevino 1 udi po tem spoznamo, da je žilna shramba okužena z molji. Molj čez zimo navadno sploh ne ostane na žitu, temveč si najde kak kotiček ali razpoko v steni, kjer si napravi zapredek in preživi v njem zimo še kot ličinka. Sele spomladi se zabubi in v začetku poletja se prikaže molj na dan spet kot metuljček... Ako sedaj očistimo in razkužimo kaščo, ne bo jeseni ves moljevih ličink. Kako bomo zatirali žitnega molja? Prav tako kakor žitnega žužka, fižolarja in graharja. Do polovice napolnjene vreče z okuženim žitom denemo v gorko krušno peč. Pri toploti 55r C poginejo približno v eni uri ne samo metuljčki in ličinke, marveč tudi bube in jajčeca. Najbolj zanesljivo sredstvo proti žitnemu molju pa je ogljikov žveplec (solfuro di carbonio). Vprašali boste, kako pa prav za 1 prav uporabljamo ogljikov žveplec. Na vsak kubični meter prostornine (10 hi) uporabimo, ne glede na to, ali so poosde polne ali ne, 40 do 50 dkg tekočine. Na posodo po 100 kg žita. torej po 4 dkg ogljikovega žvepleca. Tekočino vlijemo v kozarec ali drugo posodo in jo pokrijemo z mrežico ali gosto preluknjanim kosom lepenke. Posodo položimo v (10 do 20 cm pod površino) sod ali drugo posodo, v kateri razkuiujemo ži-to, pogrnemo z odejo ali s kako drugo stvarjo, tako da je posoda nepredušno zaprta. Tekočina se v nekaj urah spremeni v strupen plin, ki uniči vse, kar miglja v zaprtem prostoru. Po nekaj dneh odstranimo pokrov in prezračimo žito. Pri uporabi ogljikovega žvepleca, posebne pa ko odstranimo pokrov, se posodi ne smemo približati s prižgano lučjo ali cigareto, ker je plin vnetljiv in lahko nastane eksplozija. Plin je nevaren strup tudi za ljudi in živali in je treba zato žito razkuževati v prostorih kjer teh ni. Pt-leg že omenjenih načinov razkuževanja žit v zadnjem času že zelo uporabljajo tako imenovani DDT. Ker je danes precej razšir* jen, bom railožil kako ga uporabljamo: Cisto enostavno! Zito potresemo s prahom DDT in ga dobro premešamo z lopato. Mešati pa moramo tako dobro, da se prah popolnoma oprime zrnja. Kdaj Pa bomo razkuževali s DDT? Dasi z DDT popolnoma razkužimo žito. čeprav je že močno napadeno od malia, svetujemo, da ga 7-azkužujcmo ob uskladiščen ju! Na ta način si prihranimo neprestano pregledovanje žitnice in tudi naknadno razkuženje žita, ki ga ie molj že močno napadel. Rabimo 100 gr DDT za stot pšenice. To količino pa moramo po potrebi povečati (do 200 gr na stot), če je žito že močno napadeno. Važno je vedeti še to, da žito, ki ga razkazujemo z DDT «bele znamke», popolnoma ohrani svojo kalilno moč. Vem, da se pri nas še najraje razkužuje z ogljikovim žveplecem — in po pravici povedani, dostikrat pa sploh nič —. Ne smemo zanemarjati tega tako važnega o-pravila, ki nam ohrani žito v kašči zdravo. Poizkusimo s prahom DDT, in prepričali se bomo o u-činkovitosti tega novega sredstva proti neštetim škodljivcem žitaric in drugega zrnja sploh. Na pobudo prof. Frischa se je tega vprašanja lotila tudi dr. Pose-dach-Boeverleinova. Postavila je dvoje krmišč z enjiko koncentracijo. Prvo je bilo oddaljeno 25 m, a drugo 250 m od opazovalnega panja. Lovila in preiskovala je zaznamovane čebele že na krmišču, kakor hitro so se napile, pa tudi na bradi, ko so se vračale v panj. Našla je, da je bila vsebina pri or-dh čebelah, ki so imele dlje da doma, redkejša kot pri onih, ki so se napile na 25 m oddaljenem krmišču. V prvem primeru se je vsebina razredčila povprečno za 2.5 odst., v drugem primeru samo za 1 odstotek. Le če je krmila z raztopino, v kateri je bilo manj kot 10 odst sladkorja, se je vsebina nekoliko zgostila. -Ti poizkusi so dokončno dokazali, da se Brunr.ich moti; saj ima nektar skoraj vedno več kot 10 odst. sladkorja. Sedaj pa je bilo treba odgovoriti še na vprašanje, zakaj se koncentracija zniža. Samo dvoje je mogoče. Ali pronica voda skozi stene medne golše iz telesa ali pa se razredči sladkorna raztopina že prej zaradi sline, ki doteka iz žlez v glavi in se meša z njo, se pravi z nektarjem, ko ga srka čebela. Z novimi poizkusi je bilo potrjeno, da je drugo nazivanje pravilno. Odkod pa potem kapljice vode, ki jih čebele spuščajo med letanjem Or. Pasedach - Poevertomova je postavila v bližino opazovalnega panja veliko mizo in jo pokrila s steklenimi ploščami. Ugotovila je, da spuščajo čebele kapljice takoj pri ■odletu s krmišča kakor tudi pri doletu v panj. Te kapljice je kemično analizirala in mikroskopirala. Reagirale so slabotno kislo. Kemična raziskava je pokazala, da je v njih skoraj čista voda. da ni v njih najmanjšega sledu sladkorja. Včasih so bile kapljice čiste, včasih pa onesnažene s čebelnim blatom, v katerem je bilo najti prebavljena pelodng zrnca. Vodo so torej čebele spuščale iz črevesja in ne iz rilčka, kakor so mnogi čebelarji zatrjevali. Dalje so nekateri zatrjevali in pisali v čebelarskih listih, da se dogaja predvsem v poznih popoldanskih urah. Dokazano je nasprotno. Čebele iz-štreavajo kapljice zlasti zjutraj in ne glede na to, ali smo prej krmili ali ne. Res pa je, da tedaj močneje, kadar dajemo čebelam hrano, ki ima majhen odstotek sladkorja, kar pa je posledica prebave redkejše hrane. Se vedno pa si nismo na jasnem kako izločijo čebele vodo iz dozorevajočega medu. Med čebelarji bi našli štiri domneve: 1. Vodo izločajo čebele med pre-delavanjem medečine v medni golši. 2. Iz satja na ta način, da pahljajo s krili. 3. S ponovnim prenašanjem nabranega nektarja. 4. S pahljanjem in prenašanjem. Prvo domnevo so ovrgli spoizku- si. Druga domneva je zelo verjetna. Ob dobri paši vidimo posebno popoldne in zvečer, da-celo pozno ponoči na bradi množico čebel, ki razvrščene v določenem redu živahno pahljajo s krili. Pri tem veje iz pranja dišeč topel zrak. Ce postavimo tedaj na brado z zelo mrzlo vodo napolnjeno čašo, se njena zunanja suha stena takoj orosi, ker ima iz panja uhajajoči zrak polno vodnih Mapo v v sebi. Ti vodni hlapi izvirajo ali iz nektarjg ali pa iz zraka, ki ga čebele izdihavajo. Ce postavimo čašo na brado potem, ko že nekaj dni ni bilo nobene bere. se čaša skoraj nič ne .orosi. Hlapi so torej nastali v glavnem iz vode, ki izhlapeva iz nektarja. Park je to še bolje dokazal. Napolnil je spt s sladkorno raztopino, ki je imela le majhen odstotek sladkorja in ga obdal z žičnato mrežo, da ni mogla nobena čebela doseči raztopine rilčkom. Cez nekaj dni pa je ugotovil, da se je koncentracija raztopine v zamreženem satu povišala na stopnjo zrelega medu. V njem je bilo le še 20 odst. vode. Ta poizkus je ponovila tudi dr. Pasedach - Po-everleinova z istim uspehom. Jasno je, da izhlapeva voda iz nektarji» zaradi pahljanja čebel s krili in ne morda zarpdi prilično visoke temperature, ki je v panju. Kako pa je s prenašanjem nektarja, prav za prav dozorevajočega medu? Nekateri trdijo, da ga prenašajo, drugi, da ne. Dr. KanSoš je z dovršenim poizkusom posvetil tudi v tò skrivnost. S kemičnimi reagen-. ti, ki jih je uporabljal pri pravkar nabranem nektarju in potem vseskozi, dokler ni nektar dozorel v med, je dognal, da se na eni strani količina vode manjša, dokler ne doseže 20 odst., na drugi strpni pa da se veča v njem količina nekih tujih, do sedaj že zelo malo poznanih snovi, ki jih je imenoval zoritvene snovi. Da bi pojasnil, odkod izvirajo te zoritvene snovi, je ponovil Parkov poizkus. Sat z ravnokar nabranim nektarjem je obdal z žično mrežo, tako da nektar ni bil čebelam dosegljiv. Se prej pa se je preiskal sat, je videl, da se je nektarju ne ita j, vendar prav malo zorit-venih snovi. Ko je čez teden dni preiskal sad, je videl, da, se je nektar zgostil v med, toda zoritvene snovi se v njem niso pomnožile. Bilo jih je mnogo manj kot v drugem zrelem medu. Mislim, da sleherni čebelar čuti, da je ravno zadnji poizkus najbolj pojasnil, kako iz nektarja nastaja med. Čebele nektar in dozorevajoči med tudi prenašajo, med prenašanjem pa mu dodajajo zoritvene snovi, ki se jim tvorijo v žlezah. Poizkusi zadnjih 10 let so pokazali, da nastajanje medu iz nektarja ni samo fizikalen proces, temveč tudi zamotan kemično-fiziološki proces. Saj dodajajo čebele 'tnedu snovi, ki se jim tvorijo v žlezah, snovi, ki bistveno sodelujejo pri njegovem zorenju. Čebele torej med izdelujejo, rastlinski svet pa jim da zgolj surovine za ta božanstveni produkt. je..: V Istri je sadjarstvo zelo važna panoga narodnega gospodarstva, saj nudi takajšnjemu kmetu lepe dohodke! Od sadnih plemen je najmočneje zastopana oljka, ki je je 40% vseh sadnih dreves. Letos so oljčna drevesa zelo lepo obrodila. Temu za gospodarstvo in ljudsko prehrano važnemu pridelku pa grozi nevarnost po oljčni mušici, ki se je zadnja močno razrasla, če se sadjarji ne bodo dovolj zavedali nevarnosti in oljčni pridelek zaščitili s škropljenjem. Dolžnost vsakega sadjarja je, da pregleda nasade ter ugotovi razvoj oljčne mušice. To dosežemo, če napravimo 10% sladkorno melaso, kateri dodamo 300 gr natrijevega ali 400 gr žveplenega ali apnenega arzeniata. Xo tekočino damo v 3-5 litrsko posodo, katero obesimo na drevo. Oljčna mušica, ki se hrani s sladkim sokom, se bo pričela hraniti z zastrupljenim sokom in poginila. Samo tako jo lahko zastrupimo. Uspeli po bomo, če zastrupimo mušico preden odloži jajčeca. Podrobna navodila so KLO in KZ že prejeli. Sadjarji! Ko boste izvršili to važno nalogo in zaščitili oljčni pridelek, boste imeli v prvi vrsti sami veliko gospodarsko korist, poleg tega boste prispevali k dvigu življenjske ravni delavcev. Stvar KLO in SIAU je, da zakti-vizira slehernega sadjarja za sodelovanje, da to delo na terenu kontrolira in poskrbi, da se borba proti oljčni mušici brezpogojno izvaja. Pr» nastavljanju vab, a lahko veliko pomaga šolska mladina. Kot najboljši KLO se je doslej izkazal KLO Strunjan, ki je napravil poskuse na drevesu in o uspehih poročal OLO, se pravi IOLO. Nadalje sta se aktivna pokazala KL Šmarje in Pobegi, ki se živo zanimajo za nabavo sladkorne melase in arzeniata in za škropljenje oljk. Dolžnost vseh je, da uničujemo oljčno mušico, ki se je ravno v tem času pojavila kot tretja generacija. Gršič Ton« 12 L iipd5vii TEDNIK (j r« (»th €>*it vbi ti It p 't n t> €3 tj im el & u c Hi v Uj iniiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiilicHirHmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiMimiiiiniiiiiiiiiiHi tiadaljemnje iz prejšnje številke y dobi, ko je bilo Schillerjevo odrsko ustvarjanje na viiku, je dajal Goethe kot ravnatelj weimar-skega gledališča prednost Schillerjevim dramam. Medtem se je neprestano vračal k svoji največji odrski in pesniški umetniji, k «Faustu». V njem je uporabil staro nemško pravljico q skrivnostnem čarovniku in učenjaku doktorju Faustu, ki se mu je v dolgoletnem snovanju prevrgia v umetniško o-gledalo lastnega življenja. Prvi del je izšel 1. 1808. Posvečen ie zapeljani Metki, ki jo obsodijo kot detomorilko, medtem ko se podi Faust y Mcfistovi oblasti za vsemi užitki In rije v globine človeškega znanja na lovu za srečo. V drugem delu, ki ga je pisal skoraj do smrti, skuša rešiti Faust razrvano državo s papirnatim denarjem, ko pa «e takih poskusov naveliča, se poglablja v staroklasične lepote, poosebljene v Heleni. A tudi umetnost ga ne izpolni vsega. Pravo zadoščenje prinese Faustu lei stvarno in vztrajno delo za občečloveško blaginjo. .Tu je prodrl Goethe s preroškim duhom prav do naše dobe, kj je vsa nasičena s podobnimi družbenimi vprašanji, in je jasno nakazal, da mora iskati človeštvo svoje odrešenje le v praktičnem in pozitivnem delu. Poleg tega veledela je pisal Goethe vse svoje življenje romane, ki so x svoji skupnosti pesniški dnevnik in komentar lastnih teženj, nazorov o življenju, nezdravo občutljivost je zgodaj zajel v «Muke mladega Vertherja» in s tem premagal samomorilsko mladostno krizo. Z «Učnimi leti Viljema Mei-stra» je Goethe zajel kopico stanov in poklicev svojega stoletja in u-podobil sebe v več značajih, v sanjavem, navdušenem Viljemu Mei-stru, v treznem, suhoparnem Wer nerju in x samozavestnem, življenjsko izvežbanem Jarnu. Ne smrtna sta lika male Mignon z njenim neutešnim hrepenenjem po izgubljeni domovini in starega godca s harfo. Se pestrejši je drugi del romana «Popotovanje Viljema Meistra»; to je že vrsta novel o raznih oblikah meščanskega in državnega življenja na pragu novih Časov. Tudi v manjših spisih riše Goethe nazorno svojo dobo. Ljubek je idilični epos «Herman in Doroteja» iz zdravega nemškega malomeščanskega življenja. Najdragocenejše izpovedi vsebuje knjiga «I? mojega življenja». Dopolnjujejo jih knjige kakor: «Popotovanje po Italiji», «Tretja pot po Svici», «Pohod v Francijo», «Obleganje Mo-guncije» in razni dnevniki. Celotna ; življenjska slika kaše Goetheja kot močno, telesno in duševno vsestransko razvito ir. uravnovešeno osebnost, združujočo y sebi naj višja in najboljša stremljenja nemškega naroda iz Goethejevega stoletja, iščočo zase in za druge zmeraj novih poti do večje izobrazbe, do višje umetnosti, do boljše družabne uredbe in do skupne blaginje. Ta prvovrstni življenjski u-metnik je vzbudil s silo svojega duha in z globoko ceno svojih del občudovanje svojih sodobnikov in ga vzbuja še danes v vseh tistih, ki prodrejo v njegovo pravo človeško bistvo. Nas južne Slovane zanima še posebej Goethejevo razmerje do naših kulturnih vrednot. V Herderje-vi zbirki «Narodne pesmi» (Volks-lieder) je izšel 1778 Goethejev pesniški prevod srbske narodne pesmi «Hasanaginica» po Vertensovem in Fortisovem-navezanem 'prevodu. L. 1823 je obiskal Goetheja Vuk Stefanovič Karadžič, nabiralec srbskih narodnih pesmi, ir. mu izročil svoj prevod «Diobe Jakšiča», ki ga je Goethe objavil y svojem listu «Ueber Kunst und Alterthum». Naš Kopitar mu je poslal svoj prevod Vukove pesmarice. V istem listu sta izšla Vukova prevoda «Smrt kraljeviča Marka» in «Zidanje Skadra». V člankih «Serbische Lieder» in «Scrbische Gedichte» se je Goethe navduševal posebno za ženske pesmi. Dq 1. 1827 je objavil še več prevodov in hvalil- y pogovorih ljubkost ir. svežost srbskih narodnih pesmi. Svetovna slava teh pè- smi je neločljivo združena z Goethejevim imenom. Pri Slovencih je vplival Goethe na Prešerna, Frana Levstika, Jenka, Valjavca, Stritarja, Mencingerja, Cankarja i. dr. Valjavčev «Volk Rimljan» spominja na «Lisjaka Rei-necka». Stritarjev «Zorin» na «Ver-therja», «Rosana» pa na Mignon-. Iz Mencingerjevega «Abadona» diha faustovsko ozračje. Anton Fun-tek je prevel v naš jezik vsega «Fausta», Fran Albrecht «Ifigenijo», razni pesniki pa več njegovih pesmi. Na prevode vseh njegovih glavnih del še čakamo. Goethejev duh je vseobsežer, in je naši dobi mnogo bližji kakor na primer Dantejev. Goethe je človek svetovljan in lahko pripomore k spravi med Nemčijo in narodi, ki so tako silno trpeli zaradi nje. Goethejeva temeljna misel o delu je v skladu s premnogimi težnjami današnjih ljudskih demokracij zoper izkoriščanje in za večjo družbeno pravičnost. A, BUDAL BOŽIDAR JAKAC Zaliv v Piranu «vn-SBOŽIDAR JAKAC njegovih del v Moderni galeriji v Ljubljani Za svojo petdesetletnico rojstva in tridesetletnico delovanja je priredil slikar Božidar Jakac, prvi rektor slovenske Akademije upodabljajočih umetnosti, veliko retrospektivno razstavo svojih del v Moderni galeriji. Naša javnost je s tem prvikrat dobila možnost, da preceni celokupno dosedanje delo enega naših najpomembnejših in najplodovitejših umetnikov na področju grafične umetnosti, ki se je pri nas razmeroma kasno, šele zadnjih 30 let razvila in uveljavila. Za razstavo, ki traja od 2. julija do 21. avgusta in ki vzbuja zaradi te svoje izredne pomembnosti največjo pozornost našega občinstva, je bilo odbranih 480 del, za umetnika poedinca na sploh in za grafika vsekakor impozantno in častno število del. Prepričani smo, da je bil tak obsežen izbor grafičnih, pastelnih in oljnih del spričo umetnikove nenavadne delavnosti in mnogostranosti, s katero posega domala v vse panoge in tehnike novejše slovenske upodabljajoče umet. nosti, nujno utemeljen, zaslužen in pravičen, tako glede potrebe izčrpnega prikazovanja umetnikovih teženj v raznih razvojnih dobah kakor tudi zaradi poglobitve splošnega oda- t našega mladega občinstva napram grafični umetnosti kol taki. Tak je dvojni pomen, ki ga nudi letošnja jubilejna kolektivna razstava Jakčevega dela. ki je prebogato in preobsežno, da bi smeli za njegov prikaz uporabljati le naša običajna razstavna merila. V razvoju slovenske grafike zavzema Božidar Jakac že prav na početku svojega umetniškega delovanja poleg risarja F. Tratnike, S. Šantla. H. Smrekarja in drugih mlajših tovarišev (V. Pilona, A. Černigoja) najvidnejše mesto,,glede produktivnosti Pa prednjači še tudi v zadnjem času pred ostalimi slikarji — grafiki (brata F. in T-Kralj, F. Stiplovšek, M. Mal?š, F. Mihelič, M. Sedej, D. Klemenčič), ki doprinašajo vzporedno z Jakcem k razcvetu slovenske grafične umetnosti svoje najboljše sile in zelo pomembne umetniške pridobitve, vendar je bil Jakčev đe’ež doslej najtehtnejši zlasti na področju grafičnega portreta, ilustracije jn pastela. Jakčeva ožja domovina je sanjava in valovita Dolenjska, slikovito ob Krki ležeče Novo mesto, kjei se je Jakac rodil 16. julija 1899, kjer je preživel svoja prva mladostna leta in kjer je bil če od vsega početka neločljivo povezan s svojo rodbino, s prijatelji rojaki in z lepotami nežne, lirično mehkobne pokrajine, -kakršna je dana na daljno pot običajno le pesnikom in slikarjem. Toda Jakčev značaj je določen še po drugi sestavini, to je p>o trezni stvarnosti istrsko-kraškega okolja, ki je domovina Jakčevega očeta, po poreklu iz Volpi je pri Bujah. Po dovršeni srednji šoli (Novo mesto, matura ncrredlki v Idriji) študira Jakac-od 1919 do 1923 slikarstvo in grafiko na akademiji v Pragi, kjer mu je bil ob strani učitelj in mentor eden tedanjih vodilnih grafikov, Klingerjev učenec prof. August Broemse, po čigar prizadevanju je bil sprejet Jakčev lesorez «Delavska mati» v znamenito grafično mapo evropskih mojstrov «Die Pilger» (Leipzig, 1921). V tej povojni dobi, ki jo označuje pokret ekspresionizma, je bil veliki umetnik E. Munch tudi v Pragi geslo napredno misleče mladine, ki je sprejela v svoj umetnostni program borbo proti epigonski in preživeli umetnosti starih smeri in ki je načeloma najraje upodabljala socialno in vsebinsko poudarjeno te NOVE KNJIGE Nušič : SUMLJIVA OSEBA, br...............lir 180 Verga: PASTIR JELI, br, » 50 Percov: MAJAKOVSKI, br.................» 120 Broz-Tito: GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE II. knj..............» 330 Verhovskij: ANORGANSKA KEMIJA I. del za višje razrede gimnazij » 200 matiko. Tudi v Jakčevem delu je tedaj opažati tipično velemestno motiviko, ki jo oblikuje z vsem svojim čustvenim zanosom, čeprav nikoli tako abstraktno idealistično kakor si to dovoljuje v svojem skrajnem subjektivizmu večina njegovih sodobnikov. V bistvu je Jakčev smisel za realistične forme, za življenjsko resničnost snopi in za ustrezno grafično pristnost kompo. zicije skozi vsa leta osnovni element in glavni vir vseh umetnikovih prizadevanj, a poleg tega je že v teh zgodnejših, mojstrsko risanih, rezanih, jedkanih in litografiranih listih toliko samonikle individualno, sti in umetniške oblikovalne strasti, da štejemo prav dela \z prvega desetletja Jakčevega razvoja med najpomembnejše stvaritve slovenske sodobne umetnosti. V tem času, ho pričenja slikati pod značilnim vplivom mentorja Jakopiča in domačih mojstrov impresionizma (vidno v prvih rahlih pastelnih študijah naše pokrajine in v risbah domačih sujet-jev). se odraža v tujini, v Pragi, v Parizu, izrazit smisel za dojemanje muzikalno ritmičnih doživetij, ki so snovno zajeta-iz velemestnega socialnega okolja, iz koncertnega, gledališkega in kavarniškega življenja, iz lokalov in iz ulic, oblikovno Pa upodobljena v linearno in svetlobno kontrastnih likih, v ritmično poudarjenih ploskvah (na pr. «Mati in hči», 296, «Koncert», 11, «V kauar-ni», 12, «Poljub», 312, «Trije», 302, «Pariz», 92). Jakac si je pridobil v inozemstvu v razmeroma kratkem času bogato in vsestransko preizkušeno tehnično znanje, ki ga usposablja v giafiki za oblikovanje sleherne šnorme, vsebinske ih tehnične panoge, tako da se vrača po slehernem svojem potovanju v domovino Poln novih vtisov jn degnanj, z množico bežnih risb in skic. Svoje popotne beležke in zamisli prenaša in' izdeluje v dokončni obliki grafičnega reza v svojih delavnicah, kasneje običajno v Ljubljani, kjer se naseli po daljših potovanjih in po bivanju v velikem svetu od leta 1932 naprej. Največ gradiva pa nastaja spontano na terenu samem (risbe, pastel). Dvakrat je bil v severni Afriki (Tunis, 1925, 1928) v Parizu je študiral leta 1925 in'se je tu dokončno in zavestno ndpo-ved'd ekspresionizmu, 0d !. 1929 do 1931 je živel v severni Ameriki k, jo je prepotoval in doživel v vsčh njenih silovitih nasprotjih, l. 1936 je delal na Norveškem. I. 1940 na Madžarskem, vmes pa v Italiji. Jakčevo bivanje v Jugoslaviji, ki jo je spoznal na številnih potovanjih, pomeni ponovno poglobitev in spo-polnitev oblikovanja naše Pokrajine in našega človeka. Obsežne kolektivne razstave prikazujejo sad neumornega dela, številne grafične in pastelne cikle, ki nam odkrivajo umetnikova doživetja, popotna srečanja in poznanstva. Tako so tudi na tej retrospektivni razstavi posebne zaključene enote: grafika praških in pariških let, popotni cikli Tunis, Združene države in Norveška (pastel, krejon), nadalje risbe in slike portretov, ki se odlikujejo po svoji posrečeni psihološki karakteristiki in subtilnih grafičnih finesah, ter končno poglavja Jakčeve vzljubljene dolenjske pokrajine (Novo mesto in okolica) in obsežne partizanske grafike iz dobe NOB (iz let 1943-45). V tem poslednjem ciklu je spremljal Jakac neštete dogodke jn osebnosti s stopnjevano živostjo in neposrednostjo doživljanja ter je ustvaril likovne kompozicije realistično prečiščene in monumentalno preproste vsebine. Kakor se je Jakac barvno izživljal prvenstveno in doslej najbolje v dekorativno občutenih in tehnično odličnih pastelih izbrane eksotične in poetično romantične motivike, tako je dosegel v svojih poslednjih grafičnih delih, ki so na- stala v letih 1931 do 1948 (prva dvorana levo), mojstrstvo tudi v vsebinskem in izraznem podajanju življenja, bodisi v portretu ali v krajini (na pr. jedkanice partizanske grafike in domala celokupni izbor ostalih grafik od št. 108 do št. 170). Ta dvorana kakor tudi prva na desno in velika raprezentativna dvorana vsebujejo najboljša Jakčeva dela v grafiki, vsega upoštevanja vredne pa so nedvomno tudi intimne in v koloritu bolj tonsko občutene pastelne kompozicije v drugi. mali dvorani na desni (slike in risbe 1925-1928). Med oljnimi deli, ki predstavljajo izključno portrete, portre norveškega komponista Haje treba omeniti zlasti poduhovljeni ralda Saeveruda (1922, Nar. gal.) in portrete srednje dvorane (1924-49), kot delo Jakopičeve bližine pa 'zgodnjo študijo «Pevski zbor» (1922). II Razume se po sebi, da ni mogoče niti v najbolj skopem orisu Jakčevega dela prezreti še nekaj drugih področij umetnikovega udejstvov>i-nja. Na prvem mestu cenimo posebne Jakčeve zasluge za razvoj slovenske knjižne ilustracije. Omenil bi izmed takih grafičnih izdaj samo prvo slovensko izvirno mapo lesorezov za Gradnikova «Pisma» (1923), Jakca kot ilustratorja prve in vseh ostalih Gradnikovih pesniških zbirk, kot ilustratorja Jarčeve pesmi Lili Novy-jeve, «Temna vrata» (1941), kot avtorja Faustovega lesoreza za Goethejevo razstavo v Leipzigu (1932), kot izdajatelja ameriških popotnih spominov «Odmevi rdeče zemlje» (s sodelovanjem Mirana Jarca, 1931), Jakčevo delo do leta 1932 je orisal v posebni mono, grafski izdaji Dr, Karčl Dobida («Božidar Jakac», Umetniška matica, 1932), največ pa so spregovorile o umetniku samem njegove številne razstave v tu~ in inozemstvu (osebnih 105, kleoktivnih 15). Jakac je razvil posebno delavnost kot umet nasini vzgojitelj in strokovni učitelj našega naraščaja, zlasti kot prvih rektor nove umetnostne akadv mije od l. 1945 naprej, kot organi zator našega najvišjega učnega za. voda za upodabljajočo umetnost, kot organizator razstav, predavanj in številnih akcij za propagando slovenske kulture in umetnosti v Jugoslaviji in inozemstvu, posebej še v pridobivanju stikov z našimi izseljenci v Ameriki. Posebnega priznanja je bil deležen kot javni kulturni delavec za časa NOB, v predstavništvu naših oblasti, bil je Z našo umetnostno razstavo v Sovjetski zvezi in v Pragi, no osvoboditvi Pa je. prejel trikrat Prešernovo nagrado. Izvirna in krepka umetniška sila ki ne pozna mirovanja, doslčj pri nas nenavadna delavnost, čilost, Nadaljevanje na. 13. strani §e oselettele« in itoti fiot/iifilri cvet*»* Nedeljska proslava 50 letnice ‘Lipe» v Bazovici je ponovno dokazala, da se npš narod res drži 'ega gesla. Ako mu je dan ta dar 'n ako mu je petje vse na svetu, zakaj bi tedaj ne pel! «Sem pevec ja peti je vse mi na sveti», to je vila priljubljena pesem Ricmanj-cev. Toda, dasi najbližji sosedje Bazovice, niso še čutili potrebe, da k' se tudi oni udeležili nedeljske Proslave, No, šli so pač sedaj še po drugi «lepši irj srečnejši poti», ki Pelje v «blaženo deželo limon in Pomaranč». Pa pustimo jim to utva-r°! Upamo, da bodo tudi oni kma-'u spoznali svojo zmoto. Ryub temu je na bazoviški proslavi nastopilo nič manj kot 13 Pevskih zborov. Naše slovenske pe-sPd, ki je ni mogel zatreti Mussolinijev fašizem, so še manj mogli tatreti Vidalijevi «zaščitniki». Mo-Sočno je zadonela v Bazovici iz vPè sto grl pesem «Mi gremo na-Prej». . Ra udarni koračnici odlične Plavske godbe je nastopil, toplo Pozdravljen, močan zbor «Lipe», ki j® Pod vodstvom tovariša Srečka “ažma zapel «Pozdrav Primorski» |n «Pozimi iz šole». Zbor je bil jako učinkovit po številu pevcev Pa tudi po izvajanju, za kar gre Posebna pohvala pevovodji in zalednim bazoviškim pevcem in pev-kpm. Vsi glasovi so bili sveži in Prav lepo zliti. Nato je najstarejša bazoviška pevka tovarišica 8ereza jlažem pripela na zastavo krasen ®-k kot dar Bazovcev. Najstarejši e'anì m ustanovitelji «Lipe» An-Čufar, Križmančič Franc, Lo-.*en® Grgič so pa prejeli umetniku izdelane diplome. In ko je še ?a ganljivem prizoru najslarejši an izročil mladincu zastavo, je spregovoril tovariš Miro Prešel, ahvalil se je sodelujočim pev-ktrn zborom in številnemu občin-jVu. Dotaknil x' je najvažnejših ogodkov «Lipe» v 50 letih, ki je JUbovaia vsem n.avalom in jih dvijala in zato bo tudi njeno na-a|jno delovanje borbeno in usmer-' n° v prospeh naše pesmi ter k spešr.emu obstoju in napredku na-®ga naroda. Besede tov. Prešla občinstvo sprejelo z navduše-•jeiP. Ker je bilo na prireditvi tu-Pekaj italijanskih tovarišev, je Uvedel tovariš prof. Kosovel smi-Preslovih besed v italijanščino. .° je ženski zbor s spremljevalni tpmburaškega zbora pod vodarn tovariša Angela Vodopivca, 'av lepo zapel «Tiha noč». Do-- ®i nismo niti vedeli, da se pona-Bazovica s tako odličnim tam-^ rnškim zborom. Prišla je vrsta j® Pevske zbore. Podati oceno, ka-g.ri. 2bor je bil boljši, kateri slabio zelo težko. Mi vemo, da se j1 Borijo proti mnogim zaprekam, Vzt ?loraio imeti mnogo sile, 'Pjnosti in ljubezni do naše ov-IYli’ zal° P'0'nagujejo vse te z ,le in da gredo naprej po za-ani Poti. rji0 bazoviški «Lipi» je nastopil Bobro znani «Cankar» pod zbor iz Nabrežine Vodopivčevo «O večerni uri». Tudi la zbor ima prav dobre glasove in kaže vidne uspehe. Padričani so si izbrali precej trd oreh. Dasi jih je bilo ma-lokakih 20 po številu — se vendar niso ustrašili Medvedove «Nazaj v planinski raj», ki zahtevp dovršeno interpretacijo. Padričani so jo zapeli, izvzemši nekatere napake v izgovarjavi, tako Bi je zapel pod vodstvom yQ ar'^a Cvetka Marca Vodopivče-^bo .*^0j0 srčno kri škropite». ra ie intonančno čist, homogen, .^-Polaga s prav dobrimi tenorji t(jo zelo učinkovit. Pod vodstvom ai'iša Vrabca je zapel moški e» <^ac*a*ievunje s 12. strani) Požrtvovalnost ter plenjeno".. òastuenost s srčno in umstve- kulturo, ki jo srečno do-široka razgledanost in te znanje, vse to so lastnosti, na^votavlinjo Božidarju Jakcu ob 1,1 današnjem skupnem pogle-ktnJ .madoljnje možnosti njegom in v “s,cp potj še polno novih upov str.. 'BelJOu. Srečo in zdravje moj-tridesetletniku! F. SIJANEC Muzeji so javne znanstvene ustanove, ki zbirajo z določanega znanstvenega vidika določeno vrsto pomembnih zgodovinskih predmetov, umetnin, primerkov iz žimlstva in rastlinstva. Zbirajo še vse to, vedno z nekega določenega vidika, kar je v zvezi z razvojem kulture človeštva ali posameznih narodov, kot n. pr. vse, kar je v zvezi z naseljevanjem, naselbinami in bimlišči ljudi, to se pravi n. pr. njihova oblačila v preteklosti, opremo in pohištvo njihovih prvotnih bivališč ali poznejših že izdelanejših stanovanj, vse to, kar je v zvezi z njihovimi šegami in običaji, z njihovimi verstvi, ljudskimi verovanji, vražami, zdravilshsom, z njihovim pojmovanjem sveta 'in vse-mirja. Zbirajo vse, kar koli je za katero koli človeško znanost potrebno in važno, zalo da so na razpolago občinstvu, ki se želi seznanili z delom, z izsledki in z gradivom le ali one vede, in pa znanstvenikom za proučevanje znanstvenega gradiva iz posameznih znanstvenih strok. Nekateri muzeji se bavijo na splošno z vedo, ki so si jo izbrali kot svojo posebnost, drugi pa zopet zbirajo gradivo s krajevnega stališča. Tako ima n. pr. tržaški prirodoslovni muzej, ki ima primerke iz živalstva vsega sveta, še poseben oddelek, ki se bavi sa- bivališč jamskega človeka z našega Krasa, kot n. pr. iz Skocijanske jame, ki so jih sestavili na podlagi znanstvenega raziskovanja in znanstvenih ugotovitev. Obiskovanje muzejev je zelo zanimiva zadeva, ker ima tu človek nagromadenega sistematično, pregledno in zanimivo mnogo gradiva, ki mu jasno predoči, na katerih prvinah je zgrajena ta ali ona veda, kakšna je njena znanstvena metoda in do kam se je že dokopala. Na mah postane obiskovalcu marsikaj jasno, kar je tu pa tam. bral v časopisju ali v poljud-no-znanstvenih knjigah. Slovenija je zelo bogata na takih znanstvenih zbirkah. Po vojni pa posvečajo tisti oblastveni organi, ki imajo nalogo skrbeti za take ustanove, veliko skrb muzejem in skušajo vse tako urediti, dn bi bile te zbirke čim bolj dostopne najširšim ljudskim množicam, zato da se dvigne pri našem ljudsthu raven izobrazbe. Obenem gredo na roko znanstvenikom, ki se trudijo, da bi te zbirke Po strogo znanstvenih vidikih še izpopolnili in še bolj sistematično uredili. Ljubljana sama je zelo bogata na takih zbirkah. Semkaj spadajo: Narodni muzej, Etnografski muzej, Prirodoslovni muzej, Muzejska knjižnica. Mestni muzej, ki nam mo z živalstvom Jadranskega mor s prikazuje razvoj stanovanjske kul- ja. V tržaškem zgodovinsko-arheo-ioškem muzeju imamo med drugim gradivom izkopanine s tržaškega ture in mestne uprave v Ljubljani, Geografski muzej. Šolski muzej, Osrednji državni arhiv LRS, Mu- področja in izkopanine ter modelezej narodne osvoboditve LRS, Na- rodna galerija. Moderna galerija. Botanični vrt univerze. Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti s fototeko, kartoteko in knjižnico, v pripravi je tudi Zoološki vrt. Štajerska dežela ima v Mariboru svoj pokrajinski muzej in ime samo nam pove, da upošteva štajerske posebnosti. Tudi slikovito mesto Celje ima svoj muzej. V Ptuju je mestni muzej z vinarsko zbirko, arheološko zbirko in kultur-no-zgodovinsko zbirko. Škofjeloški muzej, ki nam nudi obilo zgodovinskega gradiva, saj je bilo življenje v tem kraju v preteklosti zelo razgibano, kot nam pripoveduje tudi Tavčarjeva «Visoška kronika», je nastanjen v Pu-štalskem gradu. Kamnik je zbral v svojem muzeju «Sadnikar» zbirko kulturnih spomenikov svojega kraja. V Slovenjgradcu je v muzeju «Soklič» zgodovinsko - umetniška zbirka. Dvakrat tedensko je odprt Posavski muzej v Brežicah. V Murski Soboti je muzej v pripravi. V zasnutku so muzeji v Novem mestu. Postojni in Kranju. Postojna ima še svoj speleološki muzej, kar je samo ob sebi razum Ijivo zaradi Postojnske jame kraških pojavov po vsej pokrajini. Ta muzej pa je začasno zaprt. Znanstveno raziskovanje prirodnih, umetniških, zgodovinskih in kulturnih zakladov Slotženije je doživelo po vojni nov razmah in zato postajajo vse te javne znanstvene zbirke vedno popolnejše in nam stvenega gradiva te ali one vede, živo prikazujejo našo preteklost in sedanjost. Kulturna kronika i V Bačkom Petrovcu v Jugoslaviji so bile 6-, '7. in 8. avgusta ve-' like slovaške tradicionalne ljudske svečanosti, ki so največji praznik slovaške narodne manjšine v FLRJ in ki so bile letos prikaz kulturnega, političnega in -gospodarskega napredka 60 tisoč Slovakov in ki so dokaz pravilne noli-tike FLRJ do narodnih manjšin. zgradbi z napisom «Slivenske muzeum» si je ta manjšina v o-kviru teh proslav svečano odprla sv.oj muzej, ki je bogata zbirka slovaškega folklora. V tej zbirki se nahajajo poleg nadrobnosti, ki prikazujejo slovaške narodne običaje, tudi prikazovanja težkega življenja te manjšine v preteklosti. V okviru zelo bogatega kulturno-umetniškega programa, pri katerem so sodelovali kot gostje, tudi rusinske društvo «Taras Ševčenko» iz Djurdjeva, «Svetozar Markovič» iz Novega Sada in druge folklorne skupine Slovakov, Rusinov, Romunov in Madžarov iz Banata, je vprizorilo slovaško diletantsko gledališče iz Petrovca pretresljivo dramo «Janošik» o legendarnem slovaškem narodnem junaku, o o o V Ljudski republiki Sloveniji nadaljuje zavod za varstvo kulturnih spomenikov z zaščito in izpopolnjevanjem zbirk spomenikov iz narodno-osvobodilne borbe, etnografskih spomenikov in z arheološkimi izkopavanji. Velika arheološka raziskovanja so pri blejskem gradu, kjer so izkopali veliko staroslovansko pokopališče, kar bo nov doprinos za proučevanje staroslovanske kulture, in v Postojnski jami, v kateri je pred davnim časom bival predzgodovinski človek. n o o Pred 260 leti se je rodil znameniti pi'aški slikar fresk Vaclav Va-vrinec Reiner. Reiner je vplival na celo generacijo slikarjev fresk in je postal tipični predstavnik češke baročne umetnosti. o o o Za časa konference kitajskih pisateljev in umetnikov-so odprli u-metniško razstavo, ki prikazuje u-stvarjalno delo kitajskih pisateljev in umetnikov v zadnjih petih letih. Razstavljenih je nekaj tisoč komadov in med drugimi so tudi slike uprizoritev odrskih del, glasbene skladbe, knjige, slike, lesorezi, oljnate slike, akvareli, karikature, portreti, skulpture, modeli odrskih inscenacij in lepaki • o o o Zadrsko narodno gledališče je zaključilo svojo letošnjo sezono z gostovanji po otokih tega okrožja. Gostovanja so trajala 28 dni in u-prizorili so komediji Marina Dr-žiča «Dundo Maroje» (Boter Andraž) in Goldonijeve «Primorske zdrahe». Predstave je obiskalo 11 tisoč gledalcev. o o o V Weimar se je vrnil k svečanostim za proslavo 200 letnice rojstva J. W. Goetheja nemški književnik Thomas Mann, katerega je izgnal hitlei-jev režim iz Nemčije in ki je postal ameriški državljan. Weimai-sko občina ga je imenovala za častnegp meščana in mu dodelila nagrado «Goethe». V razgovoru z novinarji je izjavil, «da mora nemški narod visoko dvigniti zastavo miru». Po vseh mestih in vaseh Vojvodine so madžarski kulturni delavci svečano proslavili 100 letnico smrti Sandorja Petbfia. Madžarske diletantske gledališke družine so med drugim izvajale Petofi pred sodiščem». o o o V Benetkah so v tako imenovani Napoleonovi dvorani na Markovem trgu odprli razstavo starih sardinjskih bronastih skulptur, ki so zgodovinsko in arheološko zelo pomembne, ker so to spomeniki ene izmed najstarejših sredozemskih kultur. Ta kultura je živela v istem času kot kretsko-mikenska in ctruščanska in tik pred grško-rimsko. Sicer hranijo te spomenike zelo skrbno v narodnem mu*» in v mestu Cagliari y Sardiniji. i. 4. IXdSSCQEìISOQB-. Parmska kartuzija Po Stendhalovem romanu Parm ska kartuzija, ki je izšel 1839, je posnet film, ki so ga nedavno igrali v Trstu. Film obsega dva dela: V senci vislic in ljubimca brez upanja. Prvi del prikazuje zgodbo mladega revolutionarnega mar id ja Fabricija, ki se udeleži Napoleonovih vojn in se zato po porazu pri Watterlooju zateče k svoji teti markizi Crini Sanseverini. Posvetiti se hoče duhovniški službi, toda njegova mladost ga zaplete i> ljubezenske -avanture; nasprotniki njegove tete in njenega oboževalca ter poznejšega moža ministra grofa Mosce to izrabijo in za-pro Fabricija v trdnjavo, kjer v znamenitem stolpu Farnese preživlja svoje dneve v senci vislic. V tem času se rodi in raste v Frabriciju ljubezen do KI eli je, hčerke guvernerja trdnjave, generala Fabia Contija. Klelija sicer reši Fabricija s pomočjo njegove tete Cine, toda zaradi zaobljube se zaroči s tistim, ki ji ga izbere oče. V drugem delu vidimo revolucionaren upor ljudstva, ki vdre v ječo in umori parmskega vojvodo. Ko Fabricij zve, da se je Klelija poročila, se vrne in se. ne upira, ko ga zopet ujamejo. Vendar ga teta ponovno reši. Sledi zadnji sestanek Fabricija in Klelije, nakar gre Fabricij v parmski samostan, Klelija pa v Bologno rt možem. Tako v filmu, v romanu pa se dejanje drugače razplete, dasi tudi naglo konča. Pa ne samo konec, tudi začetek filma je nekoliko preskop v primeri z romanom. Dasi film ni torej posebno posrečen posnetek romana in nas glede vsebine, predvsem drugi del razočara, nam v celoti p marsičem ponazarja ideale, ki jih je Stendhal vložil v svoje delo: občudovanje Napoleona, želja po pustolovščinah in velika ljubezen do prevajajoče se Italije. In kakor knjiga nam tudi film izredno živo predstavlja anahronistični parmski dvor, ves odet v sebične dvome intrige. Med postavami tega okolja živo izr to Vajo parmski vojvoda, njegov poveljnik policije, grof Mosca in Sare Severina. Izredno učinkujejo slike, ki' prikazujejo Fabrictjevo življenje v ječi in vso tajinstvenost, ki spremlja žalostno usodo jetnikov. Napeto si slede dogodki, trepečeš za u-sodo glavnega junaka in sprostiš se, ko tlačeno ljudstvo odpre vrata ječe in reši žrtve samopašnih tiranov. Kakor knjiga prikaže tudi film vse Fabricijeve pustolovščine vedno prizanesljivo, poudarja m predvsem njegovo globoko ljubezen do Klelije: kajti velika ljubezen je tudi eden (zmed idealov, ki jih je veliki francoski pisatelj hotel proslaviti, v svojem delu. Seveda nam film že zdaleč m približal vseh globokoumnih moraliziranj, ki jih ■vsebuje roman, vendar bogata scenerija. spretna režija in odlični i-graici filmu precej pripomorejo, da privablja zlasti prvi del, mnogo gledalcev. Prizor iz Jafoslov* nskega tilma «Solkan KR ONIKA Proslava - 50 letnice „Lipe" v Bazovici (Nadaljevanje s 5. strani) Jugoslovansko filmsko podjetje «Zvezda film» je začelo snimati film po pravljičnih motivih «Čudodelni met». Ekipa filma je obiskala in snimala prizore po najlepSih predelih naše domovine: po Istri, pri Plitvičkih jezerih, po Sloveniji, na Durmitorju in drugod. Režiser filma in scenarist je Vojislav Nanovič, katerega pozna naša publika že iz filma «Nesmrtna mladost». Glavne vloge igrajo igralci beograjskega gledališča. Glasbo za film bo zložil skladatelj Krešimir Barano-vič POTEK DESETEGA filmskega festivala v Benetkah S-J r\ rt « ro7 l 7/* A, « «'L. m ■ V.* ■ » v« ■ . — _ Po velikem uspehu, ki ga je doživel ameriški film «Izobčenec» v režiji Marka Robsona, so na festivalu predvajali ameriški film «Prvak». Ta film hoče dokazati, da zgolj surova sila ne zadostuje niti rokoborcu. M. Robson je zrežiral film v smislu ameriškega novega realizma; film je učinkovit, ne pomeni pa več kot dober obrtniški izdelek. Zanimivosti Pred nekaj leti se je vrnila domov v Francijo ekspedicija, ki je na južnem tečaju raziskala precej ozemlja, na katerem človek še ni položil svoje noge. Takoj nato je objavil «Journal Officici naredbo, ki prepoveduje ubijanje belih medvedov na ozemlju, ki ga ge raziskala ta francoska ekspedicija. Očividno so v Franciji po-zabili, da žive beli medvedi samo na Severnem tečaju. Velika Britanija se je po filmu «Modri "zaliv» in «Scott Antarktike» predstavila s filmom «The elusive Pimpernel». Film je delo znanih režiserjev Mihaela Powella in Emerica Pressburgerja, ne presega Pa njunih prejšnjih filmov, kakor Rajska lestev, Crni narcis ali Rde-ii čeveljčki. Tudi francoski film Nebeški čarovnik ni doživel posebnega u-speha. Država Izrael je poslala film «Ni izbire»', ki je propagandno in zelo primitnmn deln Po kratkem počitku so na festivalu igrali kanadski film «Človek in njegov greh». To je prvi kanadski dolgometražni film. Kanada je sicer bogata z dokumentarnimi in risanimi filmi, je pa zelo zaostala, kar se tiče umetniških filmov. Film je v vsakem pogledu tako slab, da so ljudje proti koncu predstave začeli žvižgati. Izredno nestrpno pa je publika pričakovala avstrijski film Skrivnostna globina. Toda tudi Pabst, ki je na lanskem festivalu dosegel prvo nagrado za režijo svojega filma Proces, je letos razočaral. Kritiki so označili film kot priložnostno delo. Dejanje se neosnovano razreši in sploh kaže film kot da je Pabst izgubil stik s sodobnim živ ljenjem kot da ne ve, kaj je socialna borba, obravnava svet, ki mu ni dorasel. In tudi satira se mu ni posrečila. pokazali, če gre pri tem filmu samo za ponesrečen poskus ali pa za opešanje njegovih režiserskih zmožnosti. Naslednjega dne so igrali angleški film Zadnji Dolwgnovi dnevi, ki je med vsemi angleškimi še najbolj ugajal. Sledil je italijanski film «Mlin na Padu», ki je doživel že velik uspeh v Locami. Film je ponovno potrdil, da predstavlja najboljše delo, kar jih je doslej ustvaril Lattuada. Istočasno so igrali znamenit francoski dokumentarni film «1848», katerega je francoska vlada i svoji deželi prepovedala. Cenzura mu je vendar odrezala stavek, ki spominjajoč se obnovljene demokratične svobode po smrti Napoleona Ul, pravi; Toda zgodovina še ni končana, s čimer zastavlja vprašanje ob demokratični svobodi da- teli krajev, zato da dajo pioslat bazoviškega zbora «Lipa» občepo krajinski pomen. Ta proslava 4 bila pomembna stimo za Bazov temveč za slovensko kulturo vsi našega ozemlja in je s te n prazni kom slovenske pesmi povedala, dl je ta kultura občeslovenska in d« živi slovenski narod tu in onstrfli meje in prek vseh meja povstK tam, kjer so Slovenci. Naša načeli so ostala čista in jasna in so isM kot so bila prej. Kar želimo zašli ne odrekamo drugim in kjer mo remo ustvarjamo tudi drugim ugoi ne prilike za njihov popoln uspeh In tudi to je povedala ta proslav« Slovesno smo hiteli v nedeljo i Bazovico, po vseh cestah {n stezah so se stekali naši ljudje v ta kraj Vedrost je bila na obrazih vseh in praznično pričakovanje lepote. 1* lepota je ostala v srcih vseh. Jasni zavest o pravilnosti naših načel, lèpoti naše pesmi in globokoumna sti naših izročil, o pravičnosti i" upravičenosti naših narodnostnih hotenj in pnizadelovanj je mogočni učinkovala na veliko množico. Ubranost petja, lepota nap«' v o v in besed naših prisrčnih pesmi in globoka zavest 10 bile bogata vebina te vzvišeni prireditve. Od tu dalje gre pot n:mz mm- mm Rešitev probleeia Rešitev problema priobčenegn v prejšnji številki: BELI: Ka2, Tb2, c3 (3 figure). CRNI: Ka4, a5 (2 figuri)! Mat v 4 potegah. 1. Ka2-bl Ka4-a3 *' Ka3-a4 3. Tb2-bl Ka4-a3 4' mat ALI 2. ■ a5_a4 3. Tb2-M Ka3-?.2 *• Tb*** mat DAMSKI GAMBIT Beli: Najđorf Crni: dr. Trifunovič 1. d2-d4 d7.d5 2. c2-c4 ' e7-e6 3. Sbl-c3 Sg8-f6 4. Sgl-f3 Najdorf je velik napadač, pa se izogiba ortodoksni igri damskega gambita pri katerem skoči lovec na g5. Ta igra pri točni obrambi vodi navadno do remija. 4-------- Lf8-e7 5. e2-e3 Zaprti lovec na cl bo dobil mesto na b2. 5- v- 0-0 Lovec se mora umakniti, ker je močnejši od skakača ter ga zato ne zamenja. Na tem polju mora kriti slabo polje c4. n- ------- Lc8-b7 12. Sf3-e5 Ta8-c8 13. Tfl-el Dobrega šahista se pozna po tem, kako postavlja svoja stolpe. Tu bo stolp igral vaino vlogo. 13. ----- Sb4-c6 14. Le2-d3 —----- Skakač in- lovec sta se vrnila na svoja mesta. Pri ponovnem napadu bi se lovec zopet moral umakniti ter igrati drugače. 14- ----- d5-c4 Po Sd4: dobi z Lh7:-f in Dd4: figuro nazaj. 15. Se5-c6: Tc8-c6: Naravnejša je poteza Lc6: Crni hoče pritiskati s Td6 na središčnega kmeta d4. Ta manever pa Najdorf sijajno ovrže. 16. b3-c4: Tc6-d6?v 17. Sc3-b5 Td6-d7 18. d4-d5! To je začetek zapletenih kombinacij (diagram). e6-d5: Crni mora že dati kvaliteto, ker če igra n. pr. a-7 a6, sledi za njega pogubonosno 19. d6! Ld«; 20. Sd6: Td6: 21. Lf6: gf6: (na Df6: pade kvaliteta 22. Lh7:+ Lh7: 23. Ddfi: z dobljeno igro). 22. Lh7:+ Kh7-23.. Dh5+ Kg7 24. Dg4 Kh7 25. Te3 in mat v naslednji potezi. A-ko pa igra v 19. potezi črni a6-b5: pa bi sledilo 20. de7: De7: 21 Lf6-gf6: (Diti: 22. Lh7:+ z Dd?!) 22! Lh7:-(-Kh7: 23. Dh5+ Kg7 24. Dg+ K poljubno in Te3 z matom. Na 19. potezo črnega Lb4 pa dobi beli silovit napad s 20. Te3. Prav tako bi beli igral tudi na vse ostale poteze. 19. Ld3-(5 a7-a6 20. Lf5-d7: Dd8-d7- 21. Lb2-a3? ______ Najdorf, ki je dosegel že dobljeno igro, je sedaj napravil napako. S to potezo je omogočil črnemu, da poveže slabega kmeta na d5 s kmetom b6. S tem si je Trifunovič pojača! središče in takoj prišel do odločnega napada. Pravilno je bilo Sa 3! 21. ------------------- Le7-c5! 22. La3-c5: b6-c5: 23. Sb5-c3 d5-d4 24. Sc3-e2 Dd6-c6 25. f2-f3 Sf6-g4! Trifunovič od sedaj naprej odlič^ napada. Skakač stremi na lepo P0 ije e3. Naenkrat je položaj na & kovnici popolnoma spremenjen. Iit 11 se še nahaja v težki obrambi- 26. Se2-g3 Sg4-e3 27. Ddl-b3 ------- Boljše je Dd3, ker sedaj ne gff f5 zaradi 28. Te3: de3: 29. Sf5: 1 dobro igro. Očitno hoče beli 'si vedno igrati na zmago in z-ač«^ igro na odprti b Uniji, pri tem P zaide v izgubljeno končnico. 27. f7-f5! 28. Tal-bl Lb7-a8 29. Db3-bC Dc6-b6: 30. Tbl-b6: Se3-c* 31. Tb6-a6: Sc4-e3 32. Sg3-fl f5-f4 33. Tel-cl c5-c4!i f4-eT- To je odločilna poteza. Beli je P^ polnoma izgubljen. 34. Sfl-e3: 35. Ta6-d6 ---- , Tudi na ostale poteze beli izgu13*' N. pr. Tc4: Tb8 36. Kel d4 37, Tel Ld5 38. Td6 d2 39. Tal 40. Kfl Tb2 in dobi. Ali 36. d4 37. Te6 (Td6 slično kot v tiji) e2 38. Tal Ld5 39. To3 Lc4 i11 dobi. 35. ----------------------- ,j4-d3 36. Tcl-c4 Xf8-b8! 37. Tc4-cl d3- največ volje in moči, je končan. Zgodovinski razvoj teka na 100 i je izredno zan'miv. IAAF (Mednarodna anviterska atletska iveza) je pričela beležiti rekorde na tej progi šele leta 191Z, vendar pa so bili zabeleženi najboljši časi že -daeno preje. Leta 1884 je Amer'kmec Potter tekel na 100 m 117 sekunde, kar J« bil za tedinjo dobo izreden rezultat. Deset let pozneje je Francoz Teu z bil pivi človek na svetu, ki je pretekel 100 m poi 11 sekundami, Tekel je 10,8 sekund. Leta 1906 je Šved Lindberp Pustacil nov svetovni rekord. Tekel je 10,6 sek. Sele pet let Pozneje je N ernie Nei postavil isti čas. Največji napredek so dosegli na tej progi šele po prvi svetovni vojni, ko s? je po acil eden naj-Pečj h sprinter.-kih talentov, Am:-rikanec Padoc. Rekord L,indber-00 je popravil za 2 desetinki (10,4) Knnadec Williams je leta JS30 ta rekord popravil z znamko: 107 sek. Pozneje je veliko 'Cratkoprogašev izenačilo ta rezultat, toda nihče ga pa ni tudi Popravil. 20. junija 1936 je na nekem t'k-movanju v Chicagu amer iki čr-Otoens zrušil dosedanji svetovni rekord. Takrat je dosegel Tf,zultat 10,2 sek. Pozmje j- ta Rekord izenačil Američan Lewis gta mi i„ leta 1948 Labich z «name. Teda Otonovega rekorda po 13 letih ,.i m gel š ■ nih-Ce Prekositi. ^afco j? svetovni rekord na 100 Petrov v 65 letih «napredoval» za eno sekunda. Ce 'omisli-rn°, da vsaka desetinka sekunde domeni en met r razdalje, če so potrebni ogromni napori in vz-ujnot, da se zboljša rezultat že za tako majhno časovno enoto, anko trdimo, da pomeni tud ena sama sekunda v- lik napredek. “čfcunda pomeni namreč toliko, u« b; rekorder iz leta 1884 za-ostaj Ja Owensom kar za deset 'hetrov in jo samo pri razdalji sto "»etrov. se ge JuiimSsivijiB naesermim' pšsasštšslsa sr elru£e keie izleuimh iehem za seeiemae Btegemetne prvemsim Pred 30.000 gledalci je Jugoslovan- i ska državna reprezentanca v nedeljo premagala Izrael s 6:0. Izrael je nastopil z mladimi igralci, ki so komaj slekli vojno suknjo (razen dveh). 2e po tem vidimo, da nogomet v Izraelu nr mogel doseči viSine, ker ga je ovirala pravkar končana vojna. Vendar pa je tam nogomet najbolj popularen šport. Izraelski nogometaši so imeli doslej še zelo malo mednarodnin srečanj. Premagali so MTK Iz Budimpešte leta 1943; reprezentanca Amerike jih je premagala lansko leto s 3:1, letos pa so s 3:1 odločili tekmo s Ciprom v svojo korist. Za Jugoslavijo so nastopiti: Šoštarič, Petrovič, Stankovič, Jako,-etič, Jovanovič, Cajkovskij, Senčar, Mitič, Bobek, Pajevič, Čajkovski 1L Za Izrael pa: Hodorov, Schnafor, Weis, Ellifuch, Schweizer. Gambasz II, Mir-movitsch, Osiczek, Litwak, Al Malia in Weinborger. Sodil je Italijan Ga-leatti. Jugoslovanska nogometna reprezentanca ni imela težkega dela. Pokazala je lepo in učinkovito igro. Najboljši je bil napad in v njem mladi in nadarjeni Pajevič. V drugem polčasu so jugoslovanski igralci precej popustili, igra je postajala ležerna in io- Svetovno nogometno prvenstvo je bilo doslej odigrano samo trikrat. Prvo prvenstvo Je bilo leta 1930 v Montevideu. Jugoslavija je takrat zasedla tretje mesto Prvenstvo je zasedel Uragvaj, ki je v polfinalu premagal Jugoslavijo s *:1. Drugo svetovno nogometno prvenstvo je bilo leta 1934 v ftaiiji. Jugoslavija Je izpadla že v predtekmovanja, ker je igrala 2:2 s Svico in izgubila z Romunijo 1:2. Prvenstvo st je takrat osvojila Italija. Tretje prvenstvo je bilo leta 1938 v Franciji. Tudi takrat je Jugoslavija izpadla že v predtekmovanju. V Varšavi je izgubila z 0:4, v Beograda pa zmagala nad Poljsko z 1:0. Prvenstvo si je Italija osvojila že drugič. Fiaahie tekme za četrto svetovno prvenstvo bodo leta 1930 v Riu de Janeiro. Tam bodo tekmovali predstavniki 16 držav, med njimi tudi Italija, kot bivši prvak in Brazilija kot država — gostiteljica, ki bosta pršili v finale brez predtekem. Ostaledržave pa bodo zmagovalke predtekmovanj. Jugoslavija je v skupini z Izraelom in Francijo. Z dvema zmagama nad Izraelom, od katerih je eno žedosegla, se bo srečala s Francijo. Ce premaga tndi Francijo, bo šla na prvenstvo v Brazilijo. Jugoslovanska državna reprezen taaca je letos odigrala samo eno tekmo v inozemstvu. Premagala je Norveško v Oslu s 3:1. ga je prehajala v nekoristnih dvobojih od igralca do igralca. V tena času so poslali gostje nekaj strelov na gol, ki so pa postale plen odlično razpoloženega vratarja Šoštariča. Jugoslovani so takoj v pričetku prišli v napad. V 12. minuti je Pajevič dosegel prvi gol. Gostje so napad vrnili — toda brez uspeha. V I*. minuti je Pajevič dosegel že drugi gol. V torek v Kopru etapa kolesarske tekme okrog Hrvatske in Slovenije Do odmora so Jugoslovani zabili še dva gola. Nato je padel peti v 19. minuti drugega polčasa po odlični kombinaciji Čajkovski II, Bobek, Mitič in Čajkovski I. Jugoslovani so popolnoma prevladovali na terenu, toda mnogi udarci napada so šli v praz- _______»k? ; 15 ižofe Sv. Jš&oii 1:1 V nedeljo smo imeli zanimivo tekmo v Izoli. Srečali . sta SC" reprezentanci Izole in Sv. Jakoba. Kakor, je znano je Jžol» izpadla pri zadnjem nogometnem turnirju zo pokal'lista «Trieste Sport», km je tako odločil žreb ob neodlcrčetieiii rezultatu s Krasom. Sedaj je Itola potrdila svojo visoko kvaliteto in pokazala, da bi se morda omenjeni turnir končal drugače, kot se v resnici je, če bi imela Ižola pri izžrebanju malo več sreče. Ižola je v srečanju s Sv. Jakobom dosegla neodločen rezultat. Takoj v pričetku igre se je že skoraj zdelo, da bo moral Sv, Jakob knoliti. Vendar so to nevarnost rešili odlični i-gralci in stalen napad. V pričetku drugega polčasa je Sv. Jakob na igrišču prevladoval; pozneje je prevzela ini- ativo v roke zopet Ižola s svojimi lepimi napadi. Vendar se njeni napadalci pred golom niso mogli znajti in je stal rezultat, ki so ga še dosegli v prvem polčasu neizpremenjen. Rezultat 1:1 je objektiven. Gola sta dala Paoli (Ižola) v 20. min in Porporati (Sv. Jakob) v 21. min prvega polčasa. Reka - Umag 3:2 V Um ago je v nedeljo, gostovala nogometna reprezentanc» Reke. Igrala je z domačim klubomt ki to nedeljo ni pokazal kakšne posebne igre.. Reka je zasluženo zmagata z 2M. Tekma nr bila posebno lepa. aliasti jo je mo- no. Izzaelce je rešil še večjega PGracJP°1_Č“U s s^°^nl za njihov vratar Hodorov V nedeljo se bo pričela mednarodna kolesarska tekma okrog Hrvatske in Slovenije. Na njej bo sodelovalo poleg najboljših jugoslovanskih dirkačev tudi 40 ino-zemcev. Največ bo Avstrijcev. Avstrijska ekipa bo sestavljena takale: Richard Menapace. Franz Deutsch, Rudolf Lauscha, Hans Hoefner. Alfred Sitzwohl. Sebastjan Hukowetz, Herman Kosulic. Kot poedinci pa bodo nastopili Paul Fueloep, Robert Schlosser. Karl Stepna n in Fritz Barton. Med Avstrijci je najbolj znan Richard Menapace, zmagovalec letošnje etapne dirke okrog Avstrije, drugoplasirani na etapni dirki okrog Madžarske in prvak Avstrije na cesti za leto 1949. Pod vodstvom Marcela Babino-ta, ki je še pred nedavnim treniral jugoslovanske kolesarje, bo prišla francoska ekipa, ki jo bodo sestavljali: Rene Rouffeteau, Jacques Prevolah Marcel Danguillau-me, Claude Porti,nuld. Robert La-cour. Jean Cotudal, Michel Bonney. V tej ekipi po odlični kolesarji; najboljši med njimi je Marcel Danguillaume. Od italijanskih vozačev bodo nastopili: Mario Berengani, Pietro Ferrari, Giovanni Meazza, Lorenzo Grossi, Domenico Z acotti, Emo Giovamolli in Domenico Massa. V tržaški ekipi bodo: Sellier, Fon-tanot, Grio, Rìnaìdi, Cok, Mosetti, Coretti, Javornik, Z eri ai. Turilo in Zollia. Danska je pripravila Nielsena in Rietha. Prva etapa bo vodila iz Zagreba (odhod v nedeljo ob 9. uri) do Crikvenice (179 km.). Druga bo vodila iz Crikvenice do Pulja in bo dolga 146 lem. V tretji etapi bodo kolesarji Prišli v cono B našega ozemlja. Cilj bo v Kopru ob 16.30, v torek 30. avgusta. V Kopru bodo kolesarji en dan počivali. Nato bo naslednji dan kolesarska karavana nadaljevala svojo pot po 226 km. dolgi cesti do Bleda mimo Nove Gorice. Peta etapa bo dolga samo 56 km in bo vodila po dobri cesti v Ljubljano. Naslednji dve ipi bosta: Ljubljana - Maribor '37 km in Maribor - Zagreb 143 m. z uspešnimi akcijami. V 38. minuti je padel zadnji gol. Gole v tej tekmi so dali: Pajevič 3, Senčar I, Čajkovski II 1 m Bobek X. I Povratno srečanje bo 25. septem-j bra v Tel Avivu. S to zmago se je Ju-’ guslavija že prav za prav plasirala | v drugo kolo svetovnega prvenstva I za tekmo proti reprezentanci Francije. * * * Na mednarodnem plavalnem tokovanju v Los Angelesu so n=sto-tudl japonski plavači. Na lov tekmovanju je presenetil celotno športno svetovno pavnost Japonec Hiroroši Furuhaši,. ki je postavil kar tri nove svetovne rekorde. je plavu! 18:19,0 min. in porušil rehord, ki ga je dosegel leta 19®) Japonec Amano s plaval v 9:35,8. Progo 800 m je preplaval v 9:35,5 min. in postavil tudi v tej disciplini svetovni rekord, ki ga je imel preje Američan Smith s časom 9:50,9 min. Progo na 400 ro je preplaval s časom 4:33,0 in tako zruši! stari rekord Janjja jz leta 1947 ( 4:3541 min.). Furuhaši je izjavil o svojem novem načinu plavanja, da on zamahne samo štirikrat z nogami ob vsakem zamahu roke in ne šestkrat, kakor je to bilo sedaj v navadi. Nadalje je dejal, da je prišel do spoznanja, da mu od teh štirih zamahov samo eden pomaga naprej, dočim ostali trije le pomagajo vleči telo in nudijo vodi le malo odpora. nepravilnimi odločitvami, na vsak na. čin pa je bila Reka dosti boljša v svojih lepo povezanih akcijah. E ZA BISTRE G Ii A V E KRIŽANKA 7 1* 9 t° 5 i L 31 ii* ŽSjlHu ^ od Vijj °ravno: 1. mesto v Jugosla-kost 'T4r»a»s't» pesnik, 11. sila, ja-Maj:’ _ celina, 15. pokrajina v dredj,- z»Jf> 16- zastopnik, 18. po-2q. 1 veznik, 19. tuje žensko ime, “htološki prude«! Rimljanov, 2t. žensko ime, 23. število, 24. paket, brez vsebine, 26. prevozno sredstvo, 28. kratica za minuli teden, 29. podneben, 30. uniforma, 31. kazalni zaimek, 32. živec (tujka), 34. prebivalci velike celine. 36. podzemlje, kakor so ga imenovali stari Grki, 38. površinska mera, 39. sorodnik, 40. staro ime za Pirenejski polotok, 42. špranja, odprtina, 43. del glave, 45. priprava, 46. prostor za odpadke, 47. sorodnice, 48. južno sadje, 49. kajti (srbhrv. i-j). 50. veznik, 51. kovina. Navpično: 1. uradni odvzem, 2. oster, javen nastop proti komu, 3. žensko ime, 4. ključ, serpentina, •i. pivski vzklik, 6. artelerijska enota, 7. obviti, prisiliti, 8. okrasna sličica, 9. hoditi, 10. kras, ponos, 11. privlačne, zanimive, 12. del voza, 13. vabljivost, skrivnostna sila, 17. pokrajina z Zadnji Indiji, 22. nenadoma, 24. pristanišče na Jadranu, 25. otočje v Indijskem o-ceanu, 27. zoprn, odbijajoč, 29. vzklikati, vpiti, 30. majhna skupina, ki skupno nekaj dela, 33. ple-lati, 35. nobeden, 37. del živalskega telesa, 41. pripadnik evropskega naroda, 42. glas trganja, 43. rastlinski škodljivci, 44. enota skandinavskega denarja. KVADRAT Vodoravno in navpično: 1. kraj na Krasu, 2. glasbena drama, 3. moško ime, 4. značilen okus, 5. naslov črtice iz Cankarjeve knjige «Vinjete». ’ ■1 2 3 4 5 4 5 ‘fUiitue flancino nasMziaMie V nedelja velik lahkoatletski troboj v Beograda. Nastopi tudi Reift Pariški Bauciug je prišel v Jugoslavijo. V Zagrebu je v nedeljo prvič nastopil Dosegli so naslednje rezultate: 110 m zapreke: 1. Brisson (R) 15,4, 2. Trajer IR) 15.«, 3. Srp (M) t«,2, 4. Marčelja (M) >7,2; stok v višita: 1. Silina (R> 1,», Z Zerfcov (M) 1,89. 3; Keršteg (M) 1,75, 4. Waseur (R.) 1,70; met kraglc: l. D'Aleksandri 13,26, 2. Margot (R> 13,17, 3. Gali» (M) 12,87; 4. Marčelja (M) 12,34; It» m: 1. Por-thaul (R) 10j», 2. Vincijanovič (M) 11,2, 3. Relja (M> 11,3» 4. Dupoux (B) 11,5; Izven konkurence Linglois (R) U,T; 4W m: I. Gay (R) 50,04. Z Rion 50,05, 3. Relja (M). 50,07 (izenačen hrvatski rekord), 4. Kraljevič (M) 50,9 izven konkurence Dupoux (R) 49,9; skok v daljino: 1. Urbič (M) 7,03, Z Vineijanovič (M) 6,37, 3. Epall (R) 6,60, 4. Attal 6,42; 1580 m: 1. Klein (R) 3:56,1, 2. Roger (R) 4:01,2, 3. Šušteršič (M) 4:07,0, 4. Košuta (M)); izven konkurence Cera j (Partizan 3:56,2, Mi. moun (R) 3:57,0; 4X1»» m: 1. Racing I 43,2, 2. Mladost 44,2, 3. Racing II 45,7. V Jugoslaviji prispe v kratkem rudi belgijski kljub «Union Samt GX-loise» in z njim tudi s vetovni prvak v teku n» 3.000 m Gaston Reift. Ran-cing in Union Samt Giloise ter najboljši jugoslovanski lahkoatleti bot do' nastopili v nedeljo v Beogradu. * * * Heino se še ni postaral. Ravno narobe. V Karnuh, kjerjebUdtinsko prvenstvo v lahki atletiki je poizkušal porušiti Zatopkov svetovni rekord na tO.OO» m.Pojzkus pa je propadel, Heino je tekel «samo» 29:35,8 min, medtem ko znaša Zatopkov rekord -9:28,2. Cas 29:35,8 min Je za štiri sekunde boljši od prejšnjega Heino. vega rekorda. Vseeno pa je še vedno tretji najboljši čas v zgodovini teka na 10 km, Heino je starta! zelo hi. tro in je tekel prvih 5 km 14,38 min. Aleks Jany, Walery in Jeanette Ja-ny — priznani svetovni rekorderji v plavanju bodo od 10. do 30. septembra gostovali v Jugoslaviji. Sodelovali bo. do tudi na moštvenem prvenstvu države Vodoravno: 1. Zupančič — ve„ 2. Inn — rez — Kru, 3. ta kap prag, 4. pav — slina, 5. vol ~ Blaž 6. sir — sren — mi, 7. os — hlod sen, 8. gram — ded, 9. koral; — bedak, 10. Adam — koleno, 11. nad — Mirbmar. Navpično: A. žito — Solkan, B. Una — Vis — oda, C. pa — por — grad, C. kal — hram, D. nrav — slak, E. čep — brom — ki, F. iz — sled — bor, G. plan — Dela, H. križ — sedem, I. vran — Medana, . Engadin kot. Kupon št. ISO za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod t Trstu ulica. Mostec chi » Rokopisi se ne vračajo i hìdskiTEONIH KRONIKA NINETA • ČUKA Zaslužni mož I Vsi bodo izgnani «Giornale di Trieste» z dne 17. t. m. je opremil nek člančič s tem-le debelim naslovom: «Grožnje v coni B. Vsi Italijani bodo izgnani». Prva naša misel je bila: Kje pa je pobral to gorostasno vest? Ali se bo kdo čudil, da smo hiteli brati članek, da zvemo, za kaj, gre. In kaj smo brali? Na zborovanju koprskega o-krajnega ljudskega odbora je nek; zborovaled iznesel predlog, naj se postopoma izženejo iz cone B vsi tisti italijanski državljani, ki so prišli iz jugoslovanskega področja ter so optiraii za Italijo so torej odkloniti jugoslovam sko državljanstvo. Torej: V Kopru so razpravljali o tem, da bi ukrenili nič več in nič manj nego to, kar delajo v Trstu že zdavnaj, namreč, da liste, ki so se izrekli za italijansko državljanstvo, pošiljajo v Italijo. Ali bi mogoče znal povedati «Giornale» kak drug kraj, kamor bi se lahko poslali? In ali je «Giornalu» mogoče znano, da se italijanski optanti v coni B svobodno kretajo, med tem ko jih v Trstu nekateri bratci v imenu «madrepatrie» trpajo v nedostojnem in nezdra-vejn Silosu? Sicer pa se dozdeva, da je nedostojnost v najnovejšem času posebna tržaška čednost. Kajti naslovit,! tako vsakdanjo in samo po Sebi razumevno novico s takim zahrbtnim naslovom, je in ostane nedostojno. V pravljici je živel krojaček, ki je nekoč ubil-sedem muh na en mah ter šel nato po svetu z velikim napisom: Sedem ria en mah. Ljudje so mislili, da' je pudri sedem vojščakov na en mah in krojaček je postal slaven junak. Tako je v kraljestvu pravljic. V današnji realnosti pa bo ostal «Giornale» boren, pomilovanja vreden — krojaček. Ameriški humor At.-t:> icanom ni mogoče odrekati humorja. Pravi humorist se najraje norčuje iz samega sebe. Neki Američan mi je to-le pripovedoval: — Znana ti je častivredna ameriška navada linčanja. Najbolj spoštujejo to navado v državi Arizona. Gre kakor namazano. Eden, dva, tri, in že visiš na drevesu. Neki tujec je v Arizoni prisostvoval takemu podjetju in se obrnil na domačina: «Povejte mi vendar: Kadar linčate kakega človeka tako naglo, se ne bojite, da pograbite kakega nedolžnega?». «O ne» — je dejal dojnačin — «lahko obesite kogar koli iz tega mesta; ne boste pogrešili». Američan je dodal: — Znano je tudi, da je humor vesela stran — resnice., Zenske so ženske. Prej bi obe Pepa in Juca naenkrat 'klepetali, zdaj sta pa obe pobrali šila in kopita in šli na dopust. Pustimo ju torej, da si do prihodnjega tedna odpočijeta jezike in nabereta1 novih energij. Da pa ne boste prikrajšani za tuje in domače čenče. Vam postreže naš znanec Nino Cuk s svojo veselo kroniko. V Slracsburgu vsa gospoda se je zbrala na posvet. Churchill tja še Švabe vabi, marsikdo za to ni vnet. Vsak na svoje rad bi vlekel, striček Sam pa se smehlja: kar igrajte se svobodo, kar jaz plačam, to velja! Prav gotovo ste spoznali, da zlato ni kar tako. Toda kaj mi vse bogastva, - če v denar ne gre blago.' Druge pita, sam trepeče, da ves trud ne bo zaman kriza mu una vrata trka; tak je danes striček Sam. Na vse kriplje zdaj se trudi, da bi vse podse dobil, ko pa ura, bo odbila mislim da bo vse zgubil. Je nevaren vsak napredek zarohnel je striček Sam da mu ustreže, vsak napredek PMpež je preklel on dan. V tem znamenju demokristi zmagali so v Nemčiji, veselijo se nacisti vidijo že lepše dni. Trumanu pa sive lase, bogme, dela Daljni vzhod na namig iz Washlflgtona je Qvirino šel na pot. Cankajšek pa uboga reva se zatekel je v Kanton, ljudska .vojska mu podkuri, vsak dan bližji je polom. Petrolej je tekočina dragocena kot zlato. Zarad’njega imperialisti živi se med sabo žro. V Siriji je zasmrdelo, je po sredi petrolej. Dva ministra so ubili borba gre pa kar naprej. V Grčiji pa monarhisti ne spoštujejo več mej, če pa že igraš se z ognjem, da ne spečeš se poglej. Kominjorm pa svojo goni, Grki naj se kar bore, mar nam je za vašo borbo, da le laž po svetu gre. In zato je tudi v Pešti zarohnel gospod Madžar: na mladinskem festivalu; Jugoslavije nikar! Po vsem svetu Ceh trguje, dober mu je vsak cigan. Svetle dolarje prešteva, vendar, glejte, - ni prodan. V Trstu se je zganil Airey, spet postal je literat. Triglie Die pa spet bo moral isto staro zgodbo brat. Da še večja bo svoboda, rod čerinov se množi sedem tisoč je uradnih neuradnih kot smeti. Je umrl Lavoratore prišla k nam je Unità: kdor je mislil da bo boljša zmotil se je prav do Una. Borba za žvečilni gumi V taboru slovenske reakcije se prepirajo. Pogovor pod libanonskimi cedrami Tukaj lahko citate sceno «Mohamed na Libanonu». Spoznali boste, kaj so se pod tisočletnimi libanonskimi cedrami pogovarjali Mohamed, njegova žena Fatima in pobožen arabski derviš, ki ga je zaradi njegove velike svetosti doletela redka čast, da vzdržuje zveže med velikim prerokom in umrljivim svetom. Mohamed: Fatima, žena, prinesi mi dateljev! Fatima: Tukaj so. gospod moj! Kako lep dan nam je naklonil-Alah danes. Mohamed: O ti zlati libanonski zrak, ki ga oz vežu j e opojni vonj tisočletnih ceder. Večna slava bodi Alahu. Skoraj se mi ne toži več po gori Araratu, kjer sem prebil 120 let... Fatima: ...in odkoder naju je pregnal smrad po petroleju, ki je 'prihajal s perzijskih 'gričev No mizi in pod mizo Neki komunist iz Milana je moral po opravkih v Trst. Seveda . si je tudi v Trstu kupil svoj priljubljeni list «Unità». Prebral je splošne vesti in bil zadovoljen. A ker je imel dovolj časa, se je posvetil je kroniki iz tržaškega ozemlja, ki se sicer tiska v Milanu, a piše y Trstu. Pišejo jo pa ravno tisti modrijani, ki so tako mojstrsko pognali «Lavoratore» k vragu,, Milanež je bral in začel zijati. Tako pisanje naj bo na starodavni, častitljivi liniji lista «Unità» Saj vendar prekaša najbolj «italianissimo» tisk Italije! Milanež je list spravil in ko se . Je vinil v Milan, je šel poln zgražanja v Uredništvo «Unità» ter jim ogorčeno predoči! način pisanja tako imenovane tržaške kronike. «Potolaži se, tovariš», so mu dejali, «ti si podoben tistemu, ki sedi pri mizi, a po nepotrebnem pogleda pod mizo. Pod našo mizo leži kuža, ki se ne more odločiti, da bi enkrat pustil staro kost, na kateri gloje že toliko let». Ha. ha. ha. ,< bU< * bili boij« avgustj . «maHoni * bn— izrone čestitamo m ji t*. s? mnogo Hlago.slovljenih let „SOČA" — komunističen list V uvodniku poslednji »Soče* od 13. f. m /e ta Ust jasno odkril svojo Ć. — £n 0 i Co- 90 t ■ PrcjV Ijjoslo« •iva in nove komunistično opredelitev, ini 3 ttrrt pokaral, da smo imeli prav, če smo ga uvrstiti med prepovedane list£ Kdor, bere »Sočom, snirlno greti. :i hofti k «i », pi bere odelu le, je >nde določb mn bere »oočom smrtno gr< C** /4 k Jo, ki hoji k mati počni poti, in zapi v-t m k zakramentom, nq bere »Soči ah pri njej cela sode Om, na na1 olici ja, o katerih smo govbpU v' prejšnjih naiih sleyiCkah. Duhovniška vest wo lai alt izb bei kdo h S2;1 V tlonSfco ftolnico Je zapustil vital TarcLsiò Darjin, li Ja. -• *' Ta «vic» so skuhali v uredništv «Katoliškega glasa». Vsekakor pri{ znanja vredna sposobnost. in iz puščav ob Tigrisu. Mohamed: Alj more biti sploh kaj hujšega kot smrad po petroleju, ki šo ga pripeljali k nam krščanski neverniki, s sivimi ci-, lindri; monokli in pipicami in z govorico, ki spominja na lajanje psov. Pasji sinovi! Zasmradili so mi moje tisočletno bivališče Ararat, da sem moral zbežati sem na Libanon. Edino moj prijatelj Zaratustra, ki je velik lilozof in potrpežljiv človek, je ostal tam. Derviš: Velika nesreča, veliki, edini prerok! Mohamed: Nesreča? Kaj vendar? Alah nas je naučil potrpež-, ijivo prenašat; vse nesreče. Derviš: Nesreča ne toliko za nas kot zate, o veliki in edini prerok. Prav tukaj, preko Libanona, mislijo zgradit; cevovod in po njem se bo pretakal petrolej iz Mosula do Bejruta. Smrad se bo razširil, veliki in edini prerok, še dehteče libanonske cedre bodo zaudarjale po petroleju. Mohamed: O gorje! Z Ararata sem pobegnil pred smradom, zdaj mi pa še na 'Libanonu ne pustijo čistega zraka! Kdo bo delal ta smradovod? Derdiš: Neverniki, Džavri —■ Amerikanci, veliki in edini prerok. Mohamed: Kako Amerikanci? Mar niso lu]