TS&Fk > - -v* vT nT *
X •
J	•-**. V\4.V
<j$X yjK> ><k
^W'^l ■ -
« vu | JU'^2
$s
—mn
HRIBAR
servis HRIBAR s.p. Selo 72 1410 Zagorje
servis vozil Ford
avtomehanika
avtokleparstvo
avtoličarstvo
avtoplastika
avtoelektrika
montaža avtoradijev
prodaja vozil prodaja rezervnih delov VOZILA LETNIK ’97
FIESTA 		.. 17.250 DEM
KA 		.. 18.990 DEM
ESCORT ....	.. 21.990 DEM
MONDEO ...	.. 32.405 DEM
Informacije vsak delavnik od 8-17 na telefon (0601) 64-033
IA
VARNOSTNO NADZORNI CENTER
VSAKOD
NUDIMO VAM
PREVOZ DENARJA na relaciji
POSLOVNI PROSTOR - AGENCIJA
s&Set
d. d.
HRASTNIK
D
AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoije, Selo 65 j	telefon: prodaj a 0601/64-729,servis 0601/63-399
Mazda 626 l.Si S KLIMA NAPRAVO, ABS-om, DVOJNO AMERIŠKO ZRAČNO BLAZINO,
SERVO VOLANOM, ZATEGOVALNIKI VARNOSTNIH PASOV, ELEKTRIČNO POMIČNIMI PREDNJIMI IN ZADNJIMI STEKLI, MEGLENKAMI, ELEKTRIČNO NASTAVLJIVIMI IN OGREVANIMI ZUNANJIMI OGLEDALI, ZATEMNJENIMI STEKLI, 3. ZAVORNO LUČJO IN ELEKTRONSKO ZAPORO DELOVANJA MOTORJA.
MAZDA 626 l.Si "klima" 34.990 DEM (namesto 38.990 DEM)
POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA.
NA ZALOGI RABLJENA VOZILA.
KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK.
MAZDA BANK - UGODNI KREDITI	MAZDA NAJ BO
v leto 1997 z novimi NIŽJIMI CENAMI od 1000 do 4000 DEM ceneje
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
J r.F zfj n
NAMESTO...
V zraku jo čutimo, prihaja zagotovo -pomlad. Kar nekako prehitro, se zdi, z mislimi smo še na snegu, na počitnicah, pa je naenkrat tu marec, pa osmi marec, toliko opevan in ravno toliko opljuvan. Kakor komu. Pa kaj bi, poglejmo okrog sebe, novo se prebuja, pa naj se tudi v nas.
Zaželimo vsem ženam prijeten dan, mesec..., pa če ga že tudi praznuje ali pa ne praznuje vsaka - vsak drugače.
Saj je ravno različnost bogastvo !
<S	Pohujšanje
<i>	•HO Vrkovo
<$>	V začetku je bil konjiček
'#	Oozd - varuk zasavja
<§>	.Anketa
<§>	Se 0C\J\A-u obeta posel
'S	Kulinarika
	Ogledalo
<§>	Zasavčevi nagrajenci
#	/\)aša kulturna dediščina
m x
'O
Kolaž
foto:
arhiv Zasavca Oblikovanje: Slavko Garantini
Pripravljamo pogovor z Janezom Vidmarjem
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje oh Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko.
Robert llalzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Mina (Reportaže), Barbara Kus (Zdravo telo), Fanči Mol jk (Miš maš). Stane Sterbucl,
Polona Malovrh, Roman Rozina, Milan Vidic.
Oblikovanje in računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: TIKA Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi . Tel.: (0601) 64-250. 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Eti tudi v Avstraliji
Ni dolgo, ko smo zapisali, da to izlaško podjetje pravzaprav delniška družba začenja prodajati svoje blago na Kitajsko. Danes pa lahko povemo, da se tovarna podaja še v daljni širši svet. Dogovorila se je namreč za izvoz v Avstralijo in Novo Zelandijo. Skoraj bi lahko rekli, da Elini izdelki romajo po vsem širnem svetu, čeprav v nekatere njegove dele v manjših količinah in v omejeni vrednosti. Ker pa izkušnje kažejo, da je potrebno venomer začeti po malem ali da iz malega raste veliko, utegnemo tudi v lem primeru reči, da bo majhno kmalu postalo večje. Tako je že znano, da bo skraja, verjetno že letos, ETI prodal v Avstralijo blaga v vrednosti kakih 700.000 do 800.000 DEM, že prihodnje leto pa bo znesek zagotovo podvojil.
Očitno je, da so v družbi spoznali, kolikšnega pomena je večja, pravimo ji tudi razpršenost izvoza, ki pa utegne preraščati tudi višje oblike, namreč ustanavljanje obratov po svetu, kjer bodo izdelovali posamezne izdelke ali samo dele izdelkov ali pa bodo svojim kooperantom pošiljali le posamične izdelke ali njihove dele. Eno z drugim: Eti bo tako kot Steklarna večino svoje letne izdelave vnovčeval v tujini.
! Znabiti ETI malce manj kot Steklarna, ki že zdaj 85% vsega narejenega proda tujim kupcem, ETI pa se temu odstotku približuje. Drugo je, ve se, vprašanje, kako je prodaja tujim kupcem donosna, profita-bilna. V Hrastniku se s lem ne pohvalijo. Pravijo, da država s sedanjo makroekonomsko politiko niti najmanj ne podpira vse večje izvozne usmerjenosti, podobnega mnenja pa so tudi na Izlakah, ni pa dvoma, da njihovo mnenje delijo tudi drugi večji zasavski izvozniki.
M.V.
Gripa razsaja
Vodstvo S B Trbovlje je sklenilo priporočiti obiskovalcem, da naj začasno omejijo obiske. Vzrok temu je pojav gripe, zato želijo, da le-ta ne bi zavzela večjega obsega med bolniki in osebjem.
TL.
Svet JZK Delavski dom Trbovlje seje konstituiral
Na temelju odloka občine Trbovlje o ustanovitvi in delu Javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje se je 24. februarja prvikrat sestal na svoji konstitutivni seji svet tega zavoda. Svet tvori šest članov. Dva člana je imenovala ustanoviteljica, to je Občine Trbovlje (Vinko Kovač in Edi Petrič), dve članici predlaga KS (Zinka Bregar in Erika Felc), dva člana pa zastopata zavod (Mihela Forlc in Branko Daradan). Za predsednico sveta v tej mandatni dobi so izvolili Zinko Bregar, ki jo dobro poznamo kot zborovodkinjo. Na seji pa so obravnavali še spremembo odloka o ustanovitvi in delu JZK Delavski dom Trbovlje, nujnost čimprejšnjega imenovanja strokovnega sveta in objavo razpisa za imenovanje direktorja zavoda. S konstituriranjem sveta zavoda je dana možnost za normalno dela tega zavoda.
IL.
Plinifikacija v občini Trbovlje
Trbovlje že dolga desetletja veljajo kot središče slovenskega premogovništva. Kraj in z njim vsi občani so živeli in dihali z rudarjenjem. Vendar se tudi ta kraj ne more izogniti čedalje večji porabi ekološko sprejemljivejših goriv, predvsem iz okoljevarstvenih razlogov. Občina Trbovlje je že pred letom dni sprejela odlok o lokacijskem načrtu za plinifikacijo v občini. Predmet te koncesije pa je, da koncesionar zgradi omrežje za distribucijo zemeljskega plina ter upravljanje omrežja za distribucijo plina. Tudi z zgraditvijo plinovodnega omrežja in uporabo plina v gospodarstvu, negospodarstvu ter gospodinjstvih naj bi pripomogli k čistejšemu ozračju v Trbovljah.
IL,
Murskosobočani peli v Trbovljah
V petek, 21. februarja ob 19. uri je v domu Svobode v zgornjih Trbovljah potekal koncert Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote. Na
koncertu so gostujoči pevci peli narodne in umetne pesmi raznih skladateljev in priredb. Koncert je sodil v okvir kulturnih prireditev v februarju, mesecu kulture, ki jih je pripravila ZKO Trbovlje.
IL.
Komentar
0 pohujšanju v dolini Šentflorjanski
Pred časom je predsednik Ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek izjavil nekako tako, da je Slovenija še daleč od pravne države. Njegovo izjavo je nedolgo zatem potrdil nekdanji generalni direktor RTV, Žarko Petan in dodal, da ni niti MORALNA, kar je še toliko bolj boleče. Kajti, če morale ne premoremo, so lahko zakoni še tako dobro napisani, pa jih ne bo nihče spoštoval.
Vsi tisti, ki kakorkoli iščejo pravico po sodiščih (npr. delavci, ki so zaposleni v podjetjih, kjer se ne spoštujejo veljavne kolektivne pogodbe) so v nemoč pravne države še kako prepričani, saj na svojo pravico čakajo tudi po več let. Tako naj bi nekateri zaostanki na okrajnih sodiščih trajali tudi do pet let. na okrožnih tri in celo na vrhovnem sodišču do dve leti. Kako je pa s slovensko moralo, ali, če hočete, kako naj ne bi bilo, smo dodobra spoznali v zadnjih nekaj mesecih, ko so se naši izvoljeni predstavniki ljudstva ukvarjali s sestavo nove slovenske vlade in so celo podpisani koalicijski dogovori padali kot kocke za domino. Naj omenim le nekaj takih primerov:
-	pomladne stranke so pred volitvami sklenile ustni dogovor o skupni sestavi nove vlade. Po volitvah so pred izvolitvijo predsednika parlamenta in delovnih teles v parlamentu podpisale celo skupni sporazum o sodelovanju, kije bil podpisan v Ljubljani 27. novembra lani, pa ga je vodstvo ljudske stranke med pogajanji z liberalno demokracijo za vstop v vlado enostransko razdrlo;
-	mandatar slovenske vlade je pred glasovanjem o prvem vladnem kabinetu z nekaterimi strankami podpisal koalicijski sporazum (npr. z ZLSD), ki pa, kot kažejo zadnji dogodki, zanj niso niti pomembni niti resni, kajti v nasprotnem bi jih spoštoval. Postavlja se vprašanje, kako bo mandatar spoštoval tega zadnjega, ki ga je podpisal z ljudsko stranko.
Kakor se odvijajo dogodki v Sloveniji v zadnjem času, je čutiti bojazen, da bodo tudi ostali državljani, seveda po zgledu nekaterih političnih veljakov, pozabili na moralo, kar pa tej mladi državi nikakor ni v čast.
Kakorkoli se danes čudno sliši, se v prihodnosti vendarle lahko pripeti, da bo največja stranka v državi na koncu ostala čisto sama, kajti le malo je verjeti, da bo katera stranka z njo sploh pripravljena resno sodelovati. Kar spomnimo se, kaj je social-demokrat-ski stranki prineslo sodelovanje v prvi Drnovškovi vladi in kaj ZLSD in SKD-ju v drugi. Predvsem manj volilcev in notranji razkol.
Upam, da besede uglednega kolumnista v Mladini, Bernarda Nežmaha, ko pravi, da sta v imenu naše največje stranke odveč že dve besedi in sicer: liberalna in demokracija, le niso povsem resnične, kakor tudi upam, da so besede izrečene iz ust Žarka Petana (TVS 1 - Očetje in sinovi): "Lažje postala resnica današnjega časa," malo preveč pesimistične, ali pač.
Igor Gošle
niTirvn n t n I
Demontaža rudniških tirov
Vsega je enkrat konec; h koncu obstoja gre tudi zagorski premogovnik.
In ker starejši Zagorjani, še posebej nekdanji knapi tako ali drugače spremljajo zadnje dejanje rudnika, so nas opozorili tudi na demontažo industrijskega tira vzdolž separacije.
Za zdaj so odstranili samo nekaj tirov na sredini vozlišča, kjer je svoj čas stalo toliko praznih in polnih železniških tovornih voz, da so bili premikači in drugo osebje zelo previdni pri razvrščanju v vlakovno kompozicijo. Rudniški hlapon, pozneje "dizlerca", je po štirikrat in petkrat vsak dan in vsako noč pripeljala z železniške postaje po 25 ali celo 30 voz naenkrat in jih napolnjene s premogom spet prevažala do postaje. Tam so vagone lepo, kot seje spodobilo, razvrstili na sever in jug, kar je omogočilo t.i. T vlakom, da so jih že razvrščene odpeljali bodisi proti Ljubljani bodisi proti Mariboru. Svoj čas je rudniik tudi precej izvažal premog; največ so ga kupovali Avstrijci, domicilne postaje zanj so bile: Kapfenberg, Klagenlurt (Celovec) in še bi lahko naštevali avstrijska mesta, kamor je romal zagorski rjavi premog.
In ko že razpredamo misli o rudniških tirih, ne bo odveč omeniti, da so široki tir, kakršen je tudi redni železniški pri nas in po svetu, postavili šele tam okoli leta 1930; poprej je bil tir ožji, rekli so ozkotiren in po njem so prevažali v manjših vagonih premog na železniško postajo, kjer so ga preložili v velike, širokotirnc vagone in odpeljali na odrejena mesta. Porast porabe premoga, ko je postal prevladujoče gorivo, je sprožil znatno večji izkop tudi v zagorskem rudniku, ker je slovel po svoji kakovosti.
Industrijski tir bo bržčas kmalu odstranjen v celoti, tudi proti železniški postaji. Z njim bo šel v pozabo še en pomemben del premogovnika. Naj kot zanimivost omenimo, da zdaj premog prihaja tpo tem tiru v Zagorje ob Savi iz Češke do separacije, kjer ga razložijo v tovornjake.
Iz rudnika pa odvažajo še nekaj premoga le v zaprtih tovornjakih v ljubljansko toplarno. Ne dosti, nekaj pa še....
M.V.
Prosvetni dom Vrhovo poslej ogrevan
Dom v Vrhovem najbolj poznajo krajani, saj nudi streho tamkajšnji kulturni dejavnosti, del doma zavzemajo gasilci, vsi skupaj pa so imeli največ problemov prav v zimskem času, ko je največ časa za razne dejavnosti, pa žal zaradi slabega ogrevanja te niso mogle biti tako bogate, kot bi sicer bile. V času, ko so v
skoraj vseh radeških KS pripravili prireditve ob Kulturnem prazniku, poteka vgraditev ogrevanja, ki jo izvaja sevniško podjetje MTK Radej, investitor pa je tamkajšnja KS. Dela so bila v pogodbi ovrednotena na 950.000 tolarjev, ob tem, daje del opreme prispevala občina, del pa je iz bivšega radeškega zdravstvenega doma. Dela naj bi bila zaključena še v tem mesecu. Nova centrala pomeni za dom vsekakor veliko pridobitev, največ pa si od tega obetajo krajani, saj bo omogočeno pestrejše delo vseh kulturnih in drugih sekcij v tem delu radeške občine.
Franci Kadunc
Desetletnica gradnje H E Vrhovo
Da bo gradnja HE Vrhovo, predvsem pa njeni spremljajoči objekti, predvsem mislimo tu na objekte varovanja v KS Radeče in Vrhovo pred poplavami, trajala kar 10 let, si niso upali napovedovati niti največji pesimisti. Ob tem, ko država že razmišlja o nadaljevanju izgradnje elektrarne na Savi, pa si Radečani skupaj z investitorji in izvajalci del ob gradnji HE Vrhovo še vedno prizadevajo, da bi bila vendarle zaključena vsa nedokončana in nekatera žal še nepričeta dela na nekaterih objektih. Že res, da so Radeče dobile povsem novo podobo, toda v ozadju je še kopica problemov, od nekaterih kanalov, ureditve okolice do nekaterih žal še nerešenih lastninskih vprašanj in podobno. Težko je razumeti, da se je vsa leta z investitorji tega največjega slovenskega gradbišča dogovorjala neprofesionalna skupina zanesenjakov pri tedanji KS, danes novoustanovljeni občini Radeče in da praktično še vedno isti ljudje predvsem prostovoljno poskušajo stvar pripeljati do ugodnega razpleta, ki bi predvsem Radeče obvarovalo pred morebitnimi poplavami in KS Vrhovo spet omogočilo normalno sožitje na nekaterih površinah, ki so v neposredni bližini elektrarne. Nedavno srečanje komisije z novim direktorjem Savskih elektrarcn je prineslo nekatere zanimive sklepe, ki dajejo upati, da se stvari vendarle odvijajo k željenemu koncu. Obe strani sta predlagali, da se ustanovi posebna komisija, ki bo pregledala evidentirana nezaključena in nepričeta dela in jih finančno ovrednotila. V zvezi s tem bo pripravljen poseben sporazum ali pogodba, ki bo natančno opredelil vse obveznosti Savskih elektrarcn s tem, poudarjajo v Radečah, da ne bo popuščanja v smislu nespoštovanja Odloka in vseh podpisanih dogovorov iz preteklosti. V tem času se bodo opravili tudi potrebni razgovori na Ministrstvu za promet in zveze glede problematike cest, ki so povezane z gradnjo HE Vrhovo, opravljeni pa bodo še razgovori na Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo in Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Pogajalske strani bodo ob koncu meseca spet sedle za mizo in poskušale ugotoviti, kje so
skupna stališča in kje razhajanja. Investitorji dobro vedo, da je uspešno zaključena investicija v Radečah in Vrhovem gotovo njihova najboljša vstopnica za pričetek del v Boštanju. Odjemalci električne energije si želimo le, da bi gradnja trajala manj časa, saj ves denar izdvajamo davkoplačevalci, ki praktično nimamo vpliva na odločitve tistih, ki se dogovarjajo za podobne investicije. Desetletje je pač preveč za gradnjo kakršnekoli elektrarne.
Franci Kadunc
Bo na Ocepkovi gmajni še dvoje kopalnih bazenov?
Število kopalnih bazenov po Sloveniji naglo raste. Ne postavljajo jih le v naravnih in drugih zdraviliščih; marsikje so in še rastejo tam, kjer jih ljudje pogrešajo, ker enostavno ne želijo ostati prikrajšani za te oblike zdrave rekreacije.
V zagorski občini se že kar lep čas šušlja, da utegne pridobitev tople vode iz kotredeške jame omogočiti zgraditev dveh novih kopališč. Zdaj to že ni več ugibanje, temveč skorajšnja stvarnost. Pred kratkim so namreč v KS Franc Farčnik zastavili vse potrebno za začetek vrtalnih del za pridobitev tople vode iz zemeljskih nedrji.
Znana zagorska firma Ultra pa je že naročila ustrezne načrte, da bi ob svojem teniškem igrišču, bolj znanem pod imenom Zas-ten, postavila dvoje kopalnih bazenov. Pravzaprav je firmaArhis načrte že naredila in jih poslala naročniku. Gre za dvoje objektov: prvega zaprtega, drugega zunanjega. Notranji naj bi imel kar 200 m2 koristnih površin, drugi nekaj manj, vseeno pa 130 m2. Pogoj za to, da bi na Ocepkovi gmajni postavili dvoje kopalnih bazenov, pa je pridobitev tople vode, ki ne bo imela manj kot 28° C. V tem primeru namreč notranjega bazena ne bi kaj dosti ogrevali, večja razlika v pridobljeni vodi pa bi seveda terjala večje ogrevanje, s tem pa tudi večje stroške.
Eno z drugim - ob Zas-tenu naj bi imeli Zagorjani dvoje kopališč; tako pozimi kot poleti, s tem pa bi Zagorje ob Savi imelo že kar pet kopalnih bazenov; odprti bi bili trije, dvoje pa pokritih, zimskih. To bi vsekakor zadoščalo za dolgoletne potrebe ne le domačinov, temveč tudi ljubitelje kopanja od drugod. Sicer pa je znano, da zunanja bazena v Medijskih Toplicah veliko bolj obiskujejo kopalci od drugod, kot iz Zagorja. Eno z drugim: zdaj je vse odvisno od tega, kdaj in kako bodo spet prišli do tople vode na območju omenjenega kraja, ki so jo bili nekoč pred davnimi leti že imeli, pa sojo, kot pravijo temu, knapje zabili.
M.V
________________________________________
J IJ J J
čuar
Vprašaji nad Medijskimi Toplicami
Eden najbolj znanih pa tudi največjih turističnih objektov v Zasavju - Medijske Toplice so dobile začasno novega upravitelja. Pravzaprav je hotelski objekt, vključno z notranjim, ne pa tudi z zunanjim bazenom prevzel samostojni podjetnik Igor Grošelj. Za tri mesece. S tem, ko je prevzel tudi večino osebja, je kljub stečaju, v katerem se je znašel hotel, sprejel tudi velik izziv; čas bo pokazal, ali mu bo kos. In če mu bo, je precej verjetnosti, da ho najem obnovil vseskozi do konca stečajnega postopka.
Naprej pa se prav ničesar ne ve. Ve pa se, da so nekateri podjetniki že pred časom, ko so bile Toplice še v postopku prisilne poravnave, pokazali interes za nakup, ker pa je bila po njihovem mnenju cena previsoka, so odnehali. Zdajšnji najemnik se, kot je videti, vsestransko prizadeva omogočiti normalno delo hotela in, kot sam pravi, doseči v njem tako kakovostne storitve, da se bodo gostje še vračali. Osnovna pozornost tfo veljala individualnemu gostu, njegovemu dobremu, zadovoljnemu počutju. Za zdaj je že marsikaj postoril za izboljšanje naprav in vsega, kar sodi zraven. Popolnoma je očistil notranji bazen; ureja tudi dostop invalidov vanj. Preurejena je tudi kuhinja. Nihče, ki pride v obrat, ne sme niti zaslutiti, da je le-ta v stečanjem postopku. To je nekakšna prva zapoved, ki jo morajo vsi zaposleni dosledno upoštevati in spoštovati.
Toda, kaj po končanem stečajnem postopku? Ti se včasih vlečejo kot jara kača, tu in tam pa so tudi kratki, vsega skupaj nekaj mesecev. Kako bo v tem primem, ni mogoče ničesar z gotovostjo reči. Škoda bi bilo, da Medijske Toplice ne bi obvladale sedanjega stanja in situacije; resnično škoda bo, če Toplice ne bodo pripravljene na poletno sezono. Ta pa se, vsaj uradno, vselej začne 1. maja, ko v zunanje bazene natočijo vodo. Zdaj, ko vodo v okroglem bazen ogrevajo, bi ob lepem, predvsem pa toplem vremenu prvi kopalci utegnili zaplavali v njem že po 1. maju, in če bi več ljudi vedelo, da bo temperatura vode v njem najmanj 27° C, bi to zanesljivo pomenilo večji obisk že pred poletjem.
M.V
Ura pravljic za najmlajše
V knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah so 25.februarja znova pripravili uro pravljic za najmlajše. Pravljičarka Vida Vozelj je s svojim pripovedovanjem znova navdušila pravljic željne poslušalce.
IL.
POZIV
Avtorja prispevka " Crikvenica je bila nekoč drugo Trbovlje.sedaj pa..." Davida in Mojco prosimo,da pošljeta na uredništvo Zasavca svoj naslov.
Uredniitvo
OPRAVIČILO GLEDALIŠKI SKUPINI KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA MLINŠE IN BRALCEM ZASAVCA
Zadnjič smo pri Grumovih nagrajencih objavili sliko, ki ne predstavlja omenjenega društva.Tokrat pa je prava:
Kulturno prosvetno društvo Mlinše
Saniranje zemeljskega plazu
Podjetje Hidrotehnika iz Ljubljane že nekaj časa sanira zemeljski plaz, ki seje pojavil 1. 1994 ob hudi poplavi v Trbovljah, onkraj Vodcnske ceste v soseščini nekdanjega obrata cestne mehanizacije STT. V okviru sanacije bodo uredili strugo potoka Trboveljščica, oporni zid in utrdili hribino. Letos naj bi v okviru odobrenih denarnih sredstev v višini 15 milijonov tolarjev, ki jih daje na voljo država iz za to določenih sredstev, izpeljali prvo fazo sanacije, potrebovali pa bi še enkrat toliko denarja, da bi dela v celoti dokončali. Po vsej verjetnosti odvodnjavanje iz višje ležečih plasti oziroma nasipov ni bilo izvedeno dovolj široko in temeljito in nasip, ki so ga pred desetletij v neposredni soseščini stare separacije premoga (sedanji obrat cestne mehanizacije) ustvarili iz jalovine, je začel drseti v smeri potoka. Sanacija pa je nujno potrebna, sicer obstaja nevarnost, da bi plaz postopoma narušil tudi višje ležeče stanovanjske hiše.
IL.
Z rekonstrukcijo ceste bodo nadaljevali tudi letos
SGP Zasavje bo tudi letos nadaljevalo z rekonstrukcijskimi deli na cesti Trbovlje (od
mostu preko Save) do Dobovca. Z deli so pričeli že lani, zato so uvedli tudi poseben režim za motorni promet. Cestaje bila zavoljo dotrajanosti in povečanega prometa potrebna obnove. Lani so dela veljala okoli 19 milijonov tolarjev, od tega je država prispevala 4 milijone, ostalo pa občinaTrbovlje. Letošnja dela naj bi veljala okrog 20 milijonov tolarjev, od česar naj bi država prispevala okrog 6 milijonov tolarjev, ostalo pa občinaTrbovlje.
IL.
Nova številka Martinčkov je tu
Konec februarja je izšla iz tiska nova, tokrat že 10. številka časopisa Martinčki, ki ga izdaja mladinski center trboveljske župnije. Številka je natisnjena na 20 straneh na A4 formatu v nakladi 300 izvodov. V njej je objavljenih vrsta zanimivih prispevkov, opremljenih s fotografijami in ilustracijami. Tudi ta številka se konča s humorjem in križanko. Pripravil jo je veččlanski uredniški odbor.
IL.
Počitniški kvizi v Knjižnici
V	Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah se vedno kaj dogaja. Tako so za letošnje zimske počitnice organizirali kviz za učence od 10 do 15 let starosti. Potekal je v treh delih in treh dneh, začel pa seje vedno ob 17. uri. Prvi del je potekal 26., drugi del 27. in tretji del 28. februarja. Najboljšim so podelili praktične nagrade.
IL.
Čas izgnanstva ne sme toniti v pozabo
V	nedeljskem dopoldnevu, 26. januarja letos se je na srečanju v šolski dvorani na Dolah zbralo okrog 90 izgnancev, članov KOD1S Dole pri Litiji ob kulturnem programu ob ubrani pesmi zbora Papirničar iz Jagnjenice. Še je živa bolečina spomina na ta čas izganjanja Slovencev v času nacistične okupacije v 2. svetovni vojni. Velikanska je bila ta množica ljudi in del teh je bil tukaj prisotnih. Obremenjeni z bolečino izgona, potisnjeni na raven drugačnih ljudi -zaznamovanih in kaznovanih so bili izgnanci - od najmlajših do najstarejših. Veliko je bilo gorja, preveč je bilo prelitih solza, da bi lahko danes vse to pozabili. Poskušali smo vse to nekako ublažiti za trenutek ob pesmi, ki blaži bolečino, razveseljuje srca in duha. Več bi moralo biti pesmi na ustih ljudi, manj bi bilo v srcih žalosti, bolečine in grenkobe. V ta namen je prišel v goste zbor, ki ga predstavljajo pevci in o katerem je težko govoriti, saj zbor izdajajo zapete pesmi. Teh je bilo mnogo.
Zbor je bil ustanovljen leta 1971, sestavljajo ga fantje in možje z Jagnjenice, Svibnega in Radeč. Nastopajo na prireditvah v domačem kraju, vsako leto pripravijo vsaj en koncert. Sodelujejo z zbori iz Radeč, Polšnika, Lok pri Zidanem Mostu, Kamnika, Dola pri Hrastniku. Snemali so za radio Trbovlje in
-»	v ,
-.-s -t V
, L Tl tl C1 M
n v n
radio Ljubljana. Redno se udeležujejo revij in tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Do lani je bila pokroviteljica zbora radeška Papirnica. Radi so se udeležili tega zbora in popestrili delovno srečanje. Zbor vodi prof. Rosana Jakšič.
Zakaj je bil zbor izgnancev nekaj posebnega? Svojemu namenu so predali vitrino kot vir za oblikovanje narodnostno zgodovinskega spomina in hkrati kot opomin za bodoče rodove, da se časi izgnanstva ne bi nikdar več ponovili. Predsednik KO društva izgnancev Slovenije S. Celestina je slavnostno odkril vitrino. Srečanja so se udeležili tudi predstavnik KO D1S Polšnik Jože Pograjc in KODISTrbovlje MilicaTolar.
Tragedija slovenskih izgnancev, internirancev in ukradenih otrok je bila predmet mnogih sojenj proti zločincem. Toda zgolj sodbe niso dovolj. To je spomin, ki želi rešiti pozabe ta del slovenske zgodovine in ni klic k maščevanju in sovraštvu. Je odločen poziv, da bi vsi ljudje tega sveta sklenili mir v svojih srcih in gradili prijateljstva.
Prijetneje nam je bilo v srcih, lepše in boljše je bilo počutje v tem nekoliko turobnem nedeljskem dopoldnevu. Zahvala velja ubrani pesmi zbora, njenim članom in pevovodkinji. Za ta namen seje nadaljeval delovni sestanek, kjer je M. Mali razložil, kako daleč so pri upravni enoti Litija z reševanjem zahtevkov za uveljavljanje pravic iz. zakona o žrtvah vojnega nasilja. Opozoril je tudi na težave, ki pri tem nastajajo. Prebrali so tudi poročilo o delu odbora v preteklem letu. Ker sc je staremu odboru iztekel mandat, so predlagali in izvolili novega.
Zanimivo je bilo srečanje s posameznimi člani. Še posebej se mi je vtisnila v spomin stara in oguljena fotografija skupine izseljenih otrok, ki so bili izgnani v Nemčijo. Zanimiv je bil pogovor z enim od njih, čeprav je vsak otrok bil zgodba zase. Kar preveč teh ljudi je potisnjenih na rob dogajanja, čeprav si skupaj zelo prizadevajo obuditi spomin, da ne hi tonil v pozabo. Še posebna zahvala velja gospodu Kmetiču, ki je organizacijo vodil od ustanovitve do danes. Vse premalo je takih ljudi, ki so pripravljeni storiti nekaj koristnega za druge in pri tem nimajo osebne koristi. In vn je to z. veliko mero spoštovanja zelo dobro opravil.
Jožica Vrtačnik
Folklora iz Salovcev je gostovala v Trbovljah
Na odru Doma Svobode v Trbovljah je I. marca nastopila folklorna skupina KUD Šalovei iz Šalovcev, iz Prekmurja. V goste jih je povabilo KD Svoboda izTrbovelj, katerega mešani pevski zbor Svoboda je tudi že gostoval v Šalovcih z božično-novoletnim koncertom. Gostje so se predstavili kot uspešna in priznana ter že leta uveljavljena folklorna skupina, ki pogosto nastopa na prireditvah. Odplesali so vrsto slovenskih
narodnih plesov. S to prireditvijo seje končal letošnji mesec kulture, ki je potekal od 29. januarja do 1. marca. V tem času seje zvrstilo v Trbovljah v raznih kulturnih domovih vrsto raznovrstnih kulturnih prireditev. Vseh je bilo šestnajst, odpadla pa je le ena zavoljo bolezni med pevkami. Mladinski pevski zborTrbovlje pod vodstvom Ide Virt bo jubilejni koncert ob svojem 20 letnem jubileju pripravil 7. marca v DD Trbovlje. Večina prireditev v preteklem mesecu je bila obiskanih zelo dobro, nekatere pa tudi manj.
IL.
Moška fantazija na odru DD Trbovlje
ZKO Trbovlje je 24. februarja ob 19.30 uri organizirala gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Uprizorili so delo M. Zupančiča Moške fantazije. Predstava je veljala kot peta predstava v tej sezoni za večerni abonma in izven. V tej predstavi se je avtor lotil sodobne teme. predvsem pedofilije. Marsikomu od gledalcev to ni bilo všeč in je predstavo predčasno zapustil.
It.
Trbovlje je obiskal predstavnik Francije
24. februarja je obiskal Trbovlje in njegove kulturne institucije predstavnik ministrstva za kulturo Republike Francije ob spremstvu Jane Pavlič, svetovalke ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Namen njunega obiska v Trbovljah je bil. da si ogledajo, kakšno je kulturno življenje v Trbovljah in kakšne so možnosti za udejstvovanje občanov v kulturnem življenju kraja in kakšne so možnosti za uživanje kulturnih dobrin. Predstavnik - gost iz Francije bo namreč izdelal študijo o kulturnem življenju in delu v Sloveniji za potrebe Evropske zveze in svoje ugotovitve, ki jih je in jih bo še dobil pri nas v Sloveniji, primerjal s stanjem kulture v državah članicah te zveze. V Trbovljah sta se oba gosta udeležila tudi večerne predstave Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki je na odru DD Trbovlje uprizorilo delo M. Zupančiča Moške fantazije. Gost iz Francije se ni mogel dovolj načuditi, da ima nek industrijski kraj kol so Trbovlje, tako velik in funkcionalen kulturni dom in tako bogato razvejano kulturno življenje.
IL.
Mladi likovniki so razstavljali svoja dela
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah so mladi likovniki iz OŠ Trbovlje PE A. Hohkraut pripravili zanimivo razstavo svojih likovnih del. Večinoma so bili to akvareli z najrazličnejšimi motivi. Razstavljena dela si je bilo moč ogledati od 17. do 28. februarja.Učenci te šole pa so izdali pred nastopom zimskih počitnic tudi novo številko svojega glasila Flura. Vsebina je zelo
zanimiva, je pa bila v glavnem namenjena počitniškemu razvedrilu in dobri volji, saj vsebuje precej ugank, rebusov, anekdot, pa tudi proznih prispevkov o zimi in naravi ne manjka. Je tudi bogato ilustrirana, razmnožena je bila s fotokopiranjem in obsega 30 strani v lepem ovitku.
IL.
Kisovška obrtna cona bo
Predvčerajšnjim so v Medijskih Toplicah podpisali pogodbo o izgradnji prve faze kisovške industrijsko-obrtne cone. Investitor - rudnik v zapiranju Zagorje ob Savi je ta dela zaupal SGP Trbovlje in GD Hrastnik. Hkrati je potekala tudi tiskovna konferenca, na kateri so direktor Rudnika ing. Matej Požun. predsednik nadzornega odbora rudnika v zapiranju Matjaž Švagan in dugi predstavili pomen te cone. V prvi fazi naj bi jo komunalno uredili, za kar bo potrebnih kakih 80 milijonov tolarjev. Zagotovili jih bodo rudnik in neproračunskih sredstev, deloma tudi občina m agencija za razvoj. Cona se bo razprostirala na okoli 6.5 ha površine, od lega bo vsaj 70 odstotkov zazidljivih površin. Če ne bo karkoli prišlo vmes, mora biti ta faza nared že jeseni. Rudnik si obeta, da bodo interesenti za nakup zemljišč in podjetniki zaposlili tudi precej odvečnih delavcev, saj bo poskrbel za poceni odkup površin. Sicer pa naj bi bila cona nared že na prelomu stoletja. Skupni stroški njene ureditve naj bi znašali okoli 300 milijonov tolarjev.
M.V
Janez Vidmar, direktor podjetja Elektroprom Izlake, nagrajenec Gospodareke Zbornice Slovenije. Čestitamo!
Zloženka upravne enote Trbovlje
Upravna enota Trbovlje, ki ima svoje prostore v zgradbi Občine Trbovlje na Leninovem trgu 4, je pred kratkim izdala tridelno zloženko. Namenjena je občanom Trbovelj in drugim državljanom, ki iščejo te ali one informacije ali dokumente v uradih te enote. Ta ima štiri notranje organizacijske enote in sicer: oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek gospodarske in družbene dejavnosti in oddelek za prostor, promet in zveze. V teh oddelkih urejajo zadeve v zvezi s potnimi listi, osebnimi izkaznicami, vozniškimi dovoljenji in vozniškimi izpiti, pogoji za opravljanje raznih dejavnosti, statusi kmeta, žrtvah vojnega nasilja, denacionalizacijami, s posegi v prostor in za gradnjo objektov ter vzdrževanje objektov. Upravna enota ima svoje prostore v pritličju in v 1. nadstropju občinskega doma.
IL.
j.rijjfjj u rd ri
Trbovlje -32 letni diplomirani inženir strojništva Jani Goltes, Trboveljčan, lastnik uspešnega podjetja Goltes Snowboar-ding, je po izboru revije Podjetnik postal Podjetnik leta '96. Jani je postal podjetnik pred dobrimi petimi leti, ko je ustanovil podjetje. Pred tem je, zaposlen v trboveljski Iskri, imel to kot popoldansko obrt. Zanimanje za tako delo se je pri njem pričelo že v času študija, dve leti pred koncem. V prvem letu je bila to zanesenjaška - garažna proizvodnja. Tej je sledila registracija popoldanske obrti in ko je prišlo do težav v Iskri, tudi začetek z delom. Pozimi '90/'91 se je podjetje registriralo in pričelo s polno dejavnostjo.
Kot je povedal, so ga na posel napotili prijatelji, znanci in tisti, ki so glede na videne izdelke začeli s povpraševanjem. Samo tržišče je tako ustvarilo in pripravilo začetek
poslovanja, saj je povpraševanje obstajalo že preden so začeli poslovno razmišljati. O načrtih je Jani povedal, da so kar smeli in realno zastavljeni. S SD Kum se pogovarjajo, da bodo v Lonlovžu nad Trbovljami postavili pravi Snowboard center. Pri tem velja tih dogovor, da naj bi se v Trbovljah alpsko smučanje usmerilo bolj na Medvednico. S tem bi snowboard dobil svoj prostor na Lontovžu. Prvotni načrt je, da se na spodnjem delu Lontovža v smeri proti pogoreli koči naredi poligon za učenje. Tam je namreč idealno položen teren in tam naj bi postavili tudi enostavno vlečnico. Tu nameravajo trajno izvajati tečaje in jih ponuditi šolam za učenje snowboarda. Poleg tega je zanj odločilen teren v bližini mesta in cestna povezava. Za mlade, ki se ukvarjajo s freestylingom, bodo izdelali freestyle park, kjer bodo lahko izvajali svoje akrobacije. Izdelava je v načrtu za to pomlad in poletje in bo končana do jeseni. Ko bo pripravljena za zimsko sezono, bo pridobitev pomembna za celo Zasavje.
V okviru podjetja vsak konec tedna čez celo zimsko sezono na vseh večjih smučiščih po Sloveniji delajo promocije snowboardinga. Na teh želijo praktično brez stroškov omogočiti prvotno - začetno informacijo o tej športni disciplini. Na smučišče tako pripeljejo okrog 50 - 60 kompletov opreme in dva dni povsem brezplačno ponujajo izposojo in kratek tečaj. Ob tem poskušajo vplivati na to, da se vsak
interesent kvalitetno in strokovno loti učenja. Skozi tak pristop bodo vplivali tudi na kulturo samega snowboardinga na terenih. Tu ima pomembno vlogo tudi sam, saj je poleg lastnika tudi predsednik sekcije za izobraževanje pri Snowboard zvezi Slovenije.
Vodilni tekmovalci dirigirajo razvoj podjetja na področju tekmovalne opreme. Tekmovalci so namreč tisti, ki so prvi na udaru pri spremembah tehnike vožnje. Nova tehnika vedno zahteva tudi novo opremo. Pri tem seveda gredo v korak s trendom, da v isti sezoni ob pojavu novosti naredijo na svojih izdelkih potrebno spremembo. Testiranje nove opreme poteka od pol leta pa tja do več kot eno leto. Poslovni rezultati govorijo o tem, daje podjetje doseglo letni promet v višini nekaj manj kot 2,5 milijona DEM. Od tega so izvozili nekaj manj kot 90 odstotkov. Za razvoj bodo po načrtih podjetja letos namenili približno milijon DEM. S sedmimi zaposlenimi sodijo med srednje velika podjetja v tej dejavnosti v svetovnem merilu. Jani Goltes sponzorira 20 deskarjev, v Sloveniji pa je razvil mrežo 23 trgovcev. Redno se pojavlja na največjem športnem sejmu 1SPO v Mtinchnu, kije vsako leto v februarju.
Rudi Špan
Dovolj dela za Lesnino, a brez surovin
Radeče - Lesnina/Sopota, prej znana kot Peta, ima dolgoletno tradicijo, saj je bila ustanovljena leta 1929. Tovarna pohištva Lesnina Sopota Radeče je družbeno podjetje v lesni industriji, ki je klonilo pod težo kreditov in dolgov. Proizvodnja stoji, ker nimajo surovin in denarja za nakup lesa. V 133 članskem kolektivu, kjer je povprečna starost 33 let, je več kot polovica zaposlenih žensk. Stečajni postopek naj bi stekel že v ponedeljek, 17. svečana, vendar so se na zboru delavcev odločili, da gre večina delavcev na enomesečno čakanje. Vsem delavkam, ki so starejše od 48 let, bodo dali možnost predčasne upokojitve. Zadolženost podjetja je že tako visoka, da tudi Banka Celje kot večinski lastnik ni pripravljena vlagati v rešitev teh težav. Kupec
iz Anglije, podjetje Cosatto je sicer pripravljen za šest mesecev financirati	proizvodnjo.
Pomanjkanje lesa ima posledico, da še dva meseca po dobavi lesa ne more steči proizvodnja v normalnem obsegu. Mesečno namreč potrebujejo okrog 400 kubičnih metrov lesa. V tem trenutku potrebujejo 50 do 60 milijonov sredstev za osnovne surovine. Za letošnje leto imajo sicer sklenjeno pogodbo za kupca iz Anglije - 30 tisoč komadov otroških posteljic. Pripravljena in zagotovljena so tudi naročila za kupca iz Francije in Amerike, vendar položaj brez surovin tega ne dopušča. Zaradi takšnega stanja je nemogoče izplačati delavcem osebne dohodke. Slednji so že v decembru '96 dobili zajamčene OD.Težave v podjetju so se pričele v letu 1989 in se nadaljevale vse
do lanskega leta. ko računajo na 100 milijonsko izgubo. Pri tem pa je potrebno povedati u ukrepih, ki so predlagani tudi s strani občine, to je zmanjšanje števila režijskih in delavcev nasploh na okrog 100. Pravi kazalci zadolženosti kažejo, da je ta kar precejšnja. Dolg podjetja do Banke Celje je 132 milijonov tolarjev, 90 - 120 milijonov tolarjev dolgujejo dobaviteljem. 100 milijonov tolarjev pa je tekoče izgube iz poslovanja. Zadnje, kar smo izvedeli je, da naj bi pričakovani odgovor na pismo, naslovljeno na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, vsaj malo premaknilo agonijo v podjetju. Od tega je delno odvisna trenutna in nadaljnja rešitev težav v podjetju in njihova usoda.
Rudi Špan
Skupen koncert Slavčka in Revoza
MePZ Slavček Svobode Center iz Trbovelj je pripravil 15. februarja skupen koncert dveh mešanih pevskih zborov. Organizirali so ga v mesecu februarju - mesecu kulture v Trbovljah. Na koncertu sta se predstavila v prvem delu MePZ Slavček pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt, v drugem delu pa MePZ Revoz iz Novega Mesta pod vodstvom zborovodkinje Cvetke Hribar. Oba zbora sta se predstavila v najboljši luči z izbranim programom pesmi domačih in tujih skladateljev, zapela sta 19 pesmi, od tega gostujoči zbor 10. Žal pa obisk tega koncerta ni bil najboljši. Škoda, mnogi so bili prikrajšani za lep koncert in lepo petje.
IL.
lE®Jt,Wi!KI STOTOJBJO
IZBOKLINA POD PAZDUHO
Spoštovana dr. Grošcljcva
Stara sem četrt stoletja. Imam težavo, za katero ne vem ali je majhna ali velika. Vsake toliko časa se mi pod pazduho pojavi izboklina v velikosti grahovega zrna. Sprva sem mislila, da je vzrok temu deodorant,zato sem ga nehala uporabljati.Izboklina pa se še vedno pojavlja. Kaj mislite, da je ta izboklina? Ali je lahko nevarna? K kakšnemu zdravniku naj sc obrnem?
Že vnaprej hvala za odgovore,
Katja
ODGOVOR:
Spoštovana gospa Katja!
V koži pazduhe se nahajajo žleze lojnice in znojnice, ki izločajo loj
in znoj. Zaradi znoja je pazduha vlažna, kombinacija vlage in telesne temparature pa omogoča glivicam in bakterijam hitro
razmnoževanje. To lahko povzroči vnetje kože oziroma žlez. Obolele, vnete žleze otečejo. Oteklino otipamo bulico. Koža nad to zatrdlino se rdečkasto obarva, sama zatrdlina pa je boleča. Klice, kozmetični preparati in umazanija lahko zamašijo izvodila žlez, v katerih zastaja znoj ali loj. Sama žleza se poveča in otrdi. To občutimo kot nebolečo zatrdlino v koži. Obe spremembi se lahko sami pozdravita, lahko pa sc tudi večkrat ponovita. Vneta žleza se lahko spremeni v zelo hudo vnetje pazduhe, ki potrebuje kirurško zdravljenje. Po opisu je zatrdlina v vaši pazduhi lahko vneta ali
zamašena znojnica ali lojnica.
Prav je, da ste prenehali uporabljati deodorant, ki draži kožo in lahko povzroči tudi alergično vnetje kože. Svetujem vam, da poleg redne higiene odstranite pazdušne dlake, ker se na njih zelo rade naselijo glivice, ki povzročajo vnetje kože in tudi slab vonj. Zaradi izključitve drugih, bolj nevarnih obolenj, pa se oglasite pri svojem osebnem zdravniku, ki bo zatrdlinico videl in otipal, ter svetoval in predpisa! zdravila.
dt Marija Kerin Grošelj, spet. šol. med.
Svetovanje o
SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH
DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA
mobitel 041 666 333, vsak delovnik med 12h-13h in 18h-19h
Pisma bralcev
Zasavc objavlja~Qdmeve na prispevke v časopisu inpmžnja bralcev o življenju in dogajaitpiv Zasavju. Nepodpisanih^išem ne objavljamo. Dolžina pisem je zarajv)n=egtora omejena^nratjveč 30 tipkanih vrstic. Uredništvo sipridfužuje pravice^gtojštm tekst anfta-oljjaviti daljšega, če ocenk-dams skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebiita*^^
Naše mame Valentinovo
Ker ne vidim drugega načina in poti, da bi izpovedala svojo žalost, nemoč in bes zaradi krivice in nasilja, ki je bilo storjeno moji materi - kakšna ironija, na Valentinov dan - se bom poslužila vseh medijev, ki bodo pripravljeni objaviti dogodek. Pišem tudi zato, da se ne bi, ne naši mami ne katerikoli drugi, nikoli več zgodilo kaj podobnega, in ker želim, da odgovorni ukrepajo proti nevestnim delavcem.
Ne znam si razložiti, kako si upa Dom starejših občanov na Izlakah poslati na pot z rešilnim avtom težkega bolnika brez spremstva. Našo 86-letno mamo, ki je oskrbovanka lega doma, je zdravnica poslala na RTG slikanje v Trbovlje. Ko sem nekaj minut čez
osmo vstopila v bolnišnično stavbo, sem že od daleč slišala mamimo predirljivo vpitje, zmerjanje in kričanje. Na ta način naša uboga, zmedena mati reagira, ko ji kaj ni prav. Ležala je na hodniku pred RTG oddelkom na bolniškem vozičku, sama, brez vsakršnega spremstva in vsa premrla. Mama je sicer nepokretna in zaradi zmedenosti ter nemirnosti leži v domu v postelji z ograjico.
Pa je bil to šele začetek maminega trpljenja na Valentinov dan. V parih minutah sva opravile z RTG slikanjem, nato pa je sledilo pet najdaljših ur v mojem življenju, namreč čakanje na rešilni avto. Mama je ves ta čas ležala na trdem, ozkem bolniškem vozičku in, dokler ji ni od utrujenosti zmanjkalo glasu, predirljivo kričala in na ta način dopovedovala, dajo zebe, da je bolna in da naj ji
pomagamo. In to je trajalo polnih pet ur. Prijazno bolnišnično osebje in bolniki, ki jih je pritegnilo mamino vpilje, so nama skušali pomagati, vendar bi naju odrešil le rešilec, ki pa ga ni in ni hotelo biti. V petih urah najinega čakanja so pripeljevali in odpeljevali vozniki rešilnih avtomobilov izTrbovclj in Hrastnika, vendar zaradi meni nerazumljivih pravil nihče ni smel odpeljati moje mame na Izlake. Vmes je vratar in ostalo osebje bolnišnice po avtoradiu vztrajno klicalo šoferja rešilnega avta, ki je mamo pripeljal, vendar se, razen okrog 9. ure, na pozive ni več javljal.
In sedaj sprašujem odgovorne v domu na Izlakah: bi poslali svojo težko bolno mamo v takšnem stanju na pot brez spremstva? Kaj bi se zgodilo, če bi mama padla? Kdo bi za to odgovarjal? Da ni kadrov? Prepričana sem, da bi vsaka sestra, četudi na račun časa, odmerjenega za malico, rada spremila Binco na pot, saj postopek s prevozom vred ne bi trajal dlje kot pol ure, če bi imela mama spremstvo in bi reševalec moral počakati. Vse kaže na slabo organiziranost dela.
Dom starejših občanov Izlake je po strokovnosti na visoki kakovostni ravni. Kaj pa humanost? Ta je tokrat povsem zatajila.
Spoštovana gospa doktorica, Vaše prizadevanje, da bi mamo pozdravili, morda celo pljučnice, se je žal izjalovilo in zaradi ravnanja nevestnih ljudi povzročilo mami več škode kot koristi.
Vodstvu Zdravstvenega doma v Zagorju svetujem, da čimprej odpusti nevestnega šoferja, saj je ne samo neprimeren, celo nevaren je za opravljanje svojega poklica.
Našo mamo je, kot mnoge rudarske žene in matere, življenje težko preizkušalo in ji ni bilo prizanešeno s trpljenjem revirskega življa. Je mar ob iztekajočem se življenju morala okusiti še to bridkost? Tako se ne postopa ne z našo mamo, ne z ljudmi in predvsem ne s 86-letno bolno ženičko. Bo kdo za to odgovarjal? Kakšna družba smo, da to dopuščamo?
Anica Makica, Bevško 44 B Trbovlje
Gozd pomembno vpliva na kakovost našega življenja. To se še posebej odraža v okolju, kot je Zasavje, kjer že naravne danosti, npr. relief s prevladujočimi strmimi legami, otežujejo razvoj življenja - ne le človeškega, ampak življenja nasploh. Poleg tega je Zasavje močno podvrženo nepremišljenemu človekovemu delovanju, ki zastruplja že razvito življenje (termoelektrarna, cementarna, rudniki...). Nismo še dojeli, da je ravno gozd naš veliki zaveznik, ki nam v veliki meri pomaga preživeti v tem prostoru.
brez gozdov bi bilo Zasavje en-sam hudournik
Danes se ljudje komajda, ali pa sploh ne. zavedamo, kako zelo je naše življenje odvisno od gozda. Ne glede na to, da po naravi nismo gozdna bitja, in da nas vse več živi v urbanih centrih, gozd še vedno bistveno vpliva na kakovost našega življenja. Spomnimo se le treh dobrin, s katerimi nas oskrbuje: čista voda. čist in s kisikom obogaten zrak in les. Brez njih si življenja niti predstavljati ne moremo, sploh pa ne kvalitetnega. Morda brez lesa. Vendar le teoretično. Pomislite na gradbeništvo, notranjo opremo objektov, energetiko, papirno industrijo... To je tudi material prihodnosti, saj ljudje, vse bolj naveličani plastik in drugih umetnih mas, počasi spet odkrivamo veliko vrednost lesa.
Omenili smo le tri dobrine, ki so delo gozda, dejansko pa slednji opravlja še številne druge funkcije, od katerih vseh še dojeli nismo in so bistvene za ohranitev in razvoj življenja v prostoru. Tudi človeškega, seveda.
Gozd v naravi
Gozd je najmočnejša življenjska tvorba, kar jih je narava na kopnem ustvarila. Prednost gozda proti ostalim vegetacijskim tipom je v velikosti njegovih dimenzij, predvsem tretje (višina; najvišja drevesa v Sloveniji so visoka preko 60 m) in četrte (čas; življenjska doba dreves je tudi tisoč in več let). Gozd je življenjska skupnost mnogih med seboj soodvisnih rastlinskih in živalskih vrst. Velika raznolikost življenja mu daje stabilnost, po drugi strani pa tudi zmožnost prilaganja nenehno spreminjajočim se razmeram.
Tako mogočne tvorbe pa narava ni ustvarila iz prestiža, temveč s ciljem, da ohrani življenje. Narava je protagonist
življenja. Propagira in pospešuje ga na vsakem koraku, v vodi in na kopnem. V stilu, čim več življenja, tem bolje. In na kopnem si je v ta namen "izmislila" pripomoček - GOZD.
Gozd v Zasavju nekoč ...
Nekoč je gozdna vegetacija pokrivala celotno Zasavje. Če bi si ga takrat ogledali s ptičje perspektive, bi dobesedno videli le gozd. Negozdna! je bil le ozek modrozelen vijugast pas, ki je predstavljal strugo reke Save. Gozd je pokrival vse vrhove, pobočja in doline in s lem omogočil razvoj življenja tudi na izrazito strmih predelih, kijih v ekstremno razgibanem Zasavju ni malo.
Pestre rastiščne razmere, kot posledica razgibanosti in specifične lege Zasavja, ki leži na meji med predalpskim in preddinarskim svetom, so botrovale k nastanku številnih gozdnih združb, ki so se razlikovale po rastlinski sestavi in zgradbi gozda. Vendar so prevladovali bukovi gozdovi z manjšinjsko primesjo drugih drevesnih vrst, predvsem plemenitih listavcev (npr. javorja in jesena), hrasta, jelke, bora ter še nekaterih.
Življenje v zasavskih pragozdovih je bilo bujno. Mogočna drevesa z ostalo floro in favno so tvorila življenjsko skupnost, ki je po masi žive organske snovi na enoto površine edinstvena.
Tako je po oceni v (pra)Zasavju bilo okrog 1.000 ton življenja na hektar (100 x 100 metrov) površine, kar znaša, za bolj plastično predstavo, okrog 700 do 800 ton življenja na površini enega nogometnega igrišča. Tako vitalno je po naravi Zasavje.
... in danes
Ko je človek naselil ta prostor.
je počasi krčil gozd. da sije lahko ustvaril dom in kruh. Gozd je najprej odstranil z najrodo-vilnejših zemljišč, saj so bila la najustreznejša za življenje in pridelovanje hrane. To je bilo praviloma na blagih, "od sonca razvajenih" prisojnih pobočjih in dolinah. Kasneje je začel naseljevati tudi manj prijazne lege in tako se je skozi stoletja izoblikovala današnja kulturna krajina. Slednja predstavlja -zaradi vedno novega naseljevanja, ponekod pa opuščanja kmetijskih površin zaraščanju - pester in večno spreminjajoč se mozaik med seboj prepletenih gozdnih in negozdnih površin.
Pomembno se je zavedati naslednjega dejstva: Vsaka negozdna površina v Zasavju je nenaravna, oziroma je tujek-ekološko gledano. Gre za motnjo, ki jo narava poskuša čimprej odpraviti. In odpravi jo tako, da naseli prvotno življenje, se pravi gozd. Oglejte si kakšne opuščene travnike, ki jih bo v prihodnosti vse več, in ugotovili boste, da jih vse hitreje zarašča gozd - to je kmetom dobro znano. Na kočevskem pa lahko naletite na pred 50 leti opuščene vasi. ki so danes le še razvaline sredi gozda.
Dodatne motnje predstavljajo človekove dejavnosti, predvsem tiste, ki niso usklajene z naravnimi tokovi; npr.: nikjer v naravi ni takšnih strupenih
izbruhov, kot jih izvajata Cementarna Trbovlje in TermoeiektrarnaTrbovlje. Tudi te motnje poskuša narava čimprej odpraviti. To počne tako, da slabi njihovega povzročitelja - človeka, torej. Tisti, ki zastruplja, bo tudi sam zastrupljen, je eno izmed jeklenih pravil narave. In ta je pri svojem delu učinkovita in brez milosti - bronhitis in rak že pri majhnih otrocih, kar je skorajda že zasavska folklora. (Ste se kdaj vprašali, po čem povprečen Slovenec pozna Zasavje? Najbolj po tem, da meteorolog vsake toliko časa v osrednjem TV Dnevniku opozori, daje kritična meja onesnaženosti zraka v tej regiji desetkrat prekoračena in hkrati z nerazumljivo ciničnim nasmeškom odsvetuje pohod na Kum).
Vendar mi tukaj hočemo živeti; in če hočemo preživeti, se moramo z nečim ukvarjati. Rešitev je, da oblikujemo "naše", to je negozdno okolje tako, da bo le-to pomenilo čim manjšo motnjo v širšem okolju, kajti motnja bo vedno, poleg tega pa moramo pri vsakodnevnih aktivnostih ohraniti zdravo so-okolje (so-okolje je okolje vsega živega). Le tako bo naša prisotnost v Zasavju lahko trajna. Vse to prinaša s seboj marsikatero odrekanje, vendar tudi zanimiv izziv.
Naloga gozda
Poglejmo kakšno vlogo opravlja gozd v kulturni krajini:
-	Varuje tla pred erozijo in ohranja njihovo naravno rodovitnost (bistveno v Zasavju),
-	Uravnava vodni režim krajine v smeri kvalitetnejšega odtoka vode. To pomeni, da zadrži velike količine padavinske vode, katero nato prečisti ter jo po malem in neprestano oddaja. Zavedati se moramo, da je večina izvirov pitne vode v gozdu, kjer zlepa ne usahnejo. Pa še to: Če ne bi bilo gozda, bi bilo Zasavje en sam hudournik.
-	S strnjenim slojem visokih krošenj gozd filtrira zračne mase in tako zadrži ter razgradi ogromne količine strupenih
snovi, ki bi jih sicer vdihavali. En hektar gozda prečisti 10-12 milijonov kubičnih metrov zraka na leto.
-	Blaži klimatske ekstreme v prostoru. Npr. v poletnih dneh, ko leži vroč zrak nad mesti in ostalimi negozdnimi površinami, prodira iz gozda svež in čist zrak, ki iz linj a pregret in onesnažen zrak daleč v višje plasti. Na ta način gozd blaži temperaturne ekstreme v okolici do 100 kilometrov tudi za 20° C.
-	Proizvaja les,ta enkratno prijazen,topel, večnamenski material.
-	Nenazadnje je kot ostanek naravne vegetacije vse bolj zanimiv tudi s turističnega in rekreacijskega vidika.
Na kratko, gozd je revi tal izator okolja in s tem najboljši varuh življenja. Je naravna tvorba, ki
blaži negativne vplive industrije in sodobnega kmetijstva. Proizvodnja lesa, za katero mislijo nekateri, da je bistvena, je le ena izmed številnih funkcij gozda in je praviloma mnogo manj pomembna od ostalih, zlasti ekoloških funkcij.
Gozd na stranskem tiru
Danes v Zasavju pokriva gozd dobrih 16.000 ha, kar je okrog 64% površine. Torej je dobra tretjina (36%) površine Zasavja nenaravne in potrebuje nenehno pomoč v obliki različnih vlaganj, da se lahko obdrži. Pomeni 64% gozdnatost dosti ali malo? Glede na to, da je v Sloveniji 53% gozdnatost, in daje Slovenija po gozdnatosti tretja v Evropi (Finska 74% in Švedska 59%), je
v Zasavju gozda dosti. Poleg tega je bolj ali manj enakomerno razporejen po celotni regiji -negozdne površine ne zavzemajo večjih strnjenih kompleksov -tako,da je celotno Zasavje v bistvu ena gozdnata krajina.
In kljub temu je Zasavje najbolj nezdrav predel Slovenije. Ali ni to čudno, ko pa gozd pokriva skoraj dve tretjini regije? Mar zasavski gozd slabo opravlja svojo prečiščevalno in revitaliza-cijsko vlogo v krajini? Delno verjetno res zaradi slabega stanja, v katerem se nahaja. Vendar bistvo problema tiči v tem, da ljudje z umazano industrijo in "industrijskim kmetijstvom" tako močno onesnažujemo okolje, da ga tudi gozd ne more prečistit. Raje se vprašajmo, kakšno bi šele bilo stanje, če gozda ne bi bilo!?
Ker je gozd v slabi kondiciji, svoje vloge ne more opravljati tako dobro, kot bi jo sicer lahko. Rečemo lahko, da je zasavski gozd glede na delovanje manjši kot kaže njegova razprostranjenost. Moralo pa bi biti ravno obratno. Gozd, ki je ostal, bi moral biti zaradi prisotnosti negozdnih površin, ki delujejo kot tujek v krajini, še toliko bolj učinkovit. Kajti nase mora prevzeti bremena (različna onesnaževanja), kijih povzročajo naselja in kmetijske površine.
Glavna krivca za slabo stanje gozda sta umazana industrija, njene strupene emisije in neosveščenost lastnikov gozdov. Slednji s črnimi sečnjami brez predhodnega odkazila in dogovora z gozdarji sekajo iz gozda to, kar trenutno potrebujejo oziroma jim daje kratkoročno največji dobiček. Kot daje gozd namenjen le njim, njihovim trenutnim potrebam in standardu. Da kratkoročna profitna naravnanost lastnikov gozdov v Zasavju ni majhen problem, pove podatek, daje bilo leta 1993 na črno posekanega 20.115,18 kubičnih metrov lesa.
To je 43% od vsega posekanega lesa v zasebnih gozdovih, torej skoraj vsako drugo podrto drevo.
Za oblikovanje sonaravnega gozda z dobro kondicijo je potrebna dobra komunikacija in zdrav odnos med gozdarjem in lastnikom gozda. Predvsem slednji bi moral dojeti, da smo od njegovega gozda odvisni vsi, tudi nelastniki gozdov, ki nas je v Zasavju velika večina, 95%. Saj živimo v istem okolju, dihamo isti zrak, pijemo isto vodo... Zato bi moral lastnik gozda v največji meri upoštevati navodila gozdarske stroke To še posebej velja v Zasavju, kjer je skoraj 13.000 hektarjev oziroma 80% gozdov v privatni lasti.
Če bomo hoteli v Zasavju kvalitetneje zaživeti, bomo morali na eni strani odvreči umazano industrijo na smetišče zgodovine in ne podaljševati agonijo Zasavja z novimi blodnjami, kot so TET 3, sežiganje odpadkov v Cementarni Trbovlje ipd., na drugi strani pa okrepiti gozdove. Dobra kondicija gozdov bo nujna, dokler bo človek tukaj. To nam narekujeta že sam karakter Zasavja ter seveda prisotnost človeka oziroma motenj, ki jih ta povzroča v okolju. Gre torej za tri dejavnike: karakter Zasavja, ki ga odlikujejo prevladujoča strma pobočja (Scila), motnje, ki jih prinaša človek v okolje (Karibda) in gozd, ki nam pomaga pluti med Scilo in Karibdo.
Boštjan Pihler foto: Tomo Brezovar
država (regija,	gozdnatost kontinent)	v %	država (regija,	gozdnatost kontinent)	v %
AVSTRIJA (1990)	46 DANSKA (1990)	12 FINSKA (1990)	74 FRANCIJA (1980)	20 ITALIJA (1980)	21 MADŽARSKA (1980)	16	NORVEŠKA (1990)	23 SLOVENIJA (1995)	53 ŠVEDSKA (1980)	59 ŠVICA (1990)	29 ZASAVJE (1995)	64 EVROPA (1990)	33
Gozd pokriva skoraj dve tretjini regije, pa je Zasavje med najbolj nezdravimi predeli Slovenije.
ANkETA
Božena Dolinšek, dijakinja iz Radeč:
"Karierizem se mi ne zdi
komolčarstvo, temveč pomeni, da si je človek pripravljen nekaj ustvariti. Torej, da nikoli ne obupaš in greš vedno naprej, prek vseh zaprek do uspeha oziroma, da imaš koristi, dosežeš zastavljeni cilj. Ta pa se pri ljudeh razlikuje glede na želje, potrebe, saj so med karieristi tako moški kol ženske, in je lahko tudi družinske narave, večinoma pa gre seveda za denar. Moja velika želja je naprimer postati odvetnica, čeprav le možnosti nimam. Ampak zame bi bil to uspeh, ko bi svoje ambicije lahko dokazala."
Naim Šabanovič, upokojenec iz Zagorja: "Kariera je pomembna za vsakega človeka, čeprav smo ljudje različno ambiciozni.
Večinoma je vse.
kar počnemo, nekako povezano s kariero, saj bi bili vsi radi na boljših položajih, kot smo, ter imeli več ugleda in denarja. Kajti če si finančno preskrbljen, si lahko privoščiš boljše življenje, brez denarja si pa revež. Prav sc mi zdi, da so tudi ženske ambiciozne, saj nekatere itak preveč delajo, ko po službi še doma vse postorijo, tako da so kar obremenjene."
Marjan Bergant, elektrotehnik iz Zagorja: "Kaj menim o karierizmu? Če je kariera pozitivno usmerjena vsekakor, s kariero prek trupel oziroma za vsako ceno, se pa ne strinjam. To je pa že slovenska-folklora slabšalnega pomena. Torej samo pozitivno, da gre za osnovno
pridobitev nekih vrednot in kvalitet, zagotoviti si, za kar si sposoben. Ne pa kariera vsega, za kar si nesposoben in še to ustvarjati na račun drugih."
Sonja Fele, dijakinja iz Litije:
"Mislim, da je kariera odvisna od tega, kakšen cilj ima človek. Tista, ki želi biti tajnica in to uresniči, mora biti vsekakor dovolj
samozavestna. Za kakršnokoli kariero je potrebno veliko truda, predvsem pa ne smeš živeti v oblakih, temveč biti venomer dejaven. Že študij je oblika kariere, lastnega udejstvovanja. Nikakor pa se ne strinjam z mnenjem, da ženska rabi za kariero ilirt. So pa taki, ki zavoljo kariere zanemarjajo družino ali ne upoštevajo mnenja drugih."
Katja Vodenik, frizerka iz Litije:
"Po mojem je kariera lahko le pozitivna zadeva in to tako pri moških kot pri ženskah.
Ženske še toliko bolj občudujem, če so karieristične, saj imajo mnoge družino, ko se morda nehote bolj prilagajajo drugim, kot oni njim. Vsekakor sem mnenja, naj vsakdo čimbolj razvije svoje pozitivne lastnosti, čeprav pravimo, da nikdar nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Kariera je lahko tudi zunanji videz, vendar je treba tudi sposobnosti. Čeprav kariero povezujejo z nepoštenimi nameni, se mi zdi, da karierizem ni samo denar."
Ste se že kdaj pokesali, če ste se na rovaš česarkoli odrekli karieri? Ali imate raje življenje "v senci" in se vam uspeh zdi povsem "leva" stvar? Tudi v primeru, če ste pretirano ambiciozni ali čisto majčkeno karieristični, pa menda ljudje na povsem svojstven način izražajo	uspehaželj nosi.
Strokovnjaki menijo, da ambiciozne prenapeteže pri karieri ne bi smela ovirati niti dvomljiva preteklost. Ljudje, ki svoje cilje natančno opredelijo in premorejo nekaj samodiscipline, ne uidejo zmagoslavju, četudi niso popolni in marsikomu ne služijo za vzornike. Marveč premorejo dovolj šarma, drznosti, odločnosti za dosego željenega. A pri karieri je podobno, kot z denarjem: vedno hočeš več in kratkoročni cilji sc prevesijo v nepregledno povzpetništvo.
Upoštevaje ambicije, zmožnosti, naj bi zmernost obveljala tudi pri karierizmu, nikakor torej na škodo družinskega, prijateljskega življenja, razvedrila; čeravno pravijo, da cilj opravičuje sredstva. Ne glede na vrednosti, h katerim težijo, pa so mnogi pripravljeni storiti in tvegati marsikaj, a fanatizmu navkljub le redko spreminjajo načrte. Toda oh najmanjšem uspehu seje treba znati veseliti, in ne, kot večina karieristov, podlegati stresnim situacijam. Nemara brez tekmovalnosti resda ni kariere, kar pa ne pomeni, da recimo zavist že nakazuje na ambicijo.
Ambicioznost pa še ni usoda, in kot kaže, kariera pa nikdar večja od življenja. Da pa vztrajnost pogojuje uspeh, je dejal že Disraeli, češ, skrivnost uspeha je v stalnosti namena, pa naj bo ta na očeh javnosti ali prikrit z zlo-oziroma dobronamernostjo početja. Zato se je treba znati učiti tudi na napakah oziroma kritičnih pripombah, ki so del vsakršne kariere. In če niste ravno obsedeni s kariero, naj to ne vpliva na vaše zadovoljstvo.
Tekst in foto: Petra Radovič
i>y;l7in;]a »:lna |


Barbara Renčof
Načrtujete
družino?
Menda smo ženske vse bolj ambiciozne. Želimo se same preživljati in nismo rade odvisne od drugih. Želimo si dobrih služb in po možnosti takšnih, v katerih smo lahko inovativne. Obenem pa tudi ni nič narobe, če je delo dobro plačano. Čeprav statistike za preteklo telo kažejo, da so ženske, ne glede na izobrazbo, slabše plačane od svojih moških kolegov.
Včasih so ženske ostajale doma ter skrbele za otroke in možu. Mož pa je hodil v službo in skrbel za to. daje bila družina finančno preskrbljena.
Dan današnji je vse drugače in morila je na nek način tudi bolje tako. Seveda je drugo vprašanje, če imajo ženske enake možnosti za službo. Vse pogosteje se namreč zgodi, da pride ženska na pogovor z.a službo, pa jo med drugim vprašajo, če je poročena in če slučajno ne načrtuje družino. Dejansko so v takšnem in podobnem položaju popolnoma nepomembni njeni dosedanji uspehi, kako uspešno je zaključila študij in če je sposobna z.a delo ali ne. Na prvo mesto vse pogosteje postavljajo tovrstna vprašanja. Zanimivo pa je, da moškim kandidatom nikoli ne postavljajo podobnih vprašanj.
Torej če želi biti mlada ženska uspešna, potem ne sme niti razmišljati o tem, da bi si pred tridesetim letom ustvarila družino in še takrat je vprašanje, če ne bo zaradi odsotnosti med porodniškim dopustom izgubila delovnega mesta.
Morda gre tudi tu iskali razloge za to, tla fakultetno izobrazbo dosež.e vsako leto več žensk kot moških, vendarle pa so potem moški tisti, ki pridejo do vodilnih mest v podjetjih.
Obenem pa je uspešna ženska tudi dvojno obremenjena. Če Želi biti dobra pri svojem delti, se mora predati v službi, na drugi strani pa je družina: mož, otroci, kuhanje, pospravljanje, roditeljski sestanki v šoli. obiski pri zdravniku, če otrok slučajno zboli in podobno.
Nad tem bi se morali zamisliti tudi tisti politiki, ki jadikujejo nad tem, kako nizka je rodnost v Sloveniji in kako se mladi ljudje ne odločajo več z.a to, da bi si ustvarili svojo družino. Hkrati pa tudi v samih strankah naredijo zelo malo. da bi pomagali tistim, ki so si družino že ustvarili. Morda vam je znan primer, ko je funkcionarka ene izmed slovenskih parlamentarnih strank (med drugim tudi najbolj zagovarja stališče, naj si mladi ustvarijo družino in se odločijo z.a čimvečje število otrok), izgubila delovno mesto, ker je rodila otroka.
Glede na to, da položaj že pri nas ni ravno rožnat in je govorjenje o enakih možnostih in podobno, resnično samo govorjenje, je bolje, da sploh ne omenjamo dežel srednjega in daljnega vzhoda, kjer so ženske še posebej zatirane. Tam je. milo rečeno, ženska namenjena za kuhanje in rojevanje otroke.
Za konec morda misel, ki sem jo slišala pred kratkim od nekega starejšega gospoda. Dejal je. da danes ni nič več tako, kot je bilo. Moški in ženska nista več eno, čeprav bi to morala biti. Skupaj naj bi si ustvarila dom in "pognala korenine", v katerem bi lahko odraščali otroci.
Lepa misel, ampak še vedno bo ostalo tisto vprašanje z.a mlade Ženske, ki bodo prihajale na pogovore za službo: "Oprostite, ali morda načrtujete družino?"
Denarja pa ni in ni....
Vprašali smo nemalo večjih in manjših obrtnikov, samostojnih podjetnikov, direktorjev delniških družb in drugih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s to ali ono gospodarsko dejavnostjo, kako so zadovoljni s plačevanjem njihovih storitev, del, blaga. Odgovor je bil soglasen: še nikoli tako na psu, kot ta čas. Marsikdo nam niti ni. želel odgovoriti na naše poizvedovanje, spet drugi so priznali, da bi brez kompenzacij že zdavnaj zaprli svoje delavnice, obrate ali dejavnosti, skratka prisiljeni bi bili opustiti svoje poslovanje.
T.i. kompenzacije zatorej ostajajo edino zdravilo, če smemo reči zdravilo, saj je pravzaprav svojevrsten poslovni strup ali vsaj nebodigatreba, ampak, ker hudič v sili muhe žre, ostaja rešitev, ki skorajda nima nobene druge alternative. Težko je reči, kateri obrtniki, podjetniki in drugi njim sorodni so v najtežjem položaju. Nekako pa se je izoblikovalo mnenje, skoraj trditev, da so še najbolj prizadeti manjši: manjši podjetniki, manjša podjetja, ki se zaradi proizvodnih in drugih vzrokov navezujejo na velike delniške družbe. Marsikateri med temi manjšimi pravijo, da je prava sreča, če jim plačajo njihovo delo, njihove polizdelke v dveh mesecih, ker to štejejo z.a dokajšen uspeh. Največkrat je "čakalna doba" celo tri in več mesecev, tja do pol leta.
In ker ni plačil, ostajajo dolžni tudi vsi ti poslovni partnerji in za prenekatere je edini izhod iz. položaja kompenzacija ali kompenzacije, ki pa niso tako nedolžne, kot je videti na prvi pogled. Največkrat nastajajo določene izgube pri tem, ki jih, ve se, nihče ne pokrije. In zato tudi prihaja do verižnih kompenzacij, ki se jih marsikje boje kot hudič križa. Verjeli ali ne, v nekaterih manjših podjetjih oziroma delniških družbah celo več kot polovico svoje dejavnosti urejajo s kompenzacijami, imamo pa tudi obrate, kjer je 70 odstotna kompenzacija že malodane pravilo. Izvedenci zatrjujejo, da taki ne morejo kdo ve kako dolgo preživeti, če sploh lahko.
Obrtniki in drugi so vse bolj prepričani, da so pri nas neplačniki bolj zaščiteni, kot upniki, kar bi lahko tudi nekako posplošili: danes se skorajda ne splača biti pošten, ker s tem največkrat izgubljaš, namesto, da bi bil nagrajen. Resda upniki največkrat iščejo pomoč na sodiščih, ampak tudi to je bolj blažev ž.egen, ker opomini ali druga pravna sredstva ne pomagajo kaj dosti ali vsaj ne v tolikšni meri, kot bi bilo to pričakovati ali se nadejati. Ni tako zanemarljiv podatek, da so se marsikateri upniki zatekli v svoje vrste kriminalna dejanja, ko so najemali izterjevalce. Gre za izhod v skrajni sili. ki pa se, kol je znano, največkrat konča na sodišču. Dokler se bodo stečaji večjih pa tudi drugih podjetij vrstili malodane po tekočem traku, ni pričakovali izboljšanja finančne discipline. Še najbolje ravnajo tisti, ki najprej, preden se navežejo na poslovnega partnerja, dobro poizvedo o njem, med drugim zlasti o tem, kakšne so njegove plačilne navade, premoženje in vse. kar sodi v ta okvir. To in še nekateri drugi ukrepi so pravzaprav edini izhod iz. sedanjih razmer.
Kaj je pravzaprav zaobsegal študij?
Zame je bil študij prijeten, znanje resda širokega spektra. In sicer sem študirala politologijo, smer: mednarodni odnosi.
Kam ste odšli na absolventski izlet?
Na absolventski izlet nisem šla, ker so šli v Rim. Udeležila pa sem se ekskurzij v Ženevo in Bruselj, ki smo jih prav tako organizirali v 4. letniku, kjer smo se imeli fajn.
Različna mnenja so o tem, kaj predstavlja Evropska unija za Slovenijo.
Mislim, da Evropska unija predstavlja pomembno pridobitev za Slovenijo. Vendar se ne smemo osredotočiti samo na Evropsko unijo, saj so še druge države. Predvsem azijske in recimo Amerika: nafta ter Severnoameriška zveza med Kanado-ZDA-Mehiko. Odločitev za Evropsko unijo je zavoljo bližine, zgodovine. Je pa napaka. Čeprav je res, da Evropska unija pomeni kar 90 odstotkov slovenskega izvoza.
Je nagrajena diplomska naloga iz področja denarne politike?
Naslov diplomske naloge je:Tuje neposredne investicije v slovenski bančni prostor, čigar mentorje: prof. dr. Marjan Cvetličič, komentar pa dr. Mojmir Mrak. Ker se je mentor ukvarjal predvsem s tujimi investicijami v proizvodna podjetja, sem se odločila, da to dopolnim z vlaganji v nadnacionalna podjetja, saj proizvodna podjetja ne morejo uspevati brez svoje "matične" banke. Če je Slovenija tržišče za tuja nadnacionalna podjetja, se ne sme pozabiti na dotok novih bank. Postavlja se torej vprašanje, če seje Slovenija pripravljena soočiti s tako hudo konkurenco bančništva. In kol kaže, se ni. Saj Banka Slovenije in finančno ministrstvo malce omejujeta to področje vstopa tujih bank. In največji izziv pri diplomski nalogi je bila prav navedena hipoteza, ki sem si jo zastavila: ah bi slovenske banke vzdržale pritisk tuje konkurence. Glede na to, da imamo v Sloveniji 33 bank, od katerih sta dve v sanaciji, ena pa v stečaju, pa nobena slovenska banka, če brez vsakršne omejitve dovoli vstop tujim bankam, ne hi
Politika tudi zbližuje ljudi
11 boveljčanka Mateja Mlakar seje za politologijo odločila, ker življenje gleda s svetle plati in politična dogajanja so marsikdaj smešna. Politika seji zdi predvsem stvar interesov. Ter verjame, da so vsakršni problemi rešljivi, in tudi zato, ker jo neverbalno bančništvo tako zelo zanima, da bi čimprej magistrirala, že od oktobra službuje na Upravni enotiTrbovlje. Ampak žarek sreče je bila tudi prejeta fakultetna študentska Prešernova nagrada.
prenesla konkurence. Čeprav recimo, če gledamo kazalnik konkurenčnosti, je ta zelo visok v Vzhodni in Srednji Evropi, kjer visoko kotirata Nova ljubljanska banka in SKB banka.
In kako je v službi?
Služba mi je v izjemno zadovoljstva, saj je zanimivo, da v času študija nisem imela opravka recimo z organizacijo lokalne samouprave, pa z organizacijo državne uprave. Upam pa, da bom kmalu privarčevala denar za magisterij.
Se zdi pomembno spremljanje domače in tuje dnevne politike?
Televizijo bolj malo gledam, večinoma se seznanjam iz dnevnih časopisov. Odvisno je tudi od dogajanj. Trenutno meje najbolj vznemirila smrt Dcnga Xiaopinga, kitajskega voditelja. Zanimivo bo odvijanje priključitve Hongkonga h Kitajski in pa odziv Velike Britanije na dogajanje. Presenetljivo je tudi, da so dali zeleno luč. da se vzhodnoevropske države priključijo NATU.
Ali drži, da je poštenje šibka točka tako bančništva kot politike?
Trenutno mi poštenje zelo veliko pomeni. Kako bo v prihodnje, pa ne vem. Večinoma ne gre toliko za poštenje, ampak za interese. In mogoče so
včasih tudi interesi pošteni.
Je slovenska politika dovolj pestra?
Nismo se še navadili na zmerjanje v politiki, kije v tujini povsem normalno. Da se recimo na korejskem parlamentu pretepajo. Podle izjave so pač del politične kulture. V slovenskem parlamentu pa največ zdrahe povzroči zbadanje Zdmžene liste s prejšnjimi komunisti.
Koliko pa znašajo investicije tujih bank v slovenski bančni prostor?
Lansko leto je bilo 160,2 mio USD tujih neposrednih investicij. V slovenskih bankah pa je približno 85 mio DEM tujega kapitala, kar je zelo malo glede na svetovni standard, kjer se govori o milijardah. Če pa bodo slovenske banke hotele preživeti, se bodo morale povezovati tudi med seboj.
Kaj pa prijateljstva, se med študijem porazgubijo?
Večina prijateljstev iz osnovne in srednje šole prav gotovo, ampak pridobiš pa nove. Vsekakor se v prijateljevanjih ne obremenjujemo s političnimi, strokovnimi debatami, čeprav smo z nekaterimi tudi, kot temu pravimo, na enaki 'valovni dolžini'.
Tekst in loto: PR.
in h nti?,i ‘n.
Brkljanje m
bacili
Maruša Kos seje z vso vnemo lotila študija medicine in zdaj v 4. letniku ugotavlja, da je to pravzaprav študij po meri njenih želja. Čeravno so ji mnogi zavoljo "nedosegljivih" in čednih 180 cm višine skorajda pripisali manekensko kariero. Vendar se poleg hoten ja včasih obrestuje tudi vztrajnost, tako daje študioznaTrboveljčanka letošnja dobitnica univerzitetne študentske Prešernove nagrade.
Ste od nekdaj ž.eleli postati zdravnica?
Za študij sem bila navdušena vseskozi, tako da v srednji, šoli nisem pomišljala, kaj bom študirala, daje medicina tisto, kar me veseli. Še mami pove, da sem bila zmeraj navdušena nad živalmi in nad vsem, kar zadeva medicino.
In kakšna so študentska leta?
Precej pestra, saj to ni samo študij. S prijateljicami in prijatelji gremo večkrat ven, tudi v disco, kjer se sprostimo, naplešemo. Pravim pač, daje eno študij, drugo pa prosti čas. Da se družiš in znaš navezati stik, se mi zdi zelo pomembno.
Je študij zahteven in obsežen?
Dovolj gaje, treba si je znati razporediti čas. Sicer je tako, da se lahko veliko učiš, pa če nisi skoncentriran, ne odneseš veliko. Navadno si naredim plan, koliko se bom dnevno učila za določen izpit. Lahko je to osem ur ali več efektivnega učenja. Odvisno pa je tudi od izpita. Vsako leto je več snovi, treba seje znati učiti. Ko se učim, si vedno vzamem kakšno uro oddiha, zvečer pa kaj berem, gledam televizijo. Ali pa grem s fantom ven.
Zaljubljena?
Ja, še iz 4. letnika srednje šole, ampak še drži. In fant mi je v moralno oporo tudi pri študiju. Pa tudi jaz ga zaradi študija ne zanemarjam. T rebaje tudi to uskladiti.
In ste našli čas tudi za nagrajeno raziskovalno nalogo?
S kolegico Darjo Krumpak iz Celja sva delali raziskavo, najin mentor pa je bil prof. dr. Jernej Logar iz Inštituta za mikrobiologijo. V sako leto so pač določene teme za raziskave, ki so na voljo na področju medicine. In posvetili sva se mikrobiologiji.Temaje bila naslovljena: Humana trihinaloza v Sloveniji. Če na kratko opišem: Tri hi ne la spiralis je parazit, ki paraziti ra v človeškem telesu, okužimo pa sc s premalo kuhanim svinjskim mesom. Zajeli sva statistične in laboratorijske raziskave ter z določenimi
medicinskimi testi preveljali, ali so pacienti pozitivni ali negativni. In ugotovili sva, da seje v štirih letih pojavilo le dvanajst obolelih od 236 pregledanih sfemmov. Se pravi, daje to zelo redka bolezen, kajti le pet odstotkov od pregledanih ljudi je bilo okuženih. Vendar je to zelo huda bolezen, sploh če napade srce ali možgane, se lahko konča smrtno. In raziskava je trajala štiri leta, laboratorijsko delo pa nekaj mesecev. Sodelovali sva tudi z veterino, da sva pregledali tovrstna obolenja pri živalih in ugotavljali povezavo, če so na področju, kjer je bilo okuženih največ ljudi, obolele tudi živali. Ampak te podobnosti ni bilo. No, za raziskavo sva se s kolegico samostojno odločili, saj tega ne predlagajo. Vsekakor pa je dobro, če izpite pravočasno opraviš.
Je najvišje študentsko priznanje lep rezultat dela?
Dobljena študentska Prešernova nagrada j e univerzitetna in le vsako leto podelijo dvanajstim študentom fakultet Univerze Ljubljana. Na medicinski fakulteti nas je tekmovalo nekaj več kot štirideset študentov, strokovne komisije pa so preverjale in ocenjevale te naloge. In čeprav je veliko dela, so tovrstne raziskave zanimive, predstavljajo nekak izziv, tudi zveš veliko in se
naučiš novih stvari.
In katera je najbolj zanimiva izkušnja v času študija?
Zelo zanimiv je bil stik z mrtvim človekom -obdukcija. Moram reči, da že od nekdaj prenašam takšne stvari, kajti marsikomu je želodec na obdukciji nagajal in so ob pogledu na razkosano telo odhajali ven. Tako, da ni vse samo teorija, tudi za medicino je treba imeti smisel. In veselje, brez katerega je škoda vsakršnega učenja.
Kaj pa alternativna medicina?
Akupuntura je že uradno priznana in menijo, da dejansko pomaga. Sicer pa alternativna medicina v redni študij medicine ni vključena. Tilko, da o tem niti nisem informirana, niti nimam ustrezne izobrazbe, da bi lahko rekla, na principu česa naj bi te zadeve delovale.
Ali zdravo živite?
Pravijo, da dokaj zdravo živim, čeprav se ne držim nobenih diet, nisem vegetarijanka, tudi za makrobiotiko, kije sedaj zelo popularna, nimam posluha. Moja slabost so sladkarije. Sicer pa obožujem morje. In želim si psa. bobtaila.
In vrednote, jih imate?
Spoštujem resnico in težko prenašam hinavščino.
Petra Radovič
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
GOTOVO OBDELANA TALNA OBLOGA NAMENJENA NENAVADNIM IDEJAM IN POVSEM NORMALNEMU ŽIVLJENJU. NEOBČUTLJIVA IN V VEČ BARVNIH ODTENKIH.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V TRGOVINI TAP1 (Naselje na šahtu 51, Kisovec in Ljubljanska cesta 9, Litija), KJER
imajo na voljo videokaseto, na kateri je prikazan način polaganja oblog.
VELIKA IZBIRA PREPROG prek 500 vrst vseh dimenzij, vzorcev.
topli podi. karnise, zavese. barve, posteljnina...

PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina HftSSijpa-i v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 1900, ob sobotah 700 do 13
ti
C=3
O
©
ti
ti
ti
c®
Cesta oktoberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26143 odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto
•	izdelava barvnik (otograjij v eni uri e jo tog rajo ranje za osebne doliiAmenie.
•	razvijanje črno-bel ik in d la j i1inov e barvne in črno-bele povečave
Šuceva 27 4000 Kranj tel.: 064/268-514 fax: 064/268-515
generalna zastopstva:
*	CAGIVA (Italija) - motocilki
*	HUSQVARNA (Italija) - motocikli
* MOTOREN (Švica) - program motornih olj
*	LINDNER (Avstrija) - traktorji in transporterji
*	ZUPIN MOTO ŠPORT (Nemčija) - oprema in rezervni deli za motociklizem
moto
trgovina
vnT> n.'i?i,nTn
Med tremi možnimi variantami izgradnje avtoceste Blagovica-Trojanc-Vransko, so se odgovorni v Sloveniji odločili za varianto, ki naj hi bila najbolj optimalna in sicer čez Trojane, kar omogoča cestno povezavo z Zagorjem in s tem ugoden regionalni razvoj. V Zagorju so vodilni z načrtovano traso avtoceste in priključkom nanjo vsekakor zadovoljni, saj so mnenja, da je to eden redkih projektov v Sloveniji, ki vključuje tudi Zagorje in s tem Zasavje.
Celoten odsek izgradnje te trase avtoceste je vreden okoli 38 milijard tolarjev. Zgrajenih bo pet predorov v skupni dolžini 5.7 km, 3.4 km viaduktov, poleg tega pa še veliko manjših mostov, podvozov, nadvozov, propustov, veliko okopov in nasipov. Z gradnjo oziroma pripravljalnimi deli so začeli lani, celoten projekt pa predvidevajo dokončati do leta 2000.
Metod de Batista, direktor za tehnično pripravo in izvedbo del DARS d.d. pravi, da tako skrbno pripravljenega projekta v Sloveniji do sedaj še ni bilo.
Predor, ki bo na priključitvah cesti avtoceste, bodo zgradili delavci trboveljskega RGD-ja.
Verjetno ni potrebno poudarjati, da bo pri vrtanju predorov in pri drugih delih nastalo veliko odpadnega materiala, ki ga bo potrebno nekje deponirati. V DARS-u so se nekje sredi lanskega leta odločili, da bi deponijo zgradili blizu gradbišča in sicer v naselju Orehovica, kar bi bil vsekakor poseg v naravno okolje.
Direktor IGM-a, Jani Kerin je povedal, da so odgovorne v DARS-u "spomnili" oziroma jim ponudili svoje odlagališče, kije v naselju Suhi potok nad Brisami. To odlagališče so za svoje potrebe (jalovina) zgradili leta 1986 in je tudi zaradi manjše proizvodnje zapolnjeno le do ene tretjine. Zelo primerno bi bilo za deponiranje odpadne zemlje, ki bi nastala pri gradnji odseka omenjene avtoceste. Edina šibka točka deponije v Suhem potoku je morebiti ta. daje od gradbišča
IGM Zagorje
Jani Kerin, direktor IGM Zagorje
avtoceste pa do njega kar 10 km. edina cesta pa pelje čez naselje Izlake. Zato v IGM-u iščejo boljšo rešitev. Možna rešitev tega problema bi bila krajša pot (le 3 km), ki bi bila speljana preko naselja Podlipovica. Seveda pa pride ta varianta v poštev le s soglasjem oziroma s podporo krajanov tega naselja. V kolikor bi dosegli soglasje, hi cesto asfaltirali in jo po dokončani izgradnji avtoceste in priključka ponovno sanirali. Poleg omenjene deponije so v IGM-u DARS-u ponudili proizvod iz njihovega kamnoloma (blizu deponije), ki bi bil primeren za gradnjo cest oziroma za spodnji sloj ceste. S tem, ko bi na njihovo deponijo vozili odpadni material, bi na gradbišče vozili njihov proizvod kamnoloma, bi bile tudi vožnje tovornjakov bolj izkoriščene.
Potrebno je povedati, da dokončnega dogovora med IGM in DARS-om še ni in pogajanja še potekajo. V IGM-u vsekakor upajo, da bo do dokončnega dogovora in podpisa koncesije prišlo in da bodo tudi oni deležni deleža sicer velike pogače.
I.G.
CITROEN PRESENEČA
AX SPOT 1 0i OD 11.990 DEM SAXO X l.Oi OD 14.790 DEM BERLINGO OD 17.920 DEM
CITROEN # avto ki vam zleze pod kožo. Obiščite nas!
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
AVTOSERVIS
ŠPAJZER
TRBOVLJE
TEL.: (0601) 24-295, 30-170 Partizanska cesta 51
HE
RESTAVRACIJA SENICA
Skoraj na koncu Hrastnika stoji restavracija Senica. Leta se ponaša z več kot 1 00-letno tradicijo, ki prehaja iz roda v rod. Zaradi bližnjega vhoda v rudnik je bila svoje čase zelo priljubljena točka za rudarje, ki so radi razpravljali ob kozarcu rujnega. Ves čas pa so skrbeli tudi za "ta-lačne"s pestro kuhinjo.
Pred leti so radi ponudili kače, ki pa jih zaradi varstvene zaščite ne dobe več. Da je ponudba res pestra, pozimi nudijo razne kmečke pojedine, poleti pa ribe in ribje jedi. Poleg jedi glede na letni čas. imajo klasična nedeljska kosila, razne jedi iz puranovega, svinjskega in žrebčevega mesa.
Za poslovna srečanja in zaključene družbe priporočajo več vrst menijev. Enega izmed
Zdravilne zeli in rastline
ŽAJBELJ
Poznamo več vrst žajblev (zeleni, navadni), vse pa imajo značilno mehko nagrbančene zelene liste in nenavadne cvetove. Žajbelj, pri katerem uporabljamo liste in cvetove, je predvsem poživilo, pospešuje krvni obtok in pomaga živčnemu sistemu pri depresijah. Zaradi diuretičnih lastnosti je žajbelj dragocen zaveznik pri boleznih kot so zastajanje urina, nezadostno delovanje ledvic, vnetje dlesni, neba, grla in mandeljnov.
Predpisujejo ga tudi kot "lepotno rastlino", saj za zdravo kožo skrbi bolje kot katerokoli drugo zelišče, hkrati pa krepi lasišče in zadržuje izpadanje las.
Nasveti "naših mam"
Prgišče žajbla damo v četrt litra 90% alkohola in pustimo stati 2 tedna. Precedimo in uporabimo za masiranje bolečih mest ali za vtiranje, kar pospeši krvni obtok.
njih je kuhar Edi Štrumbelj pripravil za vas:
predjed: KAPAS ANTE ALI ŠKOLJKE SV. JAKOBA
Potrebujemo dve kapasanti (sveži in zaprti) jih odpremo, meso očistimo in položimo nazaj v školjki, prelijemo z zeliščnim maslom, pokapamo z belim vinom, položimo rezino sira in damo v pečico, da se sir stopi(3-5 min).
glavna jed:	LOSOS V JERANOVI
OMAKI
Lososu očistimo kosti, ga opečemo na olju,damo v drugo posodo, na istem olju pripravimo omako: zalijemo z vročim teranom, solimo, popramo, dodamo žlico medu ali sladkorja.
1.	način: losos spečemo do konca in prelijemo z teranovo omako
2.	način:losos do polovice spečemo in ga v teranovi omaki /.dušimo
pri loga: diplomatski krompir, slan krompir,drobnjak,(oz. po okusu).
sladica: RAFAELO REZINA
Potrebujemo biskvitno testo brez rumenjaka, nanj nadevamo kremo za krem rezine, posujemo s sesekljanimi mandelji, nato premažemo s stepeno sladko smetano in posujemo s kokosovo moko.
SORBET
Jr.T7.J l77
Sorbet je lahko kot aperitiv ali kot poobedek.
Osnova je Šampanje (Zlata penina),dodamo limonin sladoled (italijanski),mešamo,da se speni.Najbolje se pripravi v strojčku za frapeje, prelijemo v visok kozarec, dekoriramo s sadjem.
Ob koncu naj povabim moški spol, da ob bližnem prazniku presenetite svoje najdražje s temi jedmi, če pa je za vas preveč dela, jih odpeljite kar do restavracije Senica, kjer vas bo zelo gostoljubno sprejela gostiteljica Vida Mravljak.
Kjerkoli že,želimo vam DOBER TEK.
Kot zanimivost še nekaj o popru:
bel-uporablja se za majoneze, hrenovke, pariške salame ( zaradi bele barve), rdeč- kot okras k jedem, zelen- za biftke, razne omake, črn- je najbolj znan v domači uporabi
ANA
Rafaelo rezina
ČEBULA
Tako kot česen je tudi čebula simbol vitalnosti. Poznali so jo že stari Egipčani in Kaldejci več tisoč let pred krščansko ero. Surova čebula je zdravo živilo, a ne najbolj priporočljiva za občutljive želodce. Kuhana pa je primerna domala za vsakogar, vitamini v njej se čudovito ohranijo. Spodbudno vpliva na prebavo, čisti črevesje, preprečuje živčnost, nespečnost, arteriosklerozo in zvišanje krvnega tlaka. Čebula ima naravnost neverjeten diuretičen učinek. Intenzivna kura s čebula je koristna za vse tiste, ki jih mučijo ledvični kamni, zastajanje urina, protih ali revmatizem. Ker ima veliko vitamina C, učinkuje zoper skorbut. Takot kot česen, tudi čebula odganja gliste.
Nasveti "naših mam"
Vročo čebulo si polagamo na grlo pri angini ali bronhitisu.
Legenda:
DIURETIK - snov, ki poveča izločane seča iz ledvic
SKORBUT - bolezen zaradi pomanjkanja vitamin C
PROTIN - bolezen zaradi povečane sečne kisline
Igor Goste
GOSTINSKO________ „
> PODJETJE RUDAR p.O.
33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
U četrtek, petek in soboto disco!
LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO:
ODKUP LESA
na kamionskih cestah in na panju
PLAČILO LESA v sledečih rokih:
(jr OZ D	hlodovina listavcev in iglavcev - 30 dni
Ljubljana celulozni les iglavcev in drva - 60 dni
Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojiteljska dela.	
Informacije	Lokalni odkupovalec
Uprava podjetja	SMRKOLJ Tomaž, Valvazorjeva 9
Tržaška cesta2,1001 Ljubljana	Podlipovica 9, Izlake
telefon: 061 12 53 130	telefon: 0601 73 669
telefax: 061210 729	mobitel: 0609 636 504
RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE
SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
KS EFTI INF0RMAC,JE 64-250, 64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c: tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
VRTNARSKO TEHNIČNA TRGOVINA Velika izbira semen, gnojil, zemlje...
EVA
Eva Podmenik, s.p.
Cesta 15.aprila
1412 KiSOVeC Odprto: od 8.00 do 18.00,sobota od 8.00 do 12.00
tel.: 0601/71-367
Trgovina
GAJA
Gabrijela Skerbinek, s.p. Cesta zmage 35b
NOVO NA TRŽNICI V ZAGORJU
Časopisi, igrače, kozmetika, darilni program...
del.čas: 5.30-12.00/16.00-19.00 sobota 5.30-12.00
LAPIS
DROGERIJA
PARFUMERIJA
TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO Lidija Kalšek, s.p.
Cesta zmage 35a 1410 Zagorje
del. čas: 9. do 12. in 16. do 19. ure sobota :8. do 12. ure
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
V	novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj.
V	pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
RORCd.o.o.
Tel./lax:061-883-265 doma: 061-873-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja robnikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
Cvetličarna >VI0LICA<
Koprivšek Hilda, s.p., Loke 3,1411 Izlake, tel.: 0601/73-734 Dekoracija za različne priložnosti, izdelava vencev, aranžmajev, šopkov. Delovni čas: pon., tor., sre., pet.: 7.-12., 14.-19., čet.:16.-19„ sob.: 7.-12. ure
ANTON DRAKSLER
Zmeraj zravnan, vedno nasmejan, tudi zgovoren, če nanese beseda s prijatelji in znanci pa sosedi. Človek bi mu prisodil kvečjemu 80 let, raje kako leto, dve manj. Ampak videz vara. Gospod Anton Draksler si jc pred kratkim naložil že deveti križ. Domuje v Marnovi ulici v lepo urejeni hiši.
Povedal mi je toliko zanimivega o svojem življenju in delu, da bi mi moralo uredništvo Zasavca odmeriti vsaj štiri strani časnika, pa še ne bi vsega omenili. Že v mladih letih seje zapisal železnici. Natanko pred pol stoletjaje naredil zahteven izpit za nadzornika proge. Čeprav je imel na izbiro več delovnih mest, seje odločil za najtežjega - Zagorje ob Savi. Že takrat je veljalo prepričanje, da sodi odsek železniške proge Trbovlje - Zagorje ob Savi za najzahtevnejšega, posebej proti Renkam. S svojimi 70 delavci je polnih 19 let skrbel za 15 km proge.
Resnično ni bilo lahko prva leta po vojni vzdrževati omenjeno železniško progo za nemoten in varen promet. Kar iz rokava je stresel podatek, da so morali leta 1949 zamenjati 9.000 železniških pragov in to v manj kot 18 mesecih. Najbolj gaje skrbelo pobočje od železniške postaje Zagorje do Renk. Redno je grizel kolena po tistih strminah, spoznal vsak pedenj, domalo vsako skalo, zato ni naključje, če je leta 1950 naletel na eno med njimi, ki seje nevarno odtrgala od matice. Spominjal se je, da je brž obvestil o tem železniško direkcijo in po ogledu so njeni inženirji odločili, naj po svoji preudarnosti poskrbi zanjo. Odločil seje za njeno razstrelitev. Polnih 20 kg razstreliva so vložili v vrtine kakih 250 kubikov težke skalne gmote, ki je po eksploziji večidel zdrsnila v Savo, veliko njenih delov pa je ostalo na progi, ki pa so jo njegovi delavci v najkrajšem možnem času spet usposobili za promet. Pozorno si je on dan ogledal televizijsko sliko podobne skale, ki je zdrsnila pri Renkah. Najraje pa bi si kar sam ogledal prizorišče, kjer bi utegnilo priti do tragične katastrofe, če bi vlak zdrsnil v Savo.
Njegova želežniška leta so ga za vselej zaznamovala. Malodane vsaka dan ali vsaj večkrat na teden je peš obhodil zaupani progovni odsek, dolg dobrih 15 km. Ni težko izračunati, koliko tisoč km je prepešačil v 19 letih. Še danes se vsak dan odpravi zdoma. Največkrat odhaja na pokopališče, kjer postoji ob grobu svoje prezgodaj umrle žene; videvajo ga v trgovini; če le more, se odpravi do železniške proge, kjer si skrbno ogleduje tire in vlake, ki hitijo mimo. Svoj čas je po upokojitvi kar 25 let vsak dan nadziral vodostaj Medije in Save in podatke posredoval vodnemu gospodarstvu v Ljubljano. Tudi kuha si sam. Redno prebira časnike, najraje Dnevnik, ker so teksti z malce večjimi črkami, kot v Delu, ki pa ga vseeno prebira.
Povedal jc, daje njegov recept dolgega življenja predvsem zmeraj dobra volja, zadovoljstvo, skromna prehrana, dosti hoje, prijazen odnos do soljudi in tisto delo, ki ga še zmore. Mimogrede omeni, da se je pošteno nagaral, ko je v letih 1964 do 1968 sezidal večjo hišo, kasneje pa jo je pomagal zidati še sinu.
Ob minuli devetdesetletnici so se zbrali vsi njegovi. Z njimi je preživel, kolje dejal, nekaj nepozabnih uric. Zatem seje dobil še s sosedami in kot se to spodobi, z njimi tudi zapel. Ob slovesu sem gospodu Drakslerju še enkrat prisrčno stisnil roko. Sproščeno se je spet nasmejal in vneto pokimal, ko sem mu obljubil, da sc bova čez deset let, ko si bo nadel še deseti križ, spel srečala in sc pogovorila!
M.V
MAN in Mercedes sta obogatila vozni park INTEGRALA Zagorje
Avtobusa sta namenjena lokalnemu prometu, sta varnejša, ekološko sprejemljiva, saj imato EUROMOTORJA, imata več prostora in sta udobnejša za potnike. Vse to je narekovalo vodstvu podjetja za naložbo vredno 500.000 DEM.
NOVA BORZNA HIŠA V ZASAVJU
V	začetku marca so v Hrastniku odprli podružnico Centralne borzne družbe d.o.o. Ljubljana. Gre za že poznano in uveljavljeno Teol borznoposredniško hišo d.o.o., ki je hkrati z dokapitalizacijo spremenila tudi ime.
V	času lastninskega preoblikovanja podjetij ste svoj certifikat lahko vložili v slovenska podjetja ali pooblaščene družbe za upravljanje.
Precej delnic, ki ste jih v tem procesu zamenjali za certifikate,
lahko že prodajate in kupujete na borzi vrednostnih papirjev.
To storite tako. da se obrnete na pooblaščenega udeleženca na trgu vrednostnih papirjev, to je na borzno hišo. Ta pa deluje tudi v Hrastniku, v poslovnem objektu EMENS d.o.o. na Cesti l.maja 68, telefon 0601 43 211 .
oi-J^HSmrRUDARp.o.
tri Ut trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR Trg revolucije 26, Trbovlje
Objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev podjetja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnine - gostinskega lokala "ZASAVC" na Sallaumines 3 A v Trbovljah, notranje površine 208,24 mJ in pokritega vrta 200,21 m .
V zemljiški knjigi je objekt vpisan pod vložno številko št. 496 k.o. Trbovlje. Objekt se nahaja na parcelni številki 390/36 in 390/40 vrt.
Javna dražba bo v torek, 14. marca 1997 ob 12.00 uri v rdečem salonu hotela Rudar, Trg revolucije 26, Trbovlje.
Izklicna cena je 45,000.000,00 SIT
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki na dražbi predložijo dokazilo o vplačilu varščine v višini 10% izklicne cene. Varščina se nakaže na ŽR št.: 52700-601-1 1833 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Trbovlje. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v
kupnino, ostalim pa jo bomo brezobrestno vrnili v roku 3 dni po končani dražbi.
Nepremičnina je naprodaj po načelu "VIDENO-KUPLJENO"
Ponudnik mora pred začetkom javne dražbe predložiti potrdilo
o državljanstvu RS, če je fizična oseba oziroma izpisek iz sodnega registra in pooblastilo, če je pravna oseba.
Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh
po javni dražbi, celotno kupnino pa mora plačati v 5 dneh, sicer prodajalec zadrži varščino in razveljavi pogodbo.
Davek na promet z nepremičninami ter vse stroške v zvezi s prodajno pogodbo in zemljiškoknjižno ureditvijo plača kupec.
Ogled nepremičnin bo mogoč 13. marca 1997 ob 14.00 uri
Morebitni kupci lahko željene informacije dobijo po telefonu štev.: 0601/21-073
CENTRALNA BORZNA DRUŽBA
C K N T RAL SKOK K R A C. F. H O V S E L I' D
PODRUŽNICA HRASTNIK pravi naslov za borzne posle v vašem kraju **************
POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI DELNIC. KI SO UVRŠČENE NA BORZO Krka, Lek, Mercator, Droga, Rudis, Kovinotehna, Istrabenz, Helios...
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE Pivovarna Union, Pivovarna Laško. Radenska.
Cementarna Trbovlje, Sava Kranj, Fructal Ajdovščina,
Cetis Celje...
ZA VAS OPRAVLJAMO PRENOSE LASTNIŠTVA DELNIC V KDD
OMOGOČAMO VAM SPREMLJANJE TRGOVANJA NA LJUBLJANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV NEPOSREDNO PREKO NAŠEGA TERMINALA
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PODRUŽNICI NA GESTI 1 .MAJA 68 V HRASTNIKU, OZIROMA NA TELEFONU 0601 43 211, VSAK DELAVNIK MED 8. IN 14. URO.
Trgovsko podjetje
POTROŠNJA p„ Zagorje
prod,1,1,,» SALON POJ llSTVA
Nag. št.	Nagrado prejme	Naslov
1.	MILOŠ ALEŠNIK	Ulica talcev 34, Zagorje
2.	NUŠA MARS	Šentlambert 8, Zagorje
3.	MARIJA KRAJNIK	Naselje na Šahtu 48, Kisovec
4.	MARIJA GRAČNER	Cesta l.maja 79, Hrastnik
5.	PAVLA BORŠTNER	Zavine 23, Zagorje
6.	ROMANA KURNIK	Irg revolucije 16, Trbovlje
7.	NEVENKA NOVAK	Prešernova 46, Zagorje
8.	DANICA 1RUGAR	Keietovo 7, Trbovlje
9.	MARIJA BURGER	Loke 35, Kisovec
10.	KARL VELDIN	Polje 19, Zagorje
11.	IVAN DRNOVŠEK	Znojile 30, Cemšenik
12.	VALERIJA PRAŠNIKAR	Polje lOa, Zagorje
13.	HINKO RUS	Cankarjev trg 1, Zagorje
14.	JANEZ SELAN	Kolovrat 22, Izlake
15.	MARIJA ŠIMIC	Polje 32, Zagorje
	V .mni nagi■enanoam	vastitti..m-v.
SALON POHIŠTVA < Zagon,,
Pan ti (11)» '/.ji tiste, ki imeejo mi i boliS e 2
//4
fi Jj G J , H fT fl
Dva meseca in pol je naokrog in ZASAVC s sponzorji spet deli nagrade štirinajstim zvestim naročnikom časopisa. Po napornem iskanju hišnih številk nagrajencev smo jih nekaj presenetili in razveselili, ostale pa bo v prihodnjih dneh razveselil pismonoša.
s sponzorji
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
Prvo nagrado Philips videoplayer Stik-aje prejela Milena Bravec iz Podkuma, ki nas je zelo presenečeno in prijazno sprejela. Marija in njen mož sta se po upokojitvi
iz Trbovelj preselila v Podkum, kjer se ukvarjata z vzrejo ovac. Njeno največje veselje je spomladi, to je pogled na cvetočo okolico okrog gospodarskega poslopja, ki jo z veseljem ureja.
Gospo Tejo Bokal
iz Čemšenika je prijetno presenetil bon v vrednosti
22.500	sit, ki ga bo lahko vnovčila v tiskarni Grafex.
Bojan Žagar iz
Prapretnega se je ob našem obisku ravno vrnil iz trgovine. Tokrat bo v eno izmed trgovin Elkoplasta vstopil brez denarnice in si izbral stvari v vrednosti 18.000 sit.
Gostilna pri Medvedu bo gostila Zlatka Kafela in njegovo ženo iz Trbovelj, katera se bosta lahko naužila njihovih dobrot v vrednosti
13.500	sit. Nagrajenec Zlatko ob našem obisku žal ni bil dosegljiv, zato bo nagrado prejel po pošti.
V Videoteko Zal okitr bodo praktično nagrado v vrednosti 13.500 sit izročili nagrajenki Mariji Grabner iz Trbovelj.
Mirka Prašnikarja iz Zagorja žal ni bilo doma, zato smo nagrado predali njegovi mami, kateremu bo Rent a car Juvan nudil kombi prevoze v vrednosti 18.000 sit.
Dobrote Vurija Jurmesa bodo okušali Mirko Drnovšek in njegova družina iz Izlak v vrednosti
18.000	sit.
Vitasan d.o.o. Izlake bo Anionu Kačičniku iz Loč pri Poljčanah nudil zdravstvene usluge v vrednosti 18.000 sit. Nagrajenec bo nagrado dobil po pošti.
Anton Medvešek iz Šmartna pri Litiji si bo lahko polepšal stanovanje z izdelki TSG Zagorje v vrednosti 9.000 sit.
Marinka Cirar
iz Kotredeža se bo lahko najedla pic v piceriji Tik-tak, ki ji podarja bon v vrednosti 9.000 sit.
Jožica Pirnar iz Trbovelj zelo rada kuha in peče, zato ji bo gotovo prav prišel bon v vrednosti 9.000 sit ribarnice Charly.
Darka Lipičnik iz
Trbovelj bo lahko z dvema okvirjema za slike delniške družbe Sinet uokvirila najljubši sliki.
Sašo Milosavljevič iz Semiča je po pošti prejel bon za sladko nagrado, ki si jo bo lahko izbral za 9.000 sit pri Don'Donats v Polzeli.
Husa Kameriča iz
Trbovelj je razveselila zavarovalnica Triglav s praktično nagrado v vrednosti 9.000 sit.
Žal ga ni bilo doma, zato smo nagrado predali sinu Nedžadu.
A2. in M.Ž.
V	I
r.aia
Izgradnja športne hale v Zagorju lepo napreduje. Obrtniki, ki urejajo notranjost objekta, so z delom pričeli sicer mesec pozneje; zaradi nizkih temperatur, a kot praviTudvik Fajn iz 1N-TACT-a bodo z deli zagotovo končali v dobrih treh mesecih. Predvidoma za zagorski občinski praznik pa naj bi bila hala tudi uradno odprta in s tem na "razpolago" predvsem učencem OŠ in srednjih šol Zagorja. Seveda pa jo bodo lahko uporabljali tudi ostali za razne športne dejavnosti.
I.G.
Sporočilo za javnost!
Občinski odbor SDS Zagorje obvešča vse občane Zagorja, da bo imel od februarja dalje vsako sredo uradne ure in sicer od 16. - 18. ure na sedežu stranke na Vinski cesti 4 v Zagorju.
Pričakujemo vaša vprašanja in predloge ter morebitne probleme, ki jih bomo skupaj z vami poskušali rešiti.
Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Predsednik 00 SDS Zagorje Marjan Zidar
FILM NAGRAJENCI
1.	Nevenka Markovič, Veličkova c. 19, Hrastnik
2.	Tomaž Čeperlin, Novi Log 7a, Hrastnik
3.	Romana Tabor, Log 28c, Hrastnik Pravilna rešitev: Arnold Schwarzenegger je igral v komediji "JUNIOR"
Čestitke!
DON DONATS
Proizvodnja peciva Ločica 51j
Polzela, tel.063-702 469
Ponovno smo dobili cel kup pravilnih odgovorov na nagradna vprašanja DON DONATSOV. Med dopisnicami smo izžrebali pet nagrajencev:
1.	Borut Bernot. Potoška vas 3a, Zagorje
2.	Tončka Škofca.Golovec 42, Trbovlje
3.	Altna Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje
4.	Ani Pegan, Trg poh.bataljona 9, Kisovec
5.	Mateja Terbovc, Partizanska c. 62, Dol pri Hrastniku
DON DONATS
V četrti številki ZASAVCA je prišlo do tehnične napake pri objavi j oglasa nagradne igre DON DONATS - pomotoma smo na enem oglasu j objavili dve blagovni znamki.
Ponovno objavljamo seznam nagrajencev: j I. Marjan Oblak, Opekarna 7, Trbovlje j 2. Danila Štrtak, Ul. 1.junija 19a, Trbovlje j 3.Sanja Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje
4.	Perič Bernard, Trg revolucije 2a, Trbovlje
5.	Hajdič Petra, Cesta 15. aprila 32, Kisovec
Bralcem in sponzorju DON DONATS se opravičujemo za neljubo i napako.
Izžrebancem čestitamo!
ZASAVC d.o.o.
I V.O T P. " n 77 JI
Tone Kuntner se predstavi
Precej kratki in redki so trenutki, ko lahko slovenski človek prisluhne recitaciji poezije, še krajši so le-ti v zasavskih dolinah. Pa vendar je v soboto, 15. februarja, v KD Svoboda v središču Trbovelj zasvetila zvezda prečudovite poezije, poezije pesnika in igralca Toneta Kuntnerja, zvezda njegovih pesmi iz zbirke Moja hiša, v izvedbi Mladinskega gledališča Svoboda, ki ga zagotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj je znan tako zasavski kot tudi širši publiki. Člani Mladinskega gledališča so s tem počastili kulturni praznik, izkupiček recitala pa namenili obnovi doma.
"Približati poezij o Toneta Kuntnerja, vsem pa pokazati, da tudi današnja mladina ustvarja, sta bila glavna namena tega večera," je dejal režiser recitala Janez Rus. In res, izkazalo se je, da mladina še kako dobro, izvirno in brez izumetničenosti ustvarja, ustvarja najprej zaradi sebe, da najde v sebi tisto harmonijo, po kateri vsi hrepenimo, da si pridobi nove prijatelje, ustvarja tudi, da bi pomagala drugim, da bi tudi drugim polepšala krut vsakdan, tako kot Tone Kuntner. Slišali smo kar dvaindvajset Kuntnerjevih pesmi iz že omenjene zbirke, spremljali sojih izbrani svetlobni učinki, glasba.
In o čem sploh govori Kuntnerjeva poezija? "Kot pri drugih je tudi pri 'Moji hiši' pesnik pokazal svojo globoko ljubezen do domovine, domače zemlje, matere. /.../ Grenkim življenjskim izkušnjam, kijih pesnik doda v svoj opus, se ne izmika. Ostane trezen domoljub." Lahko bi rekli, da nadaljuje Prešernovo in Cankarjevo izpovedno misel. V tem nas po bučnem aplavzu razmeroma številčne publike potrdi tudi Tone Kuntner sam. ko se v vsej svoji preprostosti in veličini hkrati pojavi na odru. na odru, kije takorekoč njegov tretji dom (poleg domovine in poezije, seveda). Pravkar zrecitirane razumljive in preproste pesmi (kakršne so v njegovem opusu stalnica) dopolni s citatom iz Cankarjevega Kurenta:"O domovina, ko te j e Bog ustvaril, leje blagoslovil z obema rokama in je rekel:'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je
trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od Štajerskih goric do strme Tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel:'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako seje zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila - vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko. ki jih ugleda, obstrrm pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, daje Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, seje zgodilo." Slovenci smo si postavili temelje za svojo "hišo". Toda ali jo sedaj zidamo z Duhom, ali za malto uporabljamo Ljubezen? Jo opremljamo z Duhom in Ljubeznijo? To so problemi, zaradi katerih je Tone Kuntner notranje razklan, to so problemi, spričo katerih je nastala "Moja hiša". To so problemi, zavoljo katerih "v srce mu padla iskra je ognjena, ki ugasnit' se ne da z močjo nobeno" (kot bi rekel
dr. France Prešeren). Ni namreč še minilo šest let, kar je bil postavljen mlaj na hiši slovenskega naroda, ni namreč še pretekel čas, da bi ta mlaj ovenel, pa že nekateri modrujejo, naj bi dan veselja, dan radosti, torej dan, ko je raj pod Triglavom postal država, praznovali le vsakih pet ali deset let. Pa vendar je minilo že skoraj šest let, a na hišah slovenskega naroda niti ob največjih praznikih ni opaziti plapolajočih se zastav, poslanci so si ljubezen do domovine in poštenje zataknili za klobuk.
Čas je torej, da se v srca vseh hčera in sinov slovenskega naroda naselijo Radost, Duh. Ljubezen, Sprava. Na to Tone Kuntner neprestano opozarja, kajti dolžnost(l) slehernega od nas je, da "hišo" gradi naprej, jo vzdržuje in ohranja za svoje otroke, saj smo vendar za to izbrani. Na to so več kot prepričjivo opozorili tudi recitatorji. Tako je večer izvenel kot klic k preporodu čoveka, kot klic k njegovemu obstanku sredi volkov, ki grabijo po njegovi deželi. Obiskovalci pa so ga kot odposlanci raznesli med svoje prijatelje, znance, med svoj narod...
Rado Fele
V Kolovratu izšla nova pesniška zbirka
28. januarja je v Kolovratu izšla nova pesniška zbirka Smiljana Rozmana z naslovom "Zbirka pesmi - Pove naj čas". Izšla je prav na dan, ko je avtor Smiljan Rozman praznoval svoj 70. rojstni dan. Avtorja poznamo že dolga leta kot dramatika, pripovednika, pisatelja, pa tudi kot slikarja. Uveljavil pa seje tudi kot pisec popevk in šansonov. Pesmi je za objavo izbral in uredil Janez Krajnc, izdajo pa je omogočila Kolovrat & Co d.o.o. v nakladi 150 izvodov. Smiljan Rozman seje rodil 28. januarja 1927 v Celju, njegova mladostna leta pa so bila zelo pestra. OŠ in gimnazijo je obiskoval v raznih krajih -
Šmarjah, Jesenicah, Radovljici, Ptuju in Mariboru. Od tu so Nemci družino izselili v Srbijo, leta 1943 pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. V teh letih je bil nosač, sluga, varilec, kovinostrugar in še marsikaj drugega. Po končani vojni je v Mariboru končal učiteljišče in igral v dveh orkestrih. Z igranjem se je preživljal tudi v Ljubljani, kjer je študiral psihologijo in veliko pisal. Ukvarjal pa se je tudi z likovnim delom. Iz uvodnega dela Zbirke pesmi lahko povzamemo, da je doslej napisal naslednja dela: Nekdo, Most, Druščina, Bursač, Leta in dnevi. Tudi sneg je lahko ljubezen. Za
mladino pa je napisal štirinajst del. Za Reporterja Tejča je prejel Levstikovo nagrado. Tokratna pesniška zbirka je izšla kljub avtorjevemu nasprotovanju, ker je smatral, da ni pesnik, in da pesmi piše le za lastno rabo. Pisec spremne besede Janez Krajnc je na koncu zapisal: " S to Smiljanovo pesmijo boste zgradili most do sočloveka. Preko tega mostu boste našli vrata do njegovega srca." Zbirka je tudi bogato ilustrirana s pesnikovimi vinjetami. Jubilantu veljajo še dolga in ustvarjalna leta.
IL.
Kako zagotoviti primerna varovalna sredstva - IVING d.o.o.
Nova, patentirana zaščitna specialna sredstva za varstvo pred vibracijami; antivibracijske zaščitne rokavice "SAVIRA" in antivibracijski zaščitni čevelj "SAVIS".
Masovna uporaba mehaniziranega ročnega orodja in strojev (motorne verižne žage, vrtalna kladiva, pnevmatska kladiva, vibracijski vrtalni stroji, brusilni stroji, vibratorji za beton, vibrovalarji itd.) imajo za posledico porast okvare zdravja in nastanka poklicne vibracijske bolezni za delavce, ki so pogosto in daljše obdobje izpostavljeni oscilatornim lokalnim vibracijam.
Vibracije se preko rok prenašajo na celotni organizem in povzročajo zlasti patološke okvare zdravja (poškodbe ožilja, izrabo kosti in sklepov, na rokah se pojavijo mrtvi beli prsti). Uporaba specialnih zaščitnih rokavic je pomemben in učinkovit varstveni ukrep za preprečevanje nastanka vibracijske bolezni za delavce, ki so daljši čas izpostavljeni močnim vibracijskim delovanjem.
Pri nas nimamo posebnih predpisov, normativov ali standardov, zato uporabljamo ISO priporočila. Ta so upoštevana pri projektiranju in izdelavi specialnih zaščitnih antivibracijskih rokavic in antivibracijskih zaščitnih čevljev, kar je zelo učinkovita osebna zaščita.
Izolacija vibracij zahteva kompleksne strokovne raziskave in preizkuse, ki dajejo zelo ugodne in učinkovite rezultate, saj zaščitni varovalni čevlji dušijo lokalne škodljive vibracije do 90% v širšem vibracijskem območju.
Zaščitne antivibracijske rokavice in čevlji so pomembna varna zanesljiva osebna varovalna sredstva na vseh področjih dela, kjer nastajajo in se na roke in noge delavcev širijo oscilalorne lokalne vibracije.
Ugotovljeno je, da je tveganje za nastanek poškodb pri delu z ročnimi vibracijskimi stroji in napravami večje pri nizkih temperaturah, mrazu, torej takrat, ko roke in noge niso ogrete in je zato potrebno pri organizaciji dela z
vibracijskimi stroji in na teh delovnih mestih paziti, daje delavec dovolj ogret in ne sme biti izpostavljen mokroti.
Delavci, ki opravljajo delo na vibracijskih strojih, so poklicno izpostavljeni patološkim procesom, izrazitim neugodnim obremenitvam, ki povzročajo naslednje učinke: utrujenost in manjšo delovno sposobnost, povzročajo zdravstvene okvare - predvsem ožilja, veznega tkiva in skeleta, pri daljši izpostavljenosti se lahko pojavijo deformacije na hrbtenici.
Vibracije merimo na mestu, kjer delujejo neposredno na telo. Poznati moramo tudi smer širjenja vibracij glede na položaj, obremenitev in držo pri telesu ter zvezni spekter bolj ali manj izrazitih frekvenc, zato je potrebna spektralna analiza vibracij.
Biomehanični model sistema je odvisen od vibracijskih obremenitev, katere so določene z naslednjimi veličinami v sistemu:	položaj
zapestja, dlani in cele roke, sila držanja naprave, smer širjenja vibracij, hitrost in pospešek vibracij, amplituda vibracijskega sistema, frekvenčni spekter, sprememba amplitude in frekvence v časovnem obdobju, časovna izpostavljenost vibracijam, odmori in počitek delavcev.
Pri meritvah vibracij na delovnem mestu je bil uporabljen merilnih vibracij izdelovalca Bruel-Kjaer, tip 2512, kije prilagojen za oceno obremenitev delavcev zaradi učinka vibracij.
1. Zaščitne antivibracijske rokavice "SAVIRA" so ergonomsko, anatomsko in fiziološko oblikovane in ustrezajo naslednjim zahtevam varnosti pri delu: - resonančna frekvenca vibroizolacijskega sistema mora biti pod 10 Hz, - pospeški vibracij so manjši od dovoljenih, - oscilalorne dušene karakteristike vibracij morajo bili identinčne v vseh smereh koordinatnega sistema, - zaščitne rokavice so zelo elastične na dlaneh in prstih, tako daje delo z njimi prijetno, - dlan rokavice je hrapava, ne drsi in omogoča varen prijem ročice na vibracijskem stroju, - gradivo je usnje, odporno
proti obrabi, - v dlan rokavice in prste je všit poseben antivibracijski elastični vložek z velikim izkoristkom dušenja vibracij do 95%, -zaščitne antivibracijske rokavice zagotavljajo varno delo v širšem frekvenčnem območju lokalnih vibracij, zato so uporabne v vseh panogah gospodarstva, kjer nastajajo pri delu škodljive vibracije,
2. Specialni antivibracijski zaščitni čevlji "SAVIS"
Delavci so pri delu pogosto izpostavljeni zdravju škodljivim vibracijam, ki se preko nog širijo na cel organizem.
Patološki procesi vibracij so izraziti in neugodne obremenitve povzročajo pri delu naslednje učinke: utrujenost, zmanjšano delovno sposobnost in povzročajo zdravstvene okvare - predvsem ožilja, veznega tkiva in skeleta. Pri daljši izpostavljenosti pri delu stoje ati sede se lahko pojavijo deformacije na hrbtenici.
Da delavce zavarujemo pred poškodbami zdravja, je potrebna uporaba specialnih zaščitnih čevljev, ki ublažijo in izolirajo vibracije do 95%. To zagotavlja varno delo in poveča delovno sposobnost na vseh strojih in objektih, kjer nastajajo lokalne vibracije.
V zaščitne čevlje je vgrajen antivibracijski vložek z nazivom "SAVIS". Ta antivibracijski vložek ima velik izkoristek dušenja vibracij E=0,85 do E=0,95. kar omogoča kompleksna valovita antivibracijska plast, vložek "SAVIS", ki niha v notranjosti podplata čevljev. Zaščitni čevlji so ergonomsko in anatomsko prilagojeni delavcem, ki opravljajo delo na vibracijskih strojih in na objektih, kjer se širijo lokalne vibracije direktno na noge.
Specialni zaščitni čevlji "SAVIS" so zanesljivi za varstvo pred vibracijami na naslednjih delovnih mestih: za strojnike težkih gradbenih strojev, za voznike motornih vozil (avtobusov, tovornjakov), za železniške strojevodje, za ladijske strojnike in mornarje, za vsa dela na platformah in podestih.
Bruno Logaj
Bogata dejavnost Knjižnice Toneta Seliškarja
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je lani ob svoji 15-letnici zabeležila zelo bogato in razvejeno dejavnost. Njena osnovna dejavnost je izposoja knjig raznih zvrsti -leposlovnih, mladinskih, strokovnih, otroških itd.. Direktorica Sanda Nagode nam je rade volje postregla z vrsto podatkov, ki dokazujejo, kako uspešni šobili tudi v preteklem letu.V knjižnico je vključenih 3.750 članov, ki plačajo letno članarino po 1.000 tolarjev, družinske pa po
1.500	tolarjev. Knjižnico je lani obiskalo 56.678
izposojevalcev, ki so si skupno sposodili 102.805 knjig, CD plošč, CD romov ipd.. Konec lanskega leta je imela knjižnica skupno 46.000 knjig. Lani so kupili okoli 3.000 novih knjig. Glede na obstoječi minimalni standard, le-tega dosegajo v višini 75%. Poleg tega je knjižnico obiskalo v čitalnici dnevno od 40 do 80 obiskovalcev. Knjižnica pa je organizirala in izpeljala še 15 večerov pravljic za najmlajše, potopisno predavanje, 18 likovnih razstav, 30 je bilo ogledov knjižnice s strani večjih skupin, izpeljali so 4 literarna srečanja z ustvarjalci, priključili so se na Internet, vključeni so v mednarodni knjižni kviz za otroke, s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost pa so se dobro opremili z računalniki. V enega teh sta vključeni tudi knjižnici v Hrastniku in Zagorju. Knjižnica paje od junija lani vključena
tudi v omrežje ARNES, kar je skladno s programom opremljanja knjižnic v sistem COB1SS, ki ga izvaja IZUM po pogodbi z Ministrstvom za kulturo. Za vso to obsežno dejavnost pa jim že nekaj časa zmanjkuje prostora. Poseben problem pa so finančna sredstva. Vse kaže, da bodo prejeli s strani občine Trbovlje letos manj denarja kot lani. Pogoji za minimalno delo postajajo iz dneva v dan težji, pri čemer zelo pogrešajo še kakšnega sodelavca. Zaposlenih je 6 sodelavk, nujno pa bi rabili bibliotekarja.
V počastitev 8. februarja so v prvi polovici februarja v svoji mali galeriji pripravili razstavo del slovenskih pesnikov. Knjižnica v Trbovljah je ena najbolj obiskanih in koriščenih kulturnih institucij v Trbovljah in obisk se še povečuje.
U.
T€L€KOM
SLOVENIJE
PE Trbovlje
Iskrene čestitke vsem
ženam
m
materam!
ll|. Podjetje za storitve in proizvodnjo Hrastnik, Grajska 8 tel: 0601 43 433
Ob dumi žena
iskrene čestitke vsem ženam m materam!
p i»S^
(Db 8. ma/teu dnevu gena iskrne čestitke in obilo gd/tavja geli. vsem članicam gd/tugenja bo/tcev in udeležencev
občinski oc/boft	vW)(-R
^ago/ije ob Savi
O Is
O"
Zl
Prodaja tekstila in tekstilnih izdelkov
Kisovec, Rudarska cesta 6
0/i.Em žznam in ma.tET.am iilzTEnE čEi.tit(zE o(j dnzuu ŽEna.
&
M€DIJSK€ TOPUC€ d.d.
V osrčju Slovenije poiščite zdravje, srečo in užitek!
Iskrene čestitke ob dnevu žena!
GOSTIŠČE
Zaradi vas in vaših želja po vonju morja, smo se odločili, da vam pripravimo dneve
DALMATINSKE KUHINJE
med 12. in 15. marcem, ter 16. marca, v času kosila, bodo pri nas za vas skrbeli kuhar IVE in klapa ANCORA iz Zadra. Z dalmatinsko glasbo in hrano vam bomo pričarali nepozaben in z vonjem po morju obogaten večer.
Iskrene čestitcke ob dnevu žena
Rezervacije na telefon 0601 61 007
(Jostilna Eri Vidrgarju
★ ★★ ★
ŽIBERT JOŽE Kandrše 31 1411 Izlake Tel.: 0601/75-150 75-872
Iskrene čestitke ob dnevu žena!
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom
KOLANDER
1420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: 0601 24 350
Vam žeiuun m iiialemiu iskrene čestitke ob dnevu žena.
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
Vsem ženam m i na tava m iskreno čestitamo ob njihovem prazniku!
moij
Prijazni, s soncem obsijani ter s počitniško svobodo zaznamovani dnevi so le še preteklost. Nabrali smo si krepke zalogaje sveže energije za delo v bodoče. Tudi meteorološka pomlad seje že priplazila v naše kraje in nas obdala z belimi blazinami zvončkov.
Vse sc prebuja iz zimskega spanca, le daje to za nekatere bolj leno opravilo. Kot kaže. Zasavje še vedno sanja svoje zimske sanje. Ljudje, kje so vaše fotografije?
Prebudite se in poiščite zanimivo "fotko" vašega psa in jo v kuverti pošljite na naš naslov: Kinološko društvo Zagorje, p.p. 103, 1410 Zagorje, za akcijo "Pes - moj prijatelj"
Ker v zadnjem času v našem poštnem predalu vlada suša, sem se odločila, da tokrat popestrim kinološko stran s fotografijami psov bolj neobičajnega videza. Komentarji niso potrebni, njihovo lepoto in značaj pa presodite sami.
1. PRITLIKAVI KONTINENTALNI ŠPANJEL Z VISEČIMI UHLJI - VEŠČA
Lepotička na sliki velja za živahno, preudarno in poslušno pasmo. Nakup te pasme je še posebno primeren za ljudi, katerih življenja so povezana s potovanji. Odlika psa je prav ta, da odlično in mirmo prenaša dolga potovanja. Pa da ne bo nesporazumov; morda je na sliki pes in ne psička. Pa tudi, če je pes, je lepotec, kajne?
2. DANDIE DINMONT TERRIER
Ta pasma je nastala po križanju med raznimi pasmami terierjev. Večinoma so jo gojili in redili cigani. Dandie dinmont terrier je igriv in prijeten pes, še poseben pečat pa mu daje njegova prikupna zunanjost.
3. BRUSELJSKI GRIFON
Pasma je nastala s križanjem med yorkshirskimi terierji, opičjimi pinči, pritlikavimi šnavcerji in mopsi. Velja za majhnega psa, ki ne sme tehtati več kot 5 kg.
Temu psu daje poseben videz njegova dolga, trda in kuštrava rdeča dlaka, ki jo moramo vsak dan skrbno krtačiti, nekajkrat na leto pa tudi posneti. Kopanje ni priporočljivo, saj sicer dlaka izgubi svojo značilno nasršenost in trdoto. Pa še njegov značaj: živahen in radoveden, včasih tudi nekoliko muhast.
Mateja Klančišar
TRBOVLJE
KUPON - naj prodajalka in prodajalec Zasavja
H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika
Tf;pr>? n ni n
Naj prodajalka, prodajalec Zasavja
Zbiramo najbolj prijazne, simpatične, prikupne, vljudne, spretne... prodajalke In prodajalce Zasavja. Pošljite fotografijo, glasujte in sodelujte v naši nagradni igri,
kajti obetajo se nagrade.
Tratenšek Miran, Market-Kupola, Trbovlje
Klančišar Brigita, Supermarket Tuš, Trbovlje
Čop Edo,
Trgovina Jereb, Zagorje
Mahkovic Sebast|an, Prodajni salon Avtotehna VIS, Mahkovic, Sava pri Litiji
Trenutna lestvica prvih pet akcije "Naj prodajalka, naj prodajalec"
1.	Marjan Ocepek. Jurmes Zagorje	131
2.	Marinka Rajncn Deteljica-loterija, Zag.	72
3.	Mojca Gračner, semenarna Marani, Zagorje	48
4.	Dušanka Matko. Tuš. Trbovlje	35
5.	Karmen Brezovšek, trgovina Erika. Zagorje	26
x_______________________________________________
V
p:n r £ v* n 77.Ji
Sv. Valentin na Retjah pri Trbovljah
Cerkev na čudežnem oboku
Cerkvica Sv. Valentina na Retjah pri Trbovljah skriva v sebi prvobitnost, ki je tudi večje cerkve nimajo. Ljudsko izročilo pravi, da je na istem kraju stalo že pogansko svetišče, kjer so pogani opravljali obrede in darovali svojim bogovom.
V prazgodovinski dobi je bila vsa zasavska dolina že naseljena z ilirskimi in pozneje s keltskimi plemeni, ki so sc poleg lova in ribolova ukvarjali še z izdelovanjem bronastih in kasneje še železnih izdelkov. Po Savi so potovali redki popotniki in tovori tistega časa. Tako so se ljudje ukvarjali še s trgovino, če pa ta ni šla ravno najbolje, tudi z ropanjem in kasneje rokovnjaštvom.
Cerkvico na Retjah prvič omenjajo zapisi vizitacijskega ogleda leta 1545 kot "šest čevljev dolgo enoladijsko svetišče z majhnim prezbiterijem". Verjetno sojo sezidali že veliko prej, v srednjem veku. V tem času so bili duhovniki večkrat tudi misionarji, ki so spreobračali ljudi, če ne drugače tudi s silo. Obenem pa so morali hiti iznajdljivi, če so hoteli sezidati hram božji. Graditelji na Retjah so se pri zidavi znašli tako, da so v stene cerkvice vzidali vsak uporaben kamen, ki so ga našli v bližini. Prav nič jih ni motilo, če so to bili kamni poganskega svetišča. Nasprotno, s tem so opravili še dobro delo, saj so nekdanjemu svetišču dali novo, bogu všečno podobo. Tako je v steni vzidan tudi poškodovan rimski nagrobnik, nihče pa ne ve povedati, če se je rimljanski odličnik sprijaznil z novo vero.
Zgodbe o zakopanih zakladih iz pradavnine so oživele v prejšnjem stoletju, ko so na Retjah leta 1868 odkrili zaklad 553 srebrnikov, ki so po vsej verjetnosti izvirali še iz keltske dobe.
Lov na zaklade se je zače. Govorice so spodbujali tudi obiski gospodov iz mesta, ki so kopali na raznih krajih, pozneje pa so se jim pridružili še domačini. Sami sebe so imenovali arheologe in trdili, da iščejo stare zakopane predmete.
"Vrag jih pocitraj, škrice ljubljanske, ne bodo nas potegnili. Če so ti zakladi dragoceni zanje, so tudi za nas", so mislili domačini in brskali po zemlji. Večina jih ni našla ničesar, če pa so, so morali župnika, učitelja ali uradnika v rudniku povprašati, kaj so našli. Če so bili predmeti brez vrednosti, sojih najditelji smeli obdržati, drugače pa so jih proti majhni odškodnini vzeli. Zaklada, lonca s srebrniki pa ni nihče več našel - ali pa je tako najdbo zamolčal. Pač pa so nekateri našli pri tem površinske žile premoga, ki so ga nato kopali.
Čeprav je bilo vse zapisano in strogo določeno, so najdbe iz Zasavja raztresene po svem svetu. Poleg muzeja v Ljubljani sta jih veliko dobila še Dunaj in Celje, kar je razumljivo, manj znano pa je, kako so nekatere izkopanine prišle v ZDA. Ljudje za to dolžijo vojvodinjo Mccklenburško, ki seje nekaj časa mudila v Zasavju. Gospa vojvodinja seje zanimala za arheologijo in tudi začela izkopavanja, a ni odkrila večjih najdbišč. Menijo, daje bila veliko bolj uspešna pri odkupovanju izkopanin, ki sojih našli drugi.Tako so izkopanine, ne le po zaslugi te gospe, ampak predvsem iznajdljivih domačinov postale iskano blago na trgu, tako je danes precej kovancev iz Zasavja v bogatih zasebnih numizmatičnih zbirkah, številni predmeti pa so se izgubili brez sledu na poteh preprodaje izkopanin.
Zakopani zakladi pa cerkvici ne pomagajo dosti. Premoženje, ki ga je premogla 1. 1631, je bilo šestnajst krav in štiri ovce. Kljub temu so cerkvico vaščani pridno dozidali. Leta 1752 dodajo dva oltarja sv. Neže in sv. Matije, zatem še kapelo sv. Valentina.
Ta svetnik je postal zaščitnik cerkvice, kar ni čudno, saj je njegovo svetniško delovno področje zelo široko. Zdravko, sv. Valentin, je zdrav in močan, priprošnjik proti vsem telesnim slabostim in kužnim obolenjem. Za zdravje skrbi ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živini, čebelarji pa so ga izbrali za zaščitnika. S lem še ni konec njegove svetniške koristnosti, saj je priprošnjik tako za fante in dekleta tudi v njihovih pobožnih željah, da bi bili uslišani, posledično pa tudi za
mladoporočence. Ljudem je sv. Valentin tako všeč, da so cerkvico sv. Križa preimenovali v cerkev sv. Valentina in začeli romati k svojemu priprošnjiku. Romanja so imela poleg nabožnih tudi čisto praktične, mesene in ekonomske vzroke.
Na Valentinovo, 14. februarja so se pri sv. Križu zbrali ljudje, ki so prihajali na romarski shod od vsepovsod, tudi iz mesta. Po maši seje pokazala tudi veliko bolj praktična plat Valentinovega. Začela se je licitacija posušenih svinjskih krač. ki so jih prinašali v dar kmetje, meščani pa sojih kupovali. Denar so uporabljali za vzdrževanje cerkve in nujne obnove, zadovoljni pa so bili vsi - kmetje so za kračo dobili odvezo in jim za cerkev ni bilo treba dajati denarja, meščani so poleg odveze dobili še kračo, gospod župnik je prišel do prepotrebnega denarja za cerkev, pa še verniki so ga radi in pozorno poslušali.
Proti koncu sedemnajstega stoletja se je začel zmagoslavni pohod premoga v Angliji. Do tistega časa so premog uporabljali predvsem kot zdravilo za živino in ljudi, jemali pa so ga v lekarniških odmerkih. Na predlog Dudlya so leta 1619 začeli uporabljati pri topljenju železa premog namesto lesnega oglja. Novotarija sc je hitro širila in kmalu so premog uporabljali tudi v steklarstvu, opekarstvu in ostali industriji. Veliko počasneje seje premog uveljavil tudi pri ogrevanju stanovanj, ker so ljudje trdili, da kurjenje z njim povzroča pline, ki smrdijo in obveljajo je prepričanje, ki seje pokazalo za resnično, daje kurjenje z njim zdravju škodljivo.
Sprva je vonj po žveplu ljudi hudo motil, ker jih je spominjal na pekel, zato so leta 1776 poskusili z "razžvepljevanjem" premoga. Po načrtih inženirja Gaussmana so nakopani premog pred uporabo najprej pražili v oglarskih pečeh.
Pravi razcvet je zasavsko premogovništvo doživelo z gradnjo južne železnice, ki je leta 1859 povezala Dunaj s Trstom. Odprla so se nova tržišča in proizvodnja seje podvajseterila. Površinske kope so kmalu izčrpali in zavrtali luknje v notranjost zemlje. Cerkvica sv. Križaje stala na bogatih slojih premoga, ki so jih rudarji pridno odkopavali.
Tla pod cerkvijo in okrog nje so se začela pogrezati. Pod njo so nastajali rudarski jaški in leta 1968 so se začele kazati razpoke v cerkvenih zidovih. Vedno huje je bilo. Kot bi jo hotel pogubiti človeški pohlep po novih in novih količinah premoga. Zemlja je začela odpirati svoja nedra, mogočen grob. ki so ga izkopali rudarji, je bil pripravljen, da sprejme v svoj hladen objem celo cerkev, ki je več kot 400 let dajala vero in upanje bolnim in osamljenim. Čez dve leti je bila cerkev že tako poškodovana, da v njej ni bilo več maševanja.
Cerkvica sv. Križa, kjer seje včasih na semanji dan svetega Valentina zbralo tudi več tisoč ljudi in seje božja beseda mešala z razposajenim smehom otrok in vabljivimi besedami kramarjev, ki so ponujali svoje pisano blago, pa tihim šepetanjem deklet, ki so si ogledovale svoje bodoče može, kako se po moško razposajeno petelinijo okoli cerkve, je ostala zapuščena. Ura seje ustavila, zvonik je začel razpadati, streho so pobrali sneg, dež ter samaritani, ki so ji hoteli krajšati zadnje ure ali pa so potrebovali opeko za svoja poslopja. Zvonove soji pa že med vojno odnesli.
Rudarski inženirji so takrat trdili, da ji ni več pomoči. Sesedanja tal ni možno več ustaviti, vsak poseg v drobovje zemlje bi bil tako drag, da si nihče niti pomisliti ni upal, kje bi lahko zbrali najnujnejši denar.
Medtem pa je postal pogled na nekdaj prijetno cerkvico vedno bolj žalosten. Molče je razkazoval svojo revščino vsakemu mimoidočemu. Ta molk je bil tako presunljiv, da je začel motiti ljudi, ki niso več želeli gledati v svoji bližini neme priče človeške pogoltnosti in minljivosti.
Se nadaljuje...
Janez Kranjc
mm
Pripravlja: Santini
Zlomljena puščica
Broken Arrow, ZDA/fox, 1996 Viek in Riley sta vrhunska vojna pilota in prijatelja, dokler... Dokler neko noč ne dobita tajne naloge, da preizkusita nevidni bombnik B-3, ki nosi dve atomski bombi. Na prvi pogled rutinska naloga se spremeni v pravo nočno moro, ko se avion zruši sredi puščave. Izkaže se namreč, da je Vic bombi ukradel, da bi z njima izsiljeval vlado. Sledi divje zasledovanje, ki se mu pridruži še Terry (Samantha Mathis - Little Women). John Woo je že uveljavljen režiser akcijskih filmov, scenarist Graham Yost pa ima za sabo uspešnico Speed. Glavni vlogo sta zaupani Johnu Travolti (ki prvič igra negativca - in to uspešno), ter Christianu Slaler ju (Trne Romance). Ocena: 3+.
Golo meiio
City Hall, ZDA/Castel Rock, 1996 Dogajanje se vrti okrog Johna Pappasa (Al Patino), župana New Yorka. Kot večina politikov tudi on govori eno, dela pa nekaj povsem drugega. Spretno krmari med interesi volilcev, svojimi lastnimi željami, ter mafijskimi šefi. Stvari pa se zapletejo, ko svojemu namestniku Kevinu Calhounu (John Cusack), zaupa raziskavo uboja črnskega otroka. Mlademu idealistu, ki še verjame v politiko in pravico uspe s svojo zagnanostjo
in s pomočjo odvetnice Coganove (Bridget Fonda - Singles), odkriti, da za umori stoji sorodnik mafijskega šefa, kar za sabo potegne niz novih umorov, vplete politiko, sodstvo... Provokativen političen trhiller o podkupljivih politikih, kriminalu in usodnih ženskah nam odkriva kolikšna je cena pravice. Režija je delo Harolda Beckerja (skupaj s Pacinom sta posnela tudi 77re Sea OffLove.). Ocena: 4+.
Jumanji
Jumanji, ZDA/Columbia, 1995 Mlademu Alanu Parrishu se niti sanja ne, kako dolgo bo moral igrati Jumanji, ko s prijateljico Sarah prvič vržeta kocki. Pred njenimi prestrašenimi očmi dobesedno izgine. 26 let kasneje na zapuščenem podstrešju Patrishove hiše dva druga otroka
TRBOVLJE
najdeta zaprašeno škatlo. Igro Jumanji. Z metom kocke prikličeta leva, roj komarjev -ter odraslega Alana (Robin Williams) - ki je vsa ta leta preživel v džungli. Skupaj morajo poiskati Sarah, ter dokončati igro, kar pa je vse prej kot enostavno - še posebej, če te zajame monsunsko deževje v dnevni sobi, ter lovi pol živalskega kraljestva. Avanturistična komedija z odličnimi posebni efekti, predvsem za mlajše gledalce. Režija Joe Johnston (Honey, / shrunk the kids). Ocena: 3.
Zadnji dnevi
Slrange days, ZDA/Lightstrom Entertainment, 1995
Los Angeles, 30 decembra 1999. Predzadnji dan tisočletja. Napetost in navdušenje rasteta. Bo res konec sveta, ali morda njegov nov začetek? Na ulicah vladata kaos in rasna nestrpnost. V modi je nova droga - vizaulni narkotik. S ve kar nekdo vidi, sliši in predvsem občuti je mogoče neopazno posneti na disk in ponovno predvajati. Najbolj vznemirljive zgodbe, polne nasilja, sexa in adrenalina tržišču nudi Lenny (Ralph Finnes Schindlers List), bivši policaj in šarmanten prevarant. Bavi se z vsem, razen s smrtjo. Ko prejme posnetek brutalnega posilstva in umora njegove prijateljice Iris, ga le ta potegne v vrtinec zarot in izdaj. Boji se, da bi naslednja žrtev lahko bila Faith (Juliett Lewis - Natural Bom Killers, Califor-nija), njegova edina obsesija in spomin na precej bolj srečno preteklost. V lovu za morilcem se Lenny lahko zanese le na Maxa (Tom Sizemore - Trne Romance), prav tako bivšega policaja, ter prelestno Mače (Angela Bassett - What's love got to do with it), ki se preživlja z varovanjem in prevozom bogatih oseb. V borbi, ki je nad njegovimi sposobnostmi, se Lenny bori za svoje in za življenja prijateljev. Morda pa v času, ko svet prehaja iz enega v drugo tisočletje, življenje in smrt nista samo v njegovih rokah... Zadnji dnevi je najnovejše delo režiserke Kathryn Bigelotv (Blue Steel, Point Break), pisec scenarija pa James Cameron (Abyss in Terminator). Film odlikuje tudi izvrstna glasba. Ocena: 5
NANO
Sallaumines 8, Trbovlje tel.: 26-441
Za sadjarje dovolj dela
Sadjarsko društvo Litija, ki šteje 133 članov iz občine Litija in njene okolice, seje zbralo na svoji letni skupščini, da naredi inventuro leta 1996.
"Vse akcije, ki smo jih začrtali v planu dela pred letom dni in so bile sprejete, so bile v celoti realizirane," je v svojem poročilu dejal predsednik društva Tone Štrus. V lanskem letu so se člani udeležili predavanja Vzgoja in obrezovanje koščičastega sadnega drevja (predaval je Franc Kotar, udeležilo se gaje 66 poslušalcev) in Varstvo vinske trte (predaval je J. Mamilovič, 58 poslušalcev).
Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja pod vodstvom M. Maležiča si je v Litiji ogledalo 45 udeležencev, v Kresnicah 50 in Gabrovki 25. Prikaz letne rezi ( Franc Kotar) je videlo 40 udeležencev, vsakoletnega 10 urnega tečaja obrezovanja pa seje udeležilo 22 članov.
Organizirali so spomladansko ekskurzijo v Hlebce na Štajersko in jesensko, to je oktobra, v Portorož na slovensko razstavo sadja.
V plan za letos so zapisali: predavanje Gnojenje sadnega drevja (predaval bo Franc Kotar). Varstvo koščičarjev (J. Mamilovič), Okrasne rastline (Zgonc) in Pridelovanje koščičarjev (Franc Kotar).
Prikaz obrezovanja sadnega drevja bo na dveh lokacijah vodil M. Maležič. vsakoletni 10 urni tečaj obrezovanja pa Franc Kotar.
Organizirali naj bi dve strokovni ekskurziji, odvisno od razpoložljivih sredstev, spomladi v Brda na Primorsko in jeseni v Belo Krajino. Člani pa so predlagali, da se v plan za letos uvrsti tudi ogled Južne Tirolske.
V nadaljevanju skupščine so sprejeli še: finančno poročilo, pravila društva in novem zakonu, potrdili so dosedanje vodstvo društva in imenovali zakonitega zastopnika društva.
Po končanem uradnem delu so člani prisluhnili predavanju Franca Kotarja Gnojenje sadnega drevja.
K.Š.
Kmečke žene in dekleta so imele občni zbor
Društvo kmečkih žena in deklet občine Hrastnik je imelo svoj letni občni zbor 15. februarja na Dolu. Udeležilo se gaje več kot 80 članic, od gostov pa so občni zbor pozdravili predsednik občine Hrastnik Leopold Grošelj, predstavnice plctiljske sekcije upokojenk z Dola in predstavnik SLS.
Občni zbor je uspešno vodila njena mlada predsednica Breda Dečman, ki je obširno prikazala dejavnost društva v minulem letu. Le-
ta je bila pestra, vsebovala je raznovrstno izobraževanje, izletniško in družabno življenje. Pretežno se njihova dejavnost odvija v jesenskem in zimskem času, manj pa spomladi in jeseni, kar je tudi razumljivo glede na njihovo osnovno dejavnost. Sprejele so statut društva, opravile dodatne volitve za nekatere organe društva in potrdile program za letos, ki je vsebinsko bogat in obsežen.
S pletiljami iz Dola so se dogovorile za kulinarično razstavo, združeno z izdelki ročnih del dolskih pletilj v mesecu decembru.
Vodstvu društva ne manjka kreativnosti, pripravljenosti za delo, povečati pa želijo tudi svoje vrste.
Mlademu društvu in njenemu vodstvu želimo uspešno delovno leto 1997.
Božena Tušar
Planinski izlet na Snežnik
PD Trbovlje, njegov izletniški odsek organizira enodnevni skupinski izlet na Snežnik. Izlet bo v soboto, 8. marca. Avtobus bo odšel iz Trbovelj v jutranjih urah. Prijave za udeležbo je sprejemalo društvo v svoji pisarni na Ulici 1. junija 10, do 5. marca. Ob prijavi je bilo treba prispevati za kritje prevoznih stroškov. Udeleženci bodo morali biti obuti, oblečeni in tudi sicer opremljeni za zimske razmere. Veliki Snežnik je visok 1796 m in je najvišji vrh v
Dva recepta proti lenobi
Vzemi posodo iz blaga. Vanjo stresi nekaj prijaznih besed, 10 dag pajkovih bederc, dve žlički zmajeve sline. To dobro premešaj! Dolij dva decilitra umazane luže iz kraškega brezna, vsaj 200 metrov globokega. Nato mešaj, da se enakomerno prekuha na mrzlem plinu. Poljubno dodaj še sirove luknje in hladno jed serviraj na umazanem krožniku. Okrasi jo z barvno kredo.
Zraven se najbolj prileže sladka
morska voda s toplim ledom ali mrzlo paro.
Da ta recept zagotovo deluje, vam zagotavlja
Ladi Vidovič, PE A. Hohkrau!
Za juho proti lenobi potrebujemo: 3/4 kg pridnosti, 20 dag delovne vneme, 2 ščepca vzpodbude, 1/2 kg fig, žličko vegete.
Vse skupaj dobro premešamo. Na rahlem ognju kuhamo 20 minut in še vroče postrežemo. Kot prilogo lahko ponudimo hišna opravila.
DOBER TEK želi
Matej Teglavio,
PE A. Hohkraul
Moji triki
V šoli smo se pripravljali za končni nastop. Učiteljica me je vprašala: "No. Matej, kaj si nam pripravil?" "Čarovniške trike!" sem pisnil, ne da vi vedel kaj. "No, pa nam jih pokaži," je odvrnila učiteljica. Takrat sem spoznal, da sem v godlji. "Hokus pokus," sem se izmuznil v smehu. A naenkrat. Nisem mogel verjeti svojim očem. Cela šola seje vzdignila v zrak. Vsi so samo buljili, a nihče ni vedel, zakaj. Ko je bila ura končana, so nas s helikopterji pripeljali na trdna tla. Ravno, ko sem hotel iti domov, sem sc spomnil. Če bi besedo narobe povedal, bi se mogoče tudi šola vrnila tja, kamor sodi. Rekel sem: "Pokus, hokus!" Šola seje res postavila na prejšnje mesto. Zakaj ne bi letel? "Hokus pokus!" In že letim. Občutek je bil sijajen! Priletel sem domov. Obljubil sem si, da ne bom povedal mami. Obljubite tudi vi? V redu. Mama je rekla: "Danes gremo na izlet." "Super," sem zaklical. To bo spet priložnost za razkazovanje veščin. In res. Takoj po kosilu smo se vsedli v
avto in se odpeljali na deželo. Ravno, ko smo se pripravljali za piknik, je mama zakričala: "Ojoj, hrenovke sem pozabila doma!" Daj mi ključ!" sem rekel. Mama mi je dala ključ. "Hokus pokus" sem rekel in se vzdignil v zrak. Mami in očetu so izstopile oči. Predenje minila minuta, sem bil s hrenovkami že nazaj. Mama in oče sta bila čisto iz sebe. Brez besed. Po dolgem premoru sta vprašala: "Kako to...?" Prekinil sem ju: "Dolga zgodba. "Ta dan je bil nekaj posebnega v mojem življenju. Drugi dan je bilo spet vse po starem. Noben "hokus pokus" niti "čira čara" nista več pomagala. Vsega je bilo konec. Za končno predstavo sem se moral naučiti pesmico. Vam jo zapojem?
Matej Sirmljan,
6 C OŠ IK Izlake
Kiparili smo
V petek smo imeli kulturni dan, ki smo ga izkoristili za kiparjenje. Ta dan mi je bil veliko bolj pri srcu kot drugi dnevi. Nismo imeli matematike, slovenščine. V šolo smo prinesli posodo, povoj, polivinil, predpasnik in časopis. Prvič v življenju sem izdeloval kip, ki je bil narejen iz žice, časopisa,
visoki Snežniški planoti. Nekateri ga imenujejo tudi Notranjski Snežnik. Z njegovega vrha je prelep razgled na bližnjo in daljno okolico. Pod vrhom je tudi planinsko zavetišče. Udeleženci se bodo pripeljali z avtom do Sviščakov, dalje pa bodo nadaljevali peš.
IL.
Izpopolnjevanje planinskih vodnikov
Odbor PLV pri PZS organizira v dneh od 21. do 23. marca v Domu na Komni republiško izpopolnjevanje planinskih vodnikov v snežnih razmerah. Udeleženci se bodo seznanjali z gibanjem v snegu ter praktičnem delu na terenu, podhladitvi in prvi pomoči, osebni zimski opremi, tehnični opremi pohodnika in turnega smučarja, nevarnosti v gorah pozimi in življenjskih doživljajih zime. Sledili bodo skupinski odhodi skupin na ture, pogovori o turah, na koncu pa bodo analizirali delo tega zbora. Prijave so sprejemali preko PD. Izpopolnjevanje je namenjeno vsem planinskim vodnikom, zlasti tistim s kategorijama D in G.
IL.
Alpinistične novice
V soboto, 22. februarja se je član alpinističnega odseka Planinskega društva
Trbovlje, Sebastijan Jančič skupno s svojima prijateljema Matjažem Čukom iz Kranja in Bojanom Turšičem iz Ljubljane lotil plezanja v Robičju nad Vršičem. V lepem vremenu in dobrih snežnih razmerah so se lotili plezanja v smeri Skrita grapa. Smer je dolga 300 m, z naklonom 55°/40°-45°. V smeri so med plezanjem naleteli na skalne skoke, ki pa niso predstavljali večjih težav. Manjkalo ni niti padajočega kamenja.
Naslednji dan pa se je lotil plezanja z Markom Zupanom iz AO PD Trbovlje. Plezala sta v Mali Mojstrovki (2332 m) Župančičeve smeri v vzhodni steni. Razmere so bile dobre. Smer je dolga 350 m in ima naklon 50°-55°/ 30°.
Člana PD Trbovlje, oče in sin Tom in Matej Frobe sta se v nedeljo, 23. februarja mudila v Julijskih Alpah. Za cilj sta si izbrala pristop v zimskih razmerah na skupino Draških vrhov. Cilja sta dosegla. Najprej sta pristopila na vrh Velikega Draškega vrha (2243 m), nato sta pristopila še na vrh Malega Draškega vrha (2132 m). Ta vrh je nekoliko zahtevnejši in nanj sta se povzpela po južni strani s prevala.
Dolžina smeri znaša 200 m, naklon stene pa 45°. Sestopila sta po isti smeri. Ob povratku sta pristopila še na Viševnik (2050 m). Vrnila sta se ob povratku na Rudno polje, odkoder sta turo
tudi pričela. Vreme je bilo idealno, a nekoliko vetrovno.
IL.
Sebastijan Jančič na Velikem Ozebniku
Član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič seje 16. februarja lotil plezanja in pristopa na Veliki Ozebnik (2483 m). Z zimskim vzponom na to goro je pričel pod Jalovčevom ozebnikom, ki pa je znan po padajočem kamenju in ledu. Po izstopu iz tega ozebnika pa je zavel močan veter in temperatura je padla na -12° C, kar je težave še povečalo. Jančič je nadaljeval s pristopom najprej do jezerc, kjer je odložil nahrbtnik in nato nadaljeval na goro, obdano z ledenim oklepom. Naklon ni presegel 55°. Z gore seje vrnil brez poškodb.
IL.
Ansambel Slovenski odmev iz Radeč vas vabi v nedeljo, 9. marca ob 16. uri na koncert v športno dvorano Radeče. Gostje bodo Zasavski fantje, Ansambel Cvet, Jože Burnik ter Boris Kopitar, ki bo povezoval in vodil Polkaoke. Vstopnine ni!
Vabljeni!
M.Ž.
povoja in mavca. Začetek je bil zelo težak, če pa bi ga delal zdaj, bi izdelal boljšega. Med potekom nas je obiskala gospa Dika iz ZDA. Naučila nas je pesem o mali zvezdi. Nato smo nadaljevali z ustvarjanjem kipa. Za to je bilo potrebno potrpljenje, ki pa ga je pri meni zelo malo. Sčasoma so nastajali zelo lepo oblikovani kipi. Niti eden ni bil podoben drugemu. Bdenje bil v obliki telovadca, drugi vojaka in tako dalje. Kipe smo potem posušili in jih bomo odnesli domov. Tak kip nisem delal zadnjič in ga bom izdelal tudi doma.
Miha Štendler, 4. a, OŠ IC Trbovlje
Moja poklicna odločitev
Bolj ko premišljujem, bolj sem prepričan, da sem se za svoj poklic pravilno odločil. Zahvalim se lahko mami, ki je že v mojem zgodnjem otroštvu vzpodbujala moj smisel za glasbo.
Spomnim se, da sem že kot triletni otrok bobnal s kuhalnico po loncu, trobental na lijak in s pokrovkami udarjal. Ker sem ime! dober posluh za ritem in melodijo, sem se vpisal v nižjo glasbeno šolo.
Začel sem z igranjem na blokllavto in petjem v otroškem pevskem zboru. Po dveh letih sem presedlal na klarinet. Nekaj časa sem preživljal hude krize in skoraj bi obupal, pa vendar sem s trdno voljo in zaupanjem vase uspel premagati težave in zaključil četrto igralno leto. Moje veselje do glasbe se je začelo stopnjevati, ko sem nadaljeval z igranjem saksofona. Ker sem imel izposojen star instrument, mi je igranje povzročalo dosti neprijetnosti. Ko pa sem dobil svoj instrument, sc mi je igranje izboljšalo. Vendar nesreča ne počiva in tudi pri meni se je ta pregovor uresničil. V bazenu sem si odbil prednja sekalca in za štiri mesece prenehal igrati. V tem času sem se vpisal na nov instrument. Začel sem igrati bobne in ogromno pridobil na ritmu. Sedaj redno igram oba instrumenta, sodelujem pa tudi pri kvartetu saksofonov, pihalnem orkestru SVEA in mladinskem pihalnem orkestru V IVA. V okviru glasbene šole nastopam na mnogih prireditvah, tudi z obema orkestroma nastopam na številnih koncertih. Nedavno smo praznovali 135-letnico pihalnega orkestra SVEA, na katerem sem v duetu igra! z znanim
profesionalnim trobentačem Tomažem Grintalom. Veliko tudi potujem po svetu. S pihalnim orkestrom sem bil že v Španiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem, naslednje leto pa pričakujem dve pomembni gostovanji na Norveškem in v Moskvi. Vsa ta gostovanja in nastopi mi prinašajo novo kondicijsko, tonsko in tehnično moč.
Letos sem se udeležil enotedenskega seminarja za saksofon na gradu Podsreda. Tam so bili učenci iz vse Slovenije in tudi iz drugih držav. Predaval je znani francoski profesor Jean Marie Londeix in nas še podrobneje seznanil s pravilnim načinom igranja.
Vsak dan vadim vsaj eno uro. S tem si pridobivam spretnost in hitrost prstov in povečujem pihalno kondicijo.
Devet let igranja na razne instrumente je dovolj dober razlog, da sem se odločil nadaljevati študij na glasbeni gimnaziji. Poleg dolgoletne prakse in velikega veselja do glasbe pa brez truda ne gre. Mnogo pa bo še potrebno vložiti, da bo pot do uspeha hitrejša. Samoodpovedovanje, trdna volja in vztrajnost me spreml-
jajo vsak dan, tudi med počitnicami. Rad imam glasbo in vem. da bom imel rad svoj poklic. Veselim se tudi dela z mladimi.
Po končani glasbeni gimnaziji nameravam študij nadaljevati na glasbeni akademiji. Poklic glasbenika ponuja več možnosti zaposlitve: igranje v policijskem ali vojaškem pihalnem orkestru, učenje na glasbenih šolah, glasbeno ustvarjanje kot svobodni umetnik in še kaj.
Cilj imam začrtan, volje na pretek, še nekaj sreče in Slovenija bo imela novega saksofonista.
Gregor Cerinšek, 8.b, OŠ I. Skvarča, Zagorje
narisal Miha Štendler
5AU5, LLM IN LEMijg
Stavim, da so vam bile počitnice spet prekratke in se jih ne bi branili še kakšen teden. Toda vsega lepega je enkrat konec. Stisnite zobe, saj je do konca druge konference le še dober mesec.
Tokrat smo vam pripravili intervju s skupino, ki jo mnogi zelo dobro poznamo. Seveda gre za Crveno jabuko.
Spolnost ni nekaj, kar bi bilo prisotno le v svetu odraslih. Je čisto človeško dejanje, ki zadeva tudi nas, mlade. Posledice, tiste negativne (kot tudi pozitivne) pa so, upam, znane vsem. Zato pazite! Preberite si članek o kontracepciji.
Če pa pri spolnih odnosih ne pazite, lahko kaj hitro postanete tragična junakinja Evine zgodbe.
Bodite pridni in ubogajte učitelje ter starše.
Špela
^Nte.ace.pcu^
ME.T0DE.
Nosečnost lahko preprečite z. raznimi kontracepcijskimi metodami. Poznamo mehanične ter hormonske metode. Mehanične vključujejo kondom oziroma prezervativ za moške in diafragmo za ženske. Kondome lahko kupite v lekarni, kiosku, itd. Diafragme izdelujejo v raznih velikostih, zato morate prej h ginekologu. Druga glavna kontracepcijska metoda - tabletka je zasnovana najemanju ženskih hormonov. Ali naj dobivajo kontracepcijske tabletke najstnice, je še vedno sporno v medicinskih krogih, nc lc iz moralnih, temveč tudi iz povsem medicinskih razlogov. Tabletka ima lahko pri vsaki ženski stranske učinke. Pri mladih dekletih med stranskimi učinki zdravnike najbolj skrbi možen dolgoročni vpliv na neplodnost, če niso vzpostavljene redne mesečne ovulacije. Zato s partnerjem dobro premislita, kakšno zaščito bosta uporabila.
Špela
VE.DN<? TE. bOU\ HvfLLA RADA
Gledam njegov obraz in se poskušam zapomniti vsako njegovo linijo, vsak košček tega gladkega, nežnega obraza. Poslušam njegov jok. ker vem, da ga poslušam zadnjič. Zadnjič se pritiska k mojim prsim in me gleda z velikimi rjavimi očmi. Božam ga, njegova koža je gladka. Lep je. Rada ga imam.
Nisem mu dala imena. Naj mu ga dajo tisti, s katerimi bo preživel svojo mladost. Naj ga poimenujejo oni, ki ga bodo videli odraščati.
V sobo je vstopila sestra in prekinila najino tišino. Proti meni je stegnila roko, kar je bil znak. da je to najino slovo. Še zadnjič ga poljubim in mu zašepetam: "Rada tc imam in vedno te bom imela!" Po licu mi tečejo solze in srce mi poka. "Prodala" sem svojo kri! Dala sem stran svojega otroka. Vendar po toči zvoniti je prepozno. On je prepovedan. "Edina rešitev je, da ga daš v posvojitev", so mi dejali starši. In jaz sem jim verjela. A nosila sem ga devet mesecev in v dneh svojega življenja sem ga tako vzljubila in se nanj navadila. In zdaj sem sama.
Dragi moj, vedi, da te bom vedno imela rada in da sem to storila v najino dobro!
čirVlNa ja&u^a
"Svojo glasbeno kariero smo začeli leta 1986 v Sarajevu z izdajo prve plošče, ki seje imenovala Crvenajabuka", nam je pevec povedal že takoj na začetku. Legendarno Crveno jabuko sestavljajo simpatični Ževa, Cunja, Krešo, Danijel, Džimi, Diki in Nikša. Do sedaj so izdali osem plošč, sedem pred vojno in zadnjo po vojni (U tvojim očima).
u tvojim očima
Vedno nastopajo sami, saj imajo že svoje opreme veliko preveč. So pa tudi izjemni primeri, ko nastopajo na koncertih, kjer igrajo tudi druge skupine. Zaupali so nam tudi. da so sodelovali s slovenskimi Sank Rockom, hrvaško Severine itd..
"Na svetovno sceno nismo nikoli skušali prodreti. Mislimo, daje največji problem v jeziku. V tujini igramo, kjer živijo naši ljudje, po klubih",je dejal Ževa. Od ponudb je odvisno ali nastopajo v diskotekah ali koncertih. Slovenska publika se jim zdi zelo dobro ognjena. Prav zato pri nas večkrat nastopajo ob petkih in sobotah.
"Vojna na naše delo ni vplivala, kar se vidi v besedilih. Nikoli ne omenjamo vojne. Vedno pa se udeležujemo dobrodelnih koncertov, kjer pomagamo ljudem, ki so ogroženi", je odkritosrčno pravil Ževa.
Zaradi številnih oboževalcev so ustanovili fun club-e. Če ste navdušeni nad Crveno jabuko, se lahko v enega izmed njih tudi včlanite. Njegov sedež pa je v Ljubljani.
V petek nas je zagrela Crvena jabuka, ki jih nekateri še sedaj ne morejo pozabiti. Prav tako bo nepozabno srečanje v Vladom Kalem-berjem, ki bo nastopal 7. marca v Mesečini.
Se vidjamo!
Špela & Petra
EVA
TRGO - TRANS - TRBOVLJE
Trgovinska in transportna dejavnost Trg revolucije 17/a Trbovlje Tel./fax: 0601/26-436
poslovalnica: Trg revolucije 1 7 a 1420 Trbovlje tel.: 0601/22-276 tel./fax: 0601/22-436 delovni čas: 7h-13h in 14h-18h sobota 8h-l2h
NOVO!
ZARADI VAS, CENJENI KUPCI NOVA POSLOVALNICA.
KOLODVORSKA CESTA 6 1410 ZAGORJE OB SAVI MOBITEL: 0609/631-414
delovni čas:
8h-12h in 1 4h-l 8h, sobota 8h-12h
STORITVE
Izvajamo vse vrste inšalacijskih del, centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacije, polaganje vseh vrst talnih oblog in parketov. Prevozne storitve!
PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA, INŠTALACIJSKI MATERIAL,
VODOVODNI MATERIAL,
VSE VRSTE KRITIN,
VELIKA IZBIRA ITALIJANSKE KERAMIKE, SANITARNA KERAMIKA,
STAVBNO POHIŠTVO,
PARKETI, TALNE OBLOGE, BARVE, LAKI.
MOŽNOST NAROČILA PO TELEFONU!
DOSTAVA NA DOM!
Preverite če so v poslovalnicah TRGOTRANSA res najnižje cene!
HONDA
A5 ddmžale
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cesta! tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA
e *

INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
VAS VODNIK VAM PRIPOROČA NAKUPOVALNE DNI
PLIBERK
LENTI
7.	IN 21.3.1997
8.	IN 29.3.1997
nr^y=> PM(AČAPS/C( POtPTl PMN/CA23.3.1997
Liko	0D10^ x 97>p^DPRODAJA /stopnic/nnalepk
Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasveti.
Pokličite 060164 443
ivaosu.Ni'*' ivaoaj.Ni 'v ivaoHJNi-tr ivaoajNi-r
ŠTIRIDESET MUČENČEV
(10. marec)
Spomin na štirideset mučencev se praznuje že od četrtega stoletja, vendar pa danes le malo kdo pozna vsebino praznika.
Štirideset mučencev iz Sebaste je služilo vojaški rok v dvanajsti rimski legiji na področju Male Armenije in Kapadokije (danes Turčija in mejno področje z Armenijo). V legiji so služili predvsem domačini, bili pa so v tistem času elitna vojska. Že v tretjem stoletju je bilo med vojaki veliko kristjanov, 1. 314 pa je njihovo versko prepričanje postalo enakopravno z. ostalimi. V Rimu je takrat vladal Konstantin ("prvi krščanski cesar"), njegov sovladar na Vzhodu pa je bil Licinij. Taje bil do kristjanov v vojski najprej strpen, ko pa seje sprl s Konstantinom, je začel med podrejenimi izvajati "čistko". Najprej je odpustil nekaj častnikov, kasneje pa izdal ukaz o smrtni kazni za vse, ki se ne bodo odrekli krščanski veri.
Licinijev namestnik Agrikolaj je osebno prišel v Meliteno, kjer je bila nastanjena legija, da bi izvršil ukaz. Pri zaslišanju je štirideset vojakov takoj priznalo, da so kristjani. Agrikolaj jih je najprej poskušal prepričati z obljubljanjem denarja in slave, vendar mu ni uspelo. Vojaki so ostali neomajni tudi po grožnjah in mučenju. Vrgli sojih v ječo. Agrikolaj je čakal na hud mraz. in jih obsodil na počasno smrt z zmrznjenjem. Vojaki so se morali sleči do golega, nakar sojih izven mestnega obzidja izpostavili mrazu in prepihu na zaledenelem ribniku. V bližini pa je bil kopališki dom, v katerem je bila pripravljena topla kopel za tiste, ki bi si morda premislili.
Vojaki so skupaj molili na ostrem mrazu, ki jih je počasi, a vztrajno ubijal. Kljub skupnemu vztrajanju in solidarnosti v težkih trenutkih pa eden od njih ni več zdržal. Odšel je v kopališki dom, a je kljub temu umrl, ker premrzlo telo ni preneslo toplote. Vojak, ki je stražil kopališče, pa je takrat doživel nenavadno vizijo. "Videl" je, kako nebeška straža vojakom na ledu prinaša zmagovalne vence za njihovo vztrajnost in junaštvo. Tudi sam je nato stekel proti ribniku in zavpil: "Tudi jaz sem kristjan!"
Ko se je zdanilo, so hoteli morebitnim preživelim polomiti kosti in jih skupaj sežgali na grmadi. Vendar so kristjani iz kraja ostanke pogumnih in vztrajnih vojakov odnesli in skrili.
Eden od vojakov je zapisal skupno oporoko, v kateri pozdravljajo vse svoje najbližje in cerkvene predstojnike in jih vzpodbujajo k stanovitnosti v krščanskem prepričanju. Oporoka omenja tudi željo po skupnem grobu, kar pa žal ni bilo uresničeno. Romarji so relikvije raznosili na vse strani.
Čcščenje štiridesetih mučencev iz Sebaste se je na Vzhodu hitro razširilo. Na Zahodu pa je njihovo čcščenje pospešil škof Gavdcncij iz Briksije (Brescia), ki je romal po vzhodnih pokrajinah cesarstva in od tam prinesel njihove relikvije. Mučencem na čast je tudi postavil in posvetil cerkev.
Spomin na štirideset mučencev nas v svoji vsebini še danes opominja k strpnosti, ki je je žal vse manj. Priča smo mnogim mučencem, ki svoje prepričanje ali pripadnost (ne samo versko) "plačajo" z življenjem (dogajanja zadnjih let na Balkanu, vedno nemirnem bližnjem vzhodu...). Mnogo več je mučencev, ki trpijo liho in krvavijo v srcu. Njihovega trpljenja skoraj nihče ne opazi. Med obojimi je tudi veliko število otrok. Postni čas je obdobje, ko se ob vsem tem lahko zamislimo in poskušamo za sožitje v različnosti tudi kaj storiti.
Festival je zaoral ledino na Koroškem
V soboto 1 .svečana s začetkom ob 20.uri je bil v Domu Zveze borcev Šentjanž pri Dravogradu 1.festival polk in valčkov na Koroškem - Šentjanž 97. Osnovni namen festivala je bil, da se ansambli v dveh skladbah ena od teh naj bi bila s šegavo vsebino predstavijo na Koroškem. Kar celo uro morda več pred tem je zmanjkalo vstopnic, tako da so nekateri ostali dolgih nosov in z mislijo, da bodo drugo leto prišli prej. V organizaciji krajevne skupnosti Šentjanž in Koroškega Radia Slovenj Gradec se je na odru predstavilo 10 ansamblov iz skoraj cele Slovenije. Kot gost večera sc je s svojim ansamblom pojavil in zaigral Slovenjgradčan Igor Podpečan z Zlatimi zvoki. Slednji je bil tudi član strokovne komisije, kateri je predsedoval Franc Šegovec domačin in član naj starejšega delujočega narodno zabavnega ansambla Štirje Kovači. Festivalu sta najmočnejši pečat dala Oto Vrhovnik priznani profesor na graški visoki glasbeni šoli. v Avstriji in tudi pisec ter izvajalec narodno zabavne glasbe ter njegova žena Darja Vrhovnik znana tekstopiska in voditeljica ter avtorica oddaj narodno/zabavne glasbe na Koroškem Radiu - Slovenj Gradec. Darja je tudi simpatično in samozavestno povezovala sam festival. Ideja je namreč nastala prav pri njej in v njenih oddajah oz. dveh srečanjih ki jih je pripravila. Festival so glasbeno odprli domačini fantje iz ansambla Vlada Bukovca. Nastopili pa so tudi še Frajkinclari iz Maribora , ansambel Ekart s pevskim triom Barbaro Potrč, Blanko Alešič in Edvinom Fliserjem, Gorenjski muzikantje s Klemnom Koširjem . ans. Blegoš iz Gorenje vasi v Poljanski dolini , Pik iz Radelj ob Dravi,ans. Bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline, Slovenskogoriški kvintet,ansambel Simona Plazla z Graške gore s najmlajšim harmonikarjem in pevko Anito in seveda trboveljsko - radeški ansambel Slovenski odmev. V nabito polni dvorani doma je publika enakovredno sprejela vse izvajalce sama strokovna komisija pa je imela kar težko delo pri izbiri najboljših treh. Poleg Franca Šegovca so bili v strokovni komisiji še Igor Podpečan, Adi Smolar starejši, Mitja Šipek in Jože Galič. Tretjo nagrado strokovne komisije so si delili Gorenjski muzikantje in Frajkinclari , druga nagrada je šla v roke ansamblu bratov Poljanšek in prva nagrada ansamblu Ekart. Občinstvo je praktično nagrado podelilo ansamblu bratov Poljanšek. Vsi nastopajoči pa so dobili lično oblikovan simbol Koroške - skrinjo.Tako seje tudi Korošcem uresničila želja po svojem, drugačnem festivalu. Ta naj bi bil srečanje ansamblov, ki bi na zabavni in šaljiv način pokazali, da imamo Slovenci tudi precejšno mero humorja v glasbi.
1 .Povabilo na ples , Gremo po ženina - ans. Vlada Bukovca
2.	Ubogi Klemen , Odpri srce - Gorenjski muzikantje lil. NAGRADA
3.	Kdor živi, greši, - Na Koroškem - Ekart I.NAGRADA
4.	Dober ulov . Prepovedana ljubezen - Blegoš
5.Iz frajkinclarskega kufra, Naš Pepo - Frajkinclari lil.NAGRADA
6.	Stari mož , K babici - Slovenski odmev
7.	Koline, Slamnata vdova - Slovenskogoriški kvintet
Očetov dom, Ljubezen s planin - PIK
9.	Tuhinjski fantje, Kje si očka moj?-ans.Bratov Poljanšek ll.NAGR. + OBČINSTVO
10.	Moj zajček , Po Mislinjski dolini - ansambel Simona Plazla
RUDI Špan
Branko NIMAC
RAČUNALNIŠKO
IZOBRAŽEVALNI
(ENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale
713-660
ZAČETNI TEČAJ (25 ur):
WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS EXČEL (20 ur)
WIND0WS 95 (5 ur).
INTERNET, UPRABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAV/, TANGO...
TEČAJI KOIUNIKACU IN INTERNETA
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
TRBOVLJE
ExTRU(liliAINjE, bliizC,ANjE. IzdfloVANjt poti iŠTVt N iti pnofilov In okovjA. SeIo 48, 1410 Zagorje, teI.: 0601 /65-5 50, Fax: 0601/64-150

DolqA življENjskA dobA ESTETski vidEZ
možnost qiobiNskEqA
NAMAl<ANJA
In Ihranjenja rastIIn
VRTIČKARJI, SADJARJI POZOR!
PLASTIČNI OPORNIK.
fižol, pARAdiŽNik,
SAdNO dRF_vjE
DodATNE iNfoRMAcijE dobiiE po teIePonu 0601 65 550
Vas zanIma uporaBnost plAsriČNEqA opoRNikA! IzpolNiiE kupONČek In qA do 14. marca I 997 pOŠljiTE INA UREclNiŠTVO ČASOpiSA ZASAVC,
Cesta 20. julijA 2c, 1410 ZAqoRjE.
MecI pRispElim i kupoNčki Bomo IZŽREbAli 1 0 NAGRAJENCEV, l<i bodo pREJ E [i pAkET plASTiČNih OpORNil<OV.

IME IN PRIIMEK
NASLOV .......
POŠTA/KRAJ ...
77 J7G JHGJGn K jr-F;
Literarni večer v Trbovljah
Odbor za literarno dejavnost pri DU Trbovlje je v okviru svojega programa dela za letošnje leto izpeljal v četrtek, 13. februarja v dvorani DU Trbovlje literarni večer - večer Ludvika Mrzela. Udeležilo se ga je precej ljudi, ki so zbrano poslušali, pa tudi komentirali o življenju in delu trboveljskega rojaka, priznanega pisatelja, prevajalca, publicista, urednika, gledališkega ravnatelja in še kaj, Ludvika Mrzela. Najprej je na kratko orisala njegovo življenje Mija Filač, nato pa je pesnik Franci Lakovič iz Zagorja prebral sestavek, ki ga je za to priložnost napisal tudi trboveljski rojak Janez Kranjc, ki sicer živi v Ljubljani in Kolovratu. Recitatorja Marja in Janez Kužnik sta nato prebrala odlomke iz knjige Bog v Trbovljah, vmes pa je svoje prispevala citrarka Gabrijela Zupan. V razpravi o delu in življenju L. Mrzela so sodelovali tudi nekateri navzoči. Za konec so vsi navzoči skupno s citrarko zapeli ob citrah slovensko narodno pesem.
Ludvik Mrzel je živel v času od 1. 1904- 1971. Najbolj znana dela, ki jih je napisal, so Luči ob cesti, Bog v Trbovljah in Ogrlica, več njegovih del pa se je porazgubilo v povojnem času. Nazadnje se je lotil še pisanja romana o Trbovljah ter svojih spominov. Ničesar ni dokončal, prav pa bi bilo, kar je bilo na tem večeru omenjeno, da bi se občina Trbovlje oddolžila njegovemu spominu, ko bi odkrila spominsko ploščo na hiši, v kateri je živel na sedanji Partizanski cesti oz. prejšnji Petelinovi vasi.
IL.
Počastitev kulturnega praznika v Domu upokojencev
Dne 10. februarja od 9. - 11. ure so v okviru krožka za samopomoč Komet v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah počastili spomin na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, s tem pa tudi slovenski kulturni praznik. V goste so povabili dva zunanja sodelavca. T. Lenarčič je najprej govoril o Prešernu in slovenskem kulturnem prazniku, dobršen oziroma osrednji del srečanja pa je bil namenjen Vinku Hrovatiču. Njega že dolgo poznamo kot izredno plodovitega slikarja in grafika, posebno pa še kot pesnika. Avtor obširne avtobiografije Posetje ter venca sonetnih vencev Posetje v sonetnih vencih, je govoril o svojem delu, pa tudi o življenju, ki ga je v mladosti prebil na območju Posctja inTerezije v Trbovljah, zadnja desetletja pa živi v Hrastniku. Pogovor z njim je bil izredno zanimiv in marsikoga je navdušil za pesništvo ter pisanje oziroma zlaganje pesmi za lastno rabo. Seveda tudi tokrat ni manjkalo pesmi in dobre volje navzočih.
IL.
Zaradi gripe ni obiskov
Vodstvo Doma upokojencev Franca Salamona naTereziji v Trbovljah je v času od 26. februarja do 4. marca ukinilo obiske sorodnikov, znancev in prijateljev, ki obiskujejo stanovalce tega doma. Vzrok je v pojavu gripe. Radi bi se izognili razširitvi obolenj med oskrbovanci in osebjem tega doma.
IL.
V prejšnji številki nam jo je pri napovedi kulturnega večera upokojencev zagodel tiskarski škrat pri imenih zborovodij. V današnjem zapisu Tineta Lenarčiča o isti prireditvi napako popravljamo in se vsem prizadetim opravičujemo. Iskreno opravičilo velja tudi članicam ročnodelskega krožka, ki smo jih zadnjič prekrstili v rokodelce.
Uredništvo
Kulturni večer upokojencev v Svobodi
DU Trbovlje je skupno s svojimi kulturnimi skupinami pripravilo v soboto, 22. februarja ob 17. uri v domu Svobode pester in bogat kulturni večer. Kot so napisali v zloženki, ki so jo pripravili v ta namen, so večer podarili sebi in vsem, ki jim je ljuba domača pesem in to v okviru meseca februarja - meseca kulture v Trbovljah. Moški pevski zbor DU Trbovlje je pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga zapel
šest pesmi, prav tako pa jih je šest zapel tudi Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček. Oba zbora sta pela narodne pesmi v raznih priredbah, deloma pa tudi umetne. Sledil je še skupen nastop obeh zborov kot Mešani pevski zbor DU Trbovlje. Tokrat je ta zbor zapel štiri pesmi, ki sta jih dirigirala Miha Hercog in Nanda Guček, vsak po dve pesmi. Nazadnje pa je nastopil še VIS -Vokalno instrumentalna skupina DU Trbovlje, ki jo sedaj vodi Alenka Grahek. Tudi ta ansambel, ki ga tvori tamburaški del s harmoniko ter ženski tercet, je zapel in zaigral šest pesmi, pretežno domačih, trboveljskih avtorjev, Franca Princa in Tineta Jelena. Vsi nastopajoči ansambli so se predstavili v najboljši luči. bodisi z izborom pesmi, kakor tudi s kakovostnim in ubranim petjem ter igranjem. Tudi v teh zborih in skupinah pa se pozna številčno nihanje, ki bi mu lahko rekli, daje vzrok v menjavi generacij. Omeniti moramo še to, daje bila dvorana polna zvestih poslušalcev, ki so z dolgotrajnim ploskanjem dajali priznanje vsem nastopajočim.
IL.
Planinski izlet upokojencev
Vodja planinske skupine PDTrbovlje pri DU Trbovlje, Vinko Pfeifer je v četrtek. 27. februarja organiziral skupinski izlet. Udeleženci so se ob 8. uri zbrali pri tovarni Iskra v Gabrskem, nato pa so se podali na pot mimo Malgaja, preko Raven oz. Planinske vasi, čez Klek do Ostrega vrha. Po krajšem počitku so se vrnili v zgodnjih popoldanskih urah domov. Tudi tokrat ni manjkalo dobre volje in petja.
IL.
Družabno srečanje upokojencev v Laškem
Komisija za rekreacijo pri DU Trbovlje pripravlja srečanje upokojencev v prostorih zdravilišča Laško. Družabno srečanje bo 7. marca. Prijave sprejemajo na sedežu DU Trbovlje. V ceni 2.000 tolarjev je všteto kopanje, večerja, prosta zabava z družabnim srečanjem in še kaj.
IL.
Predsezonsko letovanje upokojencev ob morju
DU Trbovlje bo tudi letos organiziralo pred in posezonsko letovanje upokojencev ob morju. Predsezonsko letovanje bo potekalo od 22. 3. do I 4. v Rabcu na vzhodni istrski obali. Cena letovanja znaša 250 DEM za avtobusni prevoz. V tej ceni je vštet poln pensipn. Prijave sprejemajo ob uradnih dneh na sedežu DU Trbovlje na Ulici 1. junija 15, kjer je treba stroške letovanja tudi poravnati.
IL.
SLEPI NOGOMETAŠ
-Oče, kaj se zgodi nogometašu, če se mu poslabša vid?
-Sodnik postane, sine...
POROČNA
Zaskrbljena nevesta sprašuje mamo:
-Ali misliš, da me bo imel Tone po poroki še vedno rad?
-Seveda, saj je imel vedno najraje poročene ženske...
POGODBA
Mati pravi Janezku:
-Boš danes namesto mene pomil posodo?
-Pod enim pogojem! Da tega ne boš povedala moji bodoči ženi...
poslal Longi iz Zagorja
r>T)DV h
II tu Fini F
PF W b)Q)FiI*ti|t
¥©§§!SBll
V soboto, 22. februarja sta Kickboxing zveza Slovenije in Pon-Do-Kwan klub Zagorje v zagorski OŠ Ivana Skvarča organizirala prvi turnir za DP '97 v šemi contactu za vse kategorije. Za naslov DP bodo šteli rezultati, doseženi na vseh treh letošnjih turnirjih. Prvega v Zagorju seje udeležilo 151 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Tekmovanja seje udeležilo tudi nekaj uglednih gostov med njimi tudi Vladimir Sitar, trener državne reprezentance, ki je povedal, daje bila državna reprezentanca v lanskem letu dokaj uspešna, saj je na EP v organizaciji l.A.K.S.A osvojila kar sedem medalj, v malo močnejši organizaciji WAKO pa eno zlato in srebrno medaljo. Stalni član reprezentance je tudi Kisovčan Igor Kalšek, ki tek muje za zagorski klub.
Samo Bašelj, vodja tekmovanja, pravi, da so pričakovali nekaj več tekmovalcev, vendar ugotavlja, da so "krive" počitnice. Po drugi strani pa je verjetno kar dobro, da jih ni več, saj je sedanja telovadnica za tovrstno tekmovanje pač premajhna, nima primernih garderob in sanitarij. Upa, da bodo drugo leto takšno tekmovanje lahko izpeljali že v novi telovadnici in s tem turnir postavili na višjo raven.
Uvrstitve zagorskih in izlašlih tekmovalcev: D. Vukovič v kategoriji mladinci do 71 kg in 1. Kalšek v kategoriji člani do 84 kg 1. mesti, Stojanovič v kategoriji dečki do 40 kg. E. Karič v kategoriji dečki do 56 kg, K. Juvan v kategoriji mladinci do 63 kg, G. Kreča v kategoriji mladinci nad 79 kg, K. Vrtačnik v kategoriji članice do 50 kg in A. Bračič v kategoriji člani do 89 kg 2. mesta, R. Smajlovič v kategoriji mladinci do 48 kg, T. Dolinšek v kategoriji mladinci do 63 kg, J. Odlazek v kategoriji mladinke do 55 kg in K. Buzina v kategoriji člani do 63 kg 3. mesta;
B. Plemenitaš v kategoriji mladinke do 55 kg 1. mesto, L. Gošte v kategoriji deklice do 40 kg in S. Rozman v kategoriji mladinke nad 60 kg 2. mesti. M. Kalšek v kategoriji deklice do 45 kg, S. Plemenitaš v kategoriji dečki do 40 kg, G. Ocepek v kategoriji dečki do 48 kg, M. Kimovec v kategoriji dečki do 56 kg in E. Brvar v kategoriji mladinci do 71 kg 3. mesta.
I.G.
ROKOMET
Katastrofalna obramba
Gorenje B - Šmartno 35:30 (16:14)
Na drugem zaporednem gostovanju so rokometaši Šmartna zabeležili tudi drug poraz. Tokrat so nekako še igrali v prvem polčasu, medtem, ko je bilo v drugem vse bolj podobno švicarskemu siru, predvsem v obrambi. Če p rej me š 35 golov, pač ne moreš računati na zmago. Edina, ki sta zadovoljila v taboru Litijanov, sta bila T. Kogovšek in Kos. Za nameček sta rdeča kartona prejela Verbajs in Gradišek.
S.K
Hud poraz Dolanov
Dol TKI Hrastnik - Radeče papir 20:29 (9:14)
Mlada ekipa gostiteljev je še enkrat plačala davek neizkušenosti. Po zelo dobri predstavi minuli teden proti Grosuplju v gosteh so tokrat varovanci novega trenerja Praznika pokazali povsem drugačen - negativen obraz in v sosedskem derbiju z gosti iz Radeč, katere vodi njihov bivši trener Anderluh, doživeli pravo katastrofo. Že sam začetek ni obetal nič dobrega. Najboljši gostujoči igralec Doberšek je iz treh poskusov trikrat zadel in gostje so že v 7. minuti vodili 3:0. Kapetan domačih Moljk je z zadetkoma zmanjšal na 3:1 in 5:2, vendar so gostje kaj kmalu povišali razliko in v 12. minuti vodili že z 9:2, kar 6 zadetkov pa je dosegel Doberšek. Minuta odmora, ki jo zahteval Praznik, je sicer nekoliko uredila domače vrste, tako so imeli gostje v 20. minuti le še 3 gole prednosti.
Toda namesto, da bi gostitelji s takšno igro nadaljevali, so znova popustili in gostje so odšli na odmor s prednostjo 5 golov. Tudi v 2. polčasu se slika in s tem odnos moči nista spremenila. Slaba igra domačih v obrambi, čemur je prispeval še nerazpoloženi vratar, kar je gostom omogočalo, da so dosegli gol iz vsake priložnosti. V 51. minuti je Mašič grobo zaustavil Mačka na liniji 6 m prostora, za kar sla mu sodnika
upravičeno pokazala pot v garderobo. Na koncu več kot zaslužena zmaga za razred boljših gostov in pa skrb več za domačega trenerja.
J.P
KOŠARKA
Podlipnik motiviral Zagorjane
Zagorje - Triglav 93:78 (43:31)
Tako borbenih in motiviranih Zagorjanov že lep čas nismo videli. Že od prve minute so zaigrali izredno preudarno, imeli so skok, tako da so bili gostje povsem nemočni. Galič je zadeval kot za šalo in ko seje on nekoliko utrudil, je z natančnimi meti nadaljeval Koren. V 12. minuti je bilo tako že 38:18 in koncentracija je popustila. Nekaj neizkoriščenih protinapadov so gostje kljub poškodbi svojega kapetana Lojka, kije moral pomoč iskati v Zdravstvenem domu Zagorje in se z zavojem na glavi vrnil šele v končnici tekme, izkoristili do te mere, da so prednost skorajda prepolovili. Nekaj malega krize je bilo v vrstah gostiteljev še na začetku drugega polčasa, ko so se jim gostje iz Kranja približali na vsega 4 točke, a sta Čop in Koren z dvema zaporednima trojkama ustavila nalet gostov, ki se do konca tekme niso več pobrali, tako da so Zagorjani zasluženo osvojili dve točki.
J.P
Zmaga s polovično močjo
(ID Hrastnik - Proton Medvode 91:80 (54:41)
Košarkarji domače Gradbene dejavnosti so zmagali dosti lažje, kot je sklepati po rezultatu. Igra je bila enakovredna le prvih 15 minut, ves preostali del pa je. bil na strani gostiteljev, ki so z nekoliko bolj zavzeto igro v končnici dobili prvi polčas za 13 točk. V nadaljevanju so svojo prednost povečali na 18 točk, nakar so gostje izkoristili obdobje nekoliko slabše igre domačih in se jim približali na 8 točk. Sledilo je obdobje, v katerem se je razigral Kovačič in prednost domačinov je narasla na 20 točk. V končnici je dal trener Lesjak priložnost igranja mladim igralcem, kar so gostje nekoliko izkoristili in znižali razliko.
J.B
r4 Jj fj J
. z.
ir
BORILNE VEŠČINE
Simerlu dve medalji na pokalnem tekmovanju
Ekipa karate kluba Trbovlje se je v nedeljo, 23. februarja udeležila letošnjega prvega pokalnega tekmovanja za mlajše kategorije v Velenju. Skupno je nastopilo 356 tekmovalcev iz 25 - tih slovenskih klubov, kar je največ do sedaj na pokalnih tekmovanjih.
Za trboveljsko ekipo je nastopilo 12 tekmovalcev. V katah so Trboveljčani nastopili v dveh kategorijah. Pri mlajših dečkih jih je tekmovalo kar 77. Zaradi tako velikega števila se je delegat odločil, da izvedejo samo dva kroga. Najboljši je bil Tomy Cestnik, ki je finale zgrešil samo za desetinko točke, ter osvojil 9. mesto. Prijetno sta presenetila še lansko leto malčka, letos prvič v starejši kategoriji Anže Kladnik z 21. mestom in Nejc Herman s 25. mestom. Blaž Kešnarje bil 51. Pri starejših dečkih se je med 55 tekmovalci uspelo v finale uvrstiti Jerneju Simerlu, ki je na koncu osvojil zelo dobro 6. mesto. Ostali so se uvrstili: 12. Franci Ceferin, 20. Poldi Herman, 30. Robi Habjan, 33. Dalibor Filipič in 4o. Janez Šoper.
Najbolj prijetno je presenetila ekipa starejših dečkov v sestavi Poldi Herman, Franci Ceferin in Jernej Simerl, kije med 9. ekipami osvojila zlato medaljo. Premagali so tudi favorizirano ekipo Sevnice, ki je že tri leta zapored v tej sestavi osvojila naslov državnih prvakov.
Kot po tradiciji je bil zopet uspešnejši nastop v športnih borbah. Nastopilo je 6 tekmovalcev. Dalibor Filipič in Sejo Ružnič sla izgubila v 1. kolu oba z odličnimi tekmovalci. Sejo celo s kasnejšim zmagovalcem. Ivan Ostojič je izgubil v 2. kolu. Poldi Herman in Franci Ceferin sta nastopila v isti kategoriji. Vse nasprotnike sta premagovala z maksimalnim rezultatom še pred iztekom regularnega dela. Za vstop v polfinale sta se pomerila med seboj, kjer je Poldi po vodstvu bil zaradi nekaj premočnih udarcev diskvalificiran. Ker se na tekmovanju ni izvajalo repasažu ih borb, Poldi ni imel več možnosti za medaljo, Franci pa je osvojil bronasto. V najtežji kategoriji starejših dečkov je Jernej Simerl prepričljivo premagoval svoje nasprotnike vse do finala, kjer je
izgubil z minimalnim rezultatom 0:1 in osvojil srebrno medaljo'.
Vodja in trener Bogdan Simerl je bil po tekmovanju zelo zadovoljen, kajti njegovi tekmovalci so že na prvem letošnjem tekmovanju pokazali solidno formo, katera napoveduje dobre rezultate tudi v tem letu.
EG.
Seminar v Zagrebu
Pretekli vikend je bil v Zagrebu strokovni seminar pod vodstvom najuspešnejšega svetovnega karate trenerja Angleža Tikya Donovana. Njegovi varovanci so bili sedemkratni ekipni svetovni prvaki. Iz Karate kluba TIKA Trbovlje sta bila na seminarju Uroš Vozel in trener ter tekmovalec Miha Kovačič. Po vrnitvi sta povedala, daje bil seminar na zelo visoki strokovni ravni. Poudarek je bil na posameznih napadalnih borbenih tehnikah, katere je omenjeni trener zelo nazorno razložil in vrhunsko demonstriral.
EG.
GIMNASTIKA
Med zimskimi počitnicami so tudi v gimnastičnem klubu za en teden prekinili vadbo. Od ponedeljka pa dejavnosti spel potekajo po ustaljenem urniku. Začeli so se namreč novi tečaji aerobike, tako v Trbovljah kot v Zagorju. Ker je marec že pomladni mesec, ko nam velikokrat ponagaja spomladanska utrujenost, vas vabimo k aerobiki, da razgibate telo in dušo. Ponujamo vam več vrst aerobike - step aerobiko, kjer vadimo s pručkami, sl ide aerobiko, kjer drsamo po plastični podlagi, fit bali ali aerobiko z žogami, vadbo pa popestrimo z različnimi rekviziti, kot so gumice ali kolebnice. Želite preizkusiti kaj novega? Pridite in pomigajte z njimi.
U.U.
Šah
Šahovski klub RudarTrbovljeje organiziral mesečni hitropotezni šahovski turnir. Igralo seje 11 kol. Zmagal je Uroš Zalokar 9.5 točk, drugi je bil Hinko Jazbec 9 točk, tretji Franc Kotnik 8, 4. Marko Jurič (ŠK Zagorje) 7.5, 5. Ivo Gradišek 7. 6. Oto Krajnc st. (ŠK Zagorje) 7, 7. Rado Bajdab, 8. Alojz Vodcbfi, 9. Martin Tomažič (ŠK Zagorje)6, 10. Janez Pevc 5.5.
Mladi šahisti iz Zasavja so se udeležili državnega osnovno-
šolskega prvenstva v Kranju. V skupini fantje do 15 let je zmagal Matej Šebenik (OŠ Vrhnika). Na solidno 5. mesto seje uvrstil Aljaž Dušak 6, 23. Primož Vozelj 4, Igor Nikolič 2 točke (vsi OŠ Trbovlje). Sodelovalo je 30 šahistov.
V	skupini fantje 13 let je zmagal Blaž Bratovič (OŠ Vrhnika). Luka Trebežnik (OŠ I. Cankar) pa je kljub bolezni osvojil solidno 13. mesto, 14. mesto si je priboril Marko Žagar (OŠ T. Čeč). Sodelovalo je 30 šahistov.
V	skupini fantov do 9 let je osvojil prvo mesto Peter Landero (OŠ Velenje), 22. mesto Gašper Vozelj (OŠ Trbovlje, 30. mesto Samed Saletovič (OŠ A. Hohkraut). Sodelovalo je 36 igralcev.
V	skupini dekleta do 15 let je zmagala Vesna Panič (OŠ Lucijana Seljaka iz Gorenjske), 17. mesto je osvojila Renata Anžur (OŠ T. Okrogarja Zagorje), 25. mesto je pripadlo Ivani Ševerdija (OŠ Trbovlje). Sodelovalo je 26 igralk.
V	skupini deklet do 13 let je zmagala Sonja Mukavec (OŠ Stari trg ob Kolpi). 13. je bila Jasna Gabrič (OŠ Trbovlje). Sodelovalo je 32 igralk.
V	skupini D 11 je osvojila prvo mesto Mateja Špehar (OŠ Stari trg ob Kolpi), 13. je bila Janja Gabriel (OŠTrbovlje), 31. NinaOmanovič. Sodelovalo je 31. igralk.
V	skupini D 9 let je zmagala Mojca Uršič (OŠTolmin), 6. je bila Rozalija Zorenč (OŠ Dol pri Hrastniku). Sodelovalo je 28 igralk.
Spremljevalec otrok iz Trbovelj trener pri šahovskem klubu Rudar Trbovlje Uroš Zalokarje ocenil na državnem prvenstvu kot soliden rezultat. Večino otrok je na državnem prvenstvu nastopilo prvič in niso imeli izkušenj, kar se je krepko poznalo na rezultatih. Tudi drugim se pozna, da se premalo udeležujejo turnirjev in jim v odločilnih partijah primanjkuje izkušenj. Največji problem igranja na turnirjih pa je povezan z denarjem, katerega v naši občini kronično primanjkuje. V šahovskem klubu Rudar Trbovlje se bomo potrudili in otrokom omogočiličim več igranja na šahovskih tekmovanjih. Upamo tudi, da bomo še naprej dobro sodelovali z Osnovnimi šolami v Trbovljah.
U.Z.
ŠPORTNIK ZASAVJA
V uredništvu časopisa Zasavc smo se odločili, da športne strani popestrimo z glasovanjem za najboljše športnike Zasavja in sicer s sprotnim glasovanjem. V vsaki številki časopisa bomo objavili glasovnico za tekoči mesec, sproti objavljali zmagovalce po mesecih in le zmagovalci mesecev bodo lahko sodelovali v finalnem izboru. Tokrat boste za športnike lahko glasovali poljubno, pač za tiste, ki so po vašem mnenju v tekočem mesecu največ dosegli. Glasujete lahko za športnico ali športnika, zmagovalec pa bo samo eden. Vsak mesec bomo izžrebali glasovalca in mu podelili praktično nagrado, praktično nagrado pa bo prejel tudi zmagovalec posameznega meseca.
Tako, odločitev je vaša, z vsakim glasom, ki ga oddale pa boste lahko pomagali tudi vašemu najljubšemu športniku.
i mmmm j
I GLASUJEM ZA	|
I IME IN PRIIMEK
’	I
NASLOV______________________ 1
OBČINA______________________ |
I	fotokopij ne upoštevamo	|
V.--------------------------
3 T) n in im. pliTiriTri J
Piše: Primož Kostajnšek
Test mazda B 2500
Mazda nas v zadnjem času izdatno zasipa z novimi modeli. Po celi vrsti različic modela 323 se je na vašem trgu pojavil še terenski pick up z oznako B 2500.
Vozilo je nekakšen križanec med terencem in dostavnim vozilom. V prvo vrsto ga uvrščajo (vklopljivi) štirikolesni pogon, reduktor in terensko podvozje, v drugo pa predvsem velik, odprt prtljažnik, prostor za kabino, ki lahko sprejme 4 potnike. Na testnem vozilu je bila sicer vgrajena nadgradnja iz umetne mase. ki je na voljo kot dodatna oprema.
Mazda B 2500 na noben način ni eden izmed tistih bulevarskih terencev, ki smo jih navajeni v
centrih mest in služijo svojim lastnikom le za lažje parkiranje na pločnikih. Namenjena je ljudem,ki si želijo več. Lahko je avlo za službo, za prevoz malo težjih tovorov, je lahko vozilo za prosti čas. mirne duše sc z njim zvečer zapeljemo v gledališče, ali pa, kot v našem primeru, terensko vozilo, ki ga s štirikolesnim pogonom uporabljamo na težko dostopnih terenih. Zaradi vsestranskosti tega avtomobila, z diescl motorjem 2.5 1. z notranjo opremo kot pri osebnem vozilu in s štirimi sedeži, je Mazda novi pick-up reklamirala kol "gospodarsko vozilo, ki nudi udobnost osebnega avtomobila."
Z vključenim reduktorjem tako
rekoč ni ovir. Omembe vreden je samodejni lamelni zaporni diferencial na zadnji osi, ki ima
40-odstotni zdrs. Terensko podvozje se odlično obnese in z lahkoto požira neravnine, seveda v mejah normale. Resnično, ta avtomobil je namenjen vožnji po terenu.
Samo upravljanje avtomobila je precej enostavno. Dobrodošel je servo volan! Poleg prestavne ročice je še ena. s katero izbiramo med dvo in štirikolesnim pogonom, prav tako pa z njo vklopimo reduktor. Vse ostalo je enako kot v osebnem avtomobilu. Preglednost naprej je pohvalna, zadaj pa nekoliko moti nadgradnja, a ta tako ali tako ni del serijske opreme. Notranja oprema je, kot se za mazdo
spodobi izdelana lično in kvalitetno, a nas je ena stvar vseeno precej motila: veliko pomanjkanje odlagalnih prostorov. En sam predal je namreč premalo, da bi lahko človek vanj odložil vse drobnarije, avtokarte in ostale manjše predmete, ki jih vozi s sabo.
Na koncu testa smo izmerili še porabo. Po mešani vožnji, delno po asfaltu delno po terenu je znašala 9 litrov nafte na 100 km, kar nas je prijetno presenetilo.
Če ne potrebujete 4-kolesnega pogona. lahko izberete dvokolesnega,če pa želite kaj več, izberite luksuzno izvedbo s štirikolesnim pogonom in seveda obilo kromiranih dodatkov...
P.K.
Test je omogočila Avtohiša Kržišnik Zagor je	
Cena vozila:	
za dvokolesni pogon	od 22.990 DEM dalje
za štirikolesni pogon od 28.990 DEM dalje	
Tehnični podatki:	ventilov,
Dolžina 5000 mm.	Prostornina 2499 ccm
Širina 1670 mirt,	Največja moč 86 KM.
Višina 1565 mm,	4200 obr./min.
Medosna razdalja	
Nosilnost 950 kg+4 osebe	Krmilo:
Tovorni prostor 1825 x	Tip servo volan
1445 mm	
	Vozne lastnosti:
Motor:	Največja hitrost 140
4 valj ni diesel OHC. 12	km/h
Promet
Hrastnik - N.F. iz Hrastnika je vozil ob 12.30 uri Citroen BX po regionalki iz Hrastnika proti Železniški postaji. V bližini bencinske črpalke je bil ustavljen, pri postopku je bilo ugotovljeno, daje vozil pod vplivom alkohola in sicer je alkotest pokazal 1,8 promila v izdihanem zraku. Dobil je prepoved nadaljnje vožnje in izdan predlog sodniku za prekrške.
Trbovlje, 21 februar - ob 11. uri je prišlo do nesreče na Keršičevi cesti pri odcepu za OŠ T. Čeč. Voznik osebnega vozila V.A. je izsiljeval prednost in trčil v vozilo S.O.. Nastala je materialna škoda.
Trbovlje, 27. februar - Ob 18.45 je voznica G.J. na Koloniji 1. maja izsiljevala prednost M.M. in s tem povzročila materialno škodo v vrednosti 100.000 SIT.
Trbovlje, 2. marec - Ob 13.45 je na Koloniji 1. maja v križišču K. A. izsilila prednost M.S. in s tem povzročila materialno škodo v vrednosti 100.000 SIT.
Trbovlje, 28. februar - V petek so trboveljski policisti izvedli akcijo z namenom kontrole voznikov, ki so preveč pogledali v kozarec. Od približno 500 ustavljenih voznikov jih je kar 10 prekoračilo dovoljeno mejo in se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
Zagorje, 19. februar - Ob 5.40 uri je prišlo do prometne nesreče v Kisovcu. V.M. je vozil kombi iz Zagorja proti Kisovcu in zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal levo s ceste ter podrl steber električne napeljave, da so morali celo odklopiti elektriko. Skupna škoda, nastala v nesreči, znaša 300.000 SIT.
Zagorje, 24. februar - Ob 6.55 je na Izlakah pri ETl-ju B.F. zaradi prevelike hitrosti zapeljal na nasprotni vozni paš ter trčil v avtobus. Skupna materialna škoda znaša
300.000	SIT.
Litija - 17. februarja ob 21.50 se je zgodila prometna nezgoda v Strmolah. Voznica R.H. je vozila iz Ljubljane proti Litiji in je pri zavijanju levo pravilno dala prednost nasproti vozečemu vozilu. Za njo je pravilno ustavila še ena voznica, v njen avtomobil pa se je zaletel voznik, ki je pridrvel za njima, in ga potisnil v avtomobil R.H.. Nastalo je za 1,000.000,00 SIT materialne škode.
Litija - 20. februarja ob 23. uri je voznica R.D. vozila osebni avto proti Zagorju. Zaradi prevelike hitrosti ji ni uspelo ustaviti pred skalo na cestišču, zavila je na nasprotni vozni pas in pri tem silovito trčila v nasproti vozeče vozilo, last R.R. Nastalo je preko 300.000,00
SIT materialne škode.
Litija - 24. februarja je H.I. ob 9.55 uri vozil iz Zagorja proti Litiji in je pri Maljeku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino, tako da gaje obrnilo na streho in v breg in potem spet na kolesa. Sopotnica izTrbovelj je dobila ureznino in poškodbe. V litijskem Zdravstvenem domu sojo oskrbeli. Sledi prijava zoper voznika.
Litija - Istega dne ob 23. uri je policijska patrulja ustavila voznika, kije bežal pred njo - ni hotel pokazati dokumentov in povedati, kdo je. Naknadni postopek je pokazal, daje voznik pod vplivom alkohola, pa tudi identificirali so ga. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Litija - Dva dni kasneje, torej 26. februarja je spet pokalo pri tunelih. M.J. iz Trbovelj je vozil osebni avto v smeri Zagorja, zaradi neprimerne hitrosti je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na brežino in nato na levo stran vozišča ter silovito treščil v zaprt terenski avto. Potnico v terencu in M.J. so poškodovana prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Mladi vandali
Iz delavnice Integrala v Kisovcu so 25. februarja klicali in spooročili, da so neznani mladi fantje razbili 6 stekel na avtobusu, ki ga imajo za rezervne dele. S tem so povzročili za 20.000 SIT škode.
Poziv očividcem nesreče
V četrtek, 13. februarja ob 10.30 uri se je na regionalni cesti Rimske Toplice - Hrastnik v kraju Jesenova ravan zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik tovornega avtomobila znamke UNIŠ CADY D belo modre barve zapeljal izven vozišča, kjer je prebil obcestno varovalno ograjo in padel v strugo potoka na streho, kjer je tudi obstal.
Pri tem se je voznik rahlo telesno poškodoval.
Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta takoj po nesreči dva mlajša moška nudila pomoč ponesrečenemu.
Policijska postaja Laško naproša očividce te nesreče oziroma oba mlajša moška, ki sta ponesrečencu pomagala, da pokličejo na Policijsko postajo Laško zaradi pojasnitve okoliščin navedene nesreče.
c-	.........—L
Pozabljivež
Trboveljčan Č.A. se je 2. marca ob 21. uri pojavil na policijski postaji in sporočil, da mu je nekdo ukradel avtoY 45, parkiran na tržnici. Policisti so avtomobil našli že uro kasneje pred lokalom Časa mia, zaklenjen in nepoškodovan.
Preventivna akcija
Med 3. in 7. marcem bo potekala akcija "varstvo otrok in pešcev po zimskih počitnicah". Policisti se bodo nahajali v bližini OŠ v Zasavju. Strogo bodo ukrepali proti vsem voznikom, ki bodo kršili cestno prometne predpise.
Kradejo kot srake
Trbovlje - 17. februarja so ugotovili, daje nekdo vlomil v pisarno na letnem kopališču, prebrskal celo notranjost in odnesel 5 ur štoparic.
Trbovlje - 19. februarja so neznanci ukradli iz renaulta 4, parkiranega pri hiši na Trgu svobode avtoradio neznane znamke v vrednosti 7.000 tolarjev.
Trbovlje - 22. februarja se je ob 20.50 uri na policijski postaji oglasil PA. in prijavil tatvino kolesa z motorjem APN 6 srebrne barve, ki je izginilo neznano kam izpred hiše na Žabjeku. Da se tat spozna na CPP. kaže to. daje tat s sabo odnesel še čelado.
Trbovlje - 23. so stanovalci Kolonije 1. maja sporočili, da so jim ponoči vdrli v 3 kleti in odnesli krompir in vloženo zelenjavo v vrednosti 25.000 SIT.
Trbovlje - V noči s 26. na 27. februar so neznanci vdrli v bistro Terasa in odnesli glasbene komponente, cigarete in žgane pijače v skupni vrednosti 400.000 SIT.
Zagorje - 21. februarja so ugotovili, da že od novembra zmanjkujejo kotni profili z napetostnega droga med Podkumom in Padežem.
Zagorje - 27. februarja je neznani žepar iz garderobe v vrtcu med 7.30 in 9. uro ukradel torbico z dokumenti in 7.000 tolarjev. Zadevo še raziskujejo.
Vlomilci so se 19. februarja lotili Ribiškega doma, vdrli na vhodnih vratih, si ogledali prostor, NIČ VZELI, čeprav bi lahko, in odšli. Tako pošteni pa lopovi niso bili, ko so dva dni kasneje vlomili v litijsko matično knjižnico. Pa niso vzeli knjig, temveč dva
pomožna telefona in napravili za 50.000 SIT škode. Še poizvedujejo.
21. februarja ob 8.15 uri je M.B. iz občine ugotovil in prijavil izginotje listnice. Notri je imel nekaj gotovine, bančno kartico, kreditne
kartice in ključe od vhodnih vrat. Imel je srečo, saj so 24. februarja storilca prijeli in našli ukradeno.
25. februarja so vlomilci prišli v trgovino Ajda, vzeli cigarete in žgano pijačo, naredili
AUFBIKS
Neznansko veselje do vožnje je 23. februarja v zgodnjih jutranjih urah pokazal Z.U. iz. Zagorja. V prijetni družbi prijateljčkov maligančkov je najprej v Zagorju malce "pobožal" drugo vozilo, nato pa se odpeljal še proti Trbovljam, in tam postopek ponovil. Ker ni nič kazalo na to, da ga bo njegovo početje minilo, so ga možje postave rajši nastanili v spodnjih prostorih svoje postaje.
Podobne volje je bil 1. marca F.S, ki je najprej s svojim avtomobilom veseljačil po cesti, nato pe vabil k pretepu goste lokala Biser bar. Ti so se na njegovo vabilo odzvali tako, da so poklicali policijo.
Dobro razpoloženi Kisovčan je 24. februarja zamenjal stanovanje s cesto, saj je ves obupan poklical policijo in sporočil, da teče voda preko ceste. Možje v modrem so ugotovili, da mu leče voda po stanovanju. Verjetno mu je steklo preveč alkohola po grlu.
Boksarski dvoboj je 25. februarja gostila gostilna Košenina. N.M. je po prepiru lopnil P. A, ta pa ni vrnil udarca, ampak je raje odšel na policijo, od tam pa v Zdravstveni dom.
za 300.000 SIT škode in se šli veselit. V isti noči je bila na delu tudi druga ekipa, ki je bila bolj delovna, saj so vlomili v kontejnerje na želežniški postaji ter si postregli z orodjem. Takšni so nadaljevali še I. marca na Grilovcu, kjer so vdrli v dva vikenda in naredili za
100.00	SIT škode, saj so iz. enega pobrali tehnične predmete.
V Mercatorju Golovec na Ljubljanski 1 je poslovodja ugotovil, da je nekdo plačal telefon in rekorder s ponarejenim virmanom. Teh primerov je več tudi na področju drugih policijskih postaj, tako daje storilec ovaden.
Če boste videli motorno kolo MZ ETZ 250 z registrsko številko LJ-57-31, pokličite 113, saj so ga ukradli iz kleti U.K. na Ponoviški v Litiji.
POPRAVILO ODBIJAČEV IM AVTOPLASTIKE
SLAVKO KOŽELJ
Loke 34, 1412 Kisovec tel.: 0601/71 -605
V
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
KNJIGOVODSKI PROGRAMI: materialno poslovanje, glavna knjiga, osebni dohodki, obresti, 'osnovna sredstva, fakturiranje, blagajna, vzdrževanje sistema, virmani, kalkulacije, kosovnice...
RAČUNALNIKI PENTIUM
FAKMODEMI
MULTIMEDIJA (CD ROMI 8x, I0x, 12x, zvočne kartice, zvočniki)
TISKALNIKI EPSON, HP, HP, STAR, OKI, FUJITSU, NAC, CANON
SOFTWARE (Microsoft, Borland, CA, Symantec, Delrina...)
PREVLEKE ZA HARDVER
UGODNI PLAČILNI POGOJI Delovni čas: od ponedeljka do petka odi. do 15. ure.
nfil p. z5
jj-iii-U	J : v"——^ '	Ui£>j	
		
l
man ogiasi v zasavcu aoao se napre| iasion|. izpolnili morate le priloženo naročilnico m |o I poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo I | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | - Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko I je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM opremljen poslovni prostor v izmeri 17,10 m2, tel.: 71-859
PRODAM enostanovanjsko hišo v Trbovljah, tel.: 22-039
KUPIM starejšo hišo v Zagorju ali okolici, tel.: 64-484
PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu. 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM parcelo na Pod meji -Knezdolu, tel.: 21-613 V BREZNIKU nad Vidergo prodam kmečko hišo (voda, elektrika, asfalt), parcela 1.000 m2, tel.: 25-923
PRODAM parcelo do 1.000 m2, v okolici Zagorja, tel.: 65-199 ODDAM v najem skladiščne prostore v centru Trbovelj, tek: 24-156
PRODAMO trosobno stanovanje 73 m2, v centru Zagorja, tel.: 62-565
PRODAM 2 sobno stanovanje 60 m2 na Rozmanovem trgu v Litiji, cena 70.000 DEM. tel.: 061/881-579, po 16.00 uri
PRODAM dvosobno stanovanje na Polju v Zagorju, tek: 61-899
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM kombi C - ‘25 D z opravljenim generalnim servisom, tek 44-332
PRODAM UNO 45. ohranjen, tek: 61-333
PRODAM Z 128, I. '89, prev.
84.000	km, tek: 22-663 PRODAM TAM T 170. I. '82, cena 6.800 DEM, reg. od 4/’97, tek: 21-841
PRODAM Opel vectra 1,8 i GL. ohranjen, k '91, 26-020
PRODAM R 4 GTL, ugodno, neregistriran. Čamber, Vodenska 43, Trbovlje
PRODAM Kawasaki Z 1000,
fuell injection, k '80, ohranjen, tek: 71-122 int. 153 (dopoldan), 61-663 popoldan
PRODAM Y 55 skala, k '89, cena po dogovoru, tek: 24-390
PRODAM kiper prikolico Tomo Vinkovič, domače izdelave, nosilnost 1,5 l. ugodno, tek: 24-591 PRODAM kombi Z 850, k '87, reg. do 7/'97, tek: 26-061
PRODAM tovorno prikolico, tež.e do 500 kg, tek: 22-232
PRODAM 2 avtomatika, zelen -vozen, moder - nevozen, in APN 6 -razstavljen, tek: 43-565
PRODAM alu platišča 15 col, tek: 73-615
UGODNO prodamo rabljen transporter L1NDNER 3500 S z nakladalko in trosilnikom, tek: 064/268-515 od 8.00 -
17.00	ure
RAZNO
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tek: 44-332 PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tek: 77-184
PRODAM mizo 140 x 80 in 6 oblazinjenih stolov, cena 200 DEM. tek: 43-251
PRODAM jabolčnik, k '96. 500 1, ugodno, (ek: 24-591
ODDAM biljard, fliper, nogomet, pikado,... v najem, tek: 63-315 PRODAM biljarde, fliperje, nogomet, video igre. tek: 61-416 PRODAM spalnico, cena 30.000 SIT in skrinjo, 50 1, tek: 24-994 PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tek: 43-565
PRODAM karto za premog, 3.600 kg, tek: 24-965
PRODAM štedilnik 2 plin 2 elektrika, ugodno, ohranjen,. tek: 061/883-647
PRODAM cisterno za kurilno olje - 1.000 I z vsemi ventili in pipo (primerna za centralno ali navadno peč) cena 30.000 SIT, peč Kuperbusch - cena 10.000 SIT in peč na olje - staro eno leto, 5.5 kW. ogreva 40 do 45 m2, cena 35.000 SIT, Kmetič, Kolonija 1. maja 27, Trbovlje
PRODAM nove hrastove stole, oblazinjene, visok naslon, 20% ceneje. tek: 26-055
PRODAM zbirko razglednic v albumu in posamično ter stare kovance in bankovce, tek: 27-678 PRODAM smrekov opaž, z dostavo 680 SIT, suh, prva klasa, tek: 063/451 -082
PRODAM štedilnik (2 plin in 2 elek.) in starejši hladilnik, tek: 061/ 884-390
KUPIM zamrzovalno omaro š 6 predali, tek: 21-613
PRODAM metrska drva, tek: 61-003
PRODAM moško usnjeno jakno, cena 20.000 SIT. tek: 75-134. zvečer PRODAM dolgo belo poročno obleko, tek: 41-498
PRODAM kombiniran voziček, ohranjen, star I leto, tek: 24-518 PRODAM kombiniran otroški voziček, italijanski, tek: 62-262 PRODAM športni voziček v kompletu s termo vrečo in dežnikom, ugodno, tek: 21-420, od
16.00	do 21.00 ure
ŽIVALI
PRODAM telici, stari 7 in 9 mesecev, tel.: 43-383
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tek: 73-719
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
INŠTRUKCIJE iz matematike in predmetov elektrotehnike, tek: 27-657
ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in Fl, po želji tudi kakšen drug predmet, tek: 29-390
STORITVE
IŠČEM varstvo na domu za 4-letna dvojčka, tek: 75-235 STAVBNO KLEPARSKA dela in polaganje izolacij, hitro in kvalitetno, tek: 27-885
POLAGANJE talnih oblog, parketa, tek: 43-782
POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tek: 064/332-053, 0609/624-731
OBNOVA kopalnih kadi in tušev, 5 letna garancija, tek: 063/34-008 NUDIM varstvo vašim malčkom, pokličite, tek: 61-285
OBNOVA kopalnih kadi in ' tušev, 5 letna garancija, tek:
063/34-008
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tek: 090/41-68, j non-stop, strošek 156 SIT/
iv	________minuto
IMAŠ PROBLEME z
alkoholom? Tudi mi smo jih imeli - ponujamo izkušnje in anonimnost - ANONIMNI ALKOHOLIKI - tek: 061/13-______ _____38-225
DELO - IŠČE
IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tek: 43-
565
IŠČEM delo voznika, imam B. C, E kategorijo, tek: 61-003
DELO - NUDI
REDNO zaposlitev dobi dekle z gostinsko izobrazbo, vodenje lokala, tek: 64-219
REDNO ali honorarno zaposlimo dve dekleti za delo v bifeju oziroma trgovini, tek: 44-218 “NE ZAMUDITE! Nov artikel za prodajo na terenu, odličen zaslužek, tek: 0609/628-179
ZAPOSLIMO REDNO ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tek: 063/715-735 y
REDNO zaposlitev nudimo '
| prodajalcu, lahko pripravniku, j FOTO FORMAT, Valvazorjev [__________trg 25, Litija	^
SKLEPANJE ZAVAROVANJ na
območju Zasavja, pogodbeno, pisne ponudbe na naslov ZAVAROVALNICA SLOVENICA, Jerebova 6, Litija, j tek: 061/881-877__________
~ IŠČETE DELIL ste resni m "j sposobni, plačilo na osnovi kvalitete, obvezen preizkus, tek: I
061/16-83-413, od 10.00 -
14.00	ure
ZAPOSLIMO prodajalko in " „_____mesarja, tek: 26-650
POSLOVNI STIKI
DELNICE serije B in G - odkup za gotovino brez provizije, vpis certifikatov in ostankov, pridemo tudi na dom. tek: 25-830
ODKUP delnic, vsak dan od
15.00	- 18.00 ure. tek: 62-253 ODKUP delnic B in G z gotovino, ugodne cene in takojšnje plačilo
v	gotovini, brez stroškov za vas, tek: 64-608
SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tek: 062/631-164 od 16.00 - 20.00 ure. 062/836-904 od 8.00 -
20.00	ure, pridemo tudi na dom DELNICE UNIONA, PETROLA,
SAVE, RADENSKE in druge kupim za gotovino, pridem tudi na dom, tek: 061/13-30-537
PODJETJE ZA GRADBENO DEJAVNOST d. o. o.
Dolska cesta 9, 1430 HRASTNIK
K SODELOVANJU
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA
INŽENIRJA GRADBENIŠTVA
z opravljenim strokovnim izpitom in 3 do 5 let delovnih izkušenj na področju OPERATIVE.
Rok za prijave je 15 dni po objavi oglasa. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z 3 ■ mesečnim poskusnim delom.
Preostale informacije dobite na telefonski številki 0601/43-747.
OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. dol 8. ure
Pregledi za očala in kontaktne leče vsak:
C O N T A C T
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANi, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ...
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust!
□FINSTRAL
PVC OKNA. VRATA. ZIMSKI VRTOVI. OBNOVITVENA OKNA
j	jSESZ
engineering
L	TEL..-0601 30-350. FAK: 30-352
s n in o
HRflLJ SUOJEGfl M
Franšizing - Vaša pot do uspeha
Kaj je franšizing?
Franšizing je pogodbeno razmerje ali dogovor, v katerem franšizor odstopa pravico franšizinga, da lahko na osnovi licence vodi posle pod trgovskim imenom, blagovno znamko franšizorja. Skratka franšizor posreduje knovv-hovv
Kaj vam nudi franšizing?
*	poslovno tehnični knovv-hovv (znanja, metode, recepture, formule)
*	uveljavljeno blagovno znamko,
*	skupen nastop pri pospeševanju prodaje,
*	skupna promocija in propaganda,
*	svetovanje pri tehničnih, pravnih in organizacijskih vprašanjih,
*	skupne nabave vhodnih elementov,
*	kontinuirane izmenjave izkušenj,
*	permanentno šolanje,
*	svetovanje pri izbiri kadrov,
*	enoten informacijski sistem,
*	urejeno poslovanje,
*	pomoč pri oskrbi finančnih sredstev,
*	manjši riziko.
Kdo vam pomaga do uspeha?
SAMO
Kralj svojega časa knovv-hovv transfer company
Pridružite se projektu SAMO - kralj svojega časa!
SAMO vam omogoča globalno povezovanje med raznimi panogami kjerkoli na svetu. Lahko postanete: dajalec franšize - franšizor, prejemnik franšize -franšizij.
SAMO je Vaša pot do uspeha!
V katerih dejavnostih?
*	prehrana,
*	avtomobilizem,
*	akustika,
*	poslovni servisi
*	maloprodaja,
*	logistika,
*	grafika, kopiranje,
*	čistilni servisi,
*	zdravje, lepota
*	obnova hiš, stanovanj,
*	turizem, moteli, hoteli
Zaupajte nam svoje želje, zato nas pokličite ali obiščite:
SAMO
Partizanska 13 a 2000 MARIBOR Tel.: 080/19-29
Udeležite se prodajnega seminarja, ki bo dne
11. marca 1997 ob 17. uri v Modrem salonu Hotela Rudar v Trbovljah.
Prijave sprejemamo do 10. marca na brezplačnem telefonu 080/19-29, kotizacijo v znesku 4.500,00 SIT pa lahko poravnate na ŽR 51800-601-105027 s pripisom seminar DADAS - SAMO, Partizanska 13 a, 2000 MARIBOR ali pa poravnate kotizacijo uro pred pričetkom seminarja.
jnrrp;
j n
Sponzor: /4 market, Moravče
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 19.3.1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo.
Navratle. ki vas čakajo:
1.	nagrada: bon v vrednosti
4.500	SIT
2.	nagrada: bon v vrednosti
3.000	SIT
3.	nagrada: bon v vrednosti
2.500	SIT
Izžrebanci nagradne križanke 3/'97 (nagrade prisneva
VIDEO ZALOKAR. Trbovlje):
1.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT
Tomaž Barbek. Maistrova 1, Litija
2.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT
Jože Glavan. Trg Revolucije 7 A. Trbovlje
3.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT
Marija Grošelj, Ul. talcev 1 A/3, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc. C. 20. julija 2c. Zagorje do 20. 3.
1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če
se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 3/'97:
AVA. EUSEBIO, SLOVENSKI, N E F. KULTURNI. OTRE, OP. TORU. KE, OSRAM. KOCEN, VRBA, OMAKA, APO. OL1VIN, LIZ, HORAC, MORALA, IFNI, ABA, LAN.TEIST, FEREDŽA. ČA. BK, ABITUR1ENT, UR, ONANIST. PAROH, RUSK, SA-LOON, TASA, DALE. ALE, LAPONEC. URAL. REN, TOPLICE.
/tfa
MARKET
MORAVČE
V mesecu marcu vam že poleg običajnih nizkih cen nudimo še dodatni 10% popust pri nabavi prehrambenega blaga nad 5.000 SIT.
V prodajalni zžu na Vegovi 1, pa vam nudimo celoten darilni program Zlatarne Celje, Zlatarne Trbovlje in ateljeja za zlatarstvo Ljubljana.
Iv "V i Ti Iv t n "n
22.3.-20.4.
22.5.-21.6.
Vaša domišljija bo izredno bogata. Zato poskušajte ločiti med realnostjo
in tem, kar je zraslo v vaši glavi, še preden ukrepale. V ljubezni boste površni. St.: 18.
V tem trenutku je pomembna ia/ samodisciplina. Imeli boste
ste popol-21.4.-21.5. noma izčrpani, če pa se boste potrudili, boste spoznali, da imate moči še veliko. Št.: 33.
Muhasti bo-
ste-zat0 se I30 *e
A	težko zanesti na
vas in na vaše odločitve. Odnos s partnerjem je trden, zato ne bo podlegel raznim preizkušnjam v tem času. Št.: 23.
v~.	Lotili se
Vm	boste	novih
preizkušenj in izzivov,
n	saj	si	želite
popestriti
„„ ‘	*	' '	" " vaš	vsakdan.
22.6.-23.7.	..	,
Vendar pa
bodite zmerni in si ne zapletajte življenja čez mejo. Št.: 4.
Marsikaj
"-'-e-St	/*	vam ne bo
j	uspelo več
' N—'	zato je prav,
^	da ,,c raz-
mišljate to-
24-7"238	liko o prete-
klosti. Raje prihranite energijo za intimne odnose s partnerjem. Hvaležen vam bo. Št.: 1.
Občasna slaba jKi	volja in raz-
dražljivost bo posledica vaših delavnih naporov. Zelo neradi boste sami, zato boste 24.8.-23.9. veliko časa preživeli doma. Tu se boste počutili najbolj varne. Št.: 14.
i
jL
Naša bodočnost
OBČINA TRBOVLJE
OBČINA HRASTNIK
V trboveljski porodnišnici so od 19.2. do 2.3. rodile:
19.2.	Dragica Ocepek, Izlake, sina Denisa; Simona Fric, Zagorje, hčer Matejo;
20.2.	Gabriela Blaznjek, Trbovlje, sina Denisa; Leopoldina Tomažič, Šmartno pri Litiji, hčer
Valentino; Vahida Libič, Trbovlje, sina Elvisa;
21.2.	Irena Ključevšek, Žalec, hčer Anja;
25.2.	Nataša Kozinc, Radeče, sina Danijela; Silvestra Šešerko, Trbovlje, hčer Ksenjo;
26.2.	Marija Borštnar, Zagorje, sina Mitjo;
27.2.	Janja Jakopin, Šentjur, sina Žana;
28.2.	Hedvika Kovač, Čcmšcnik, hčer Tinkaro; Aleksandra Kozorog, Radeče, sina Gašperja;
Gordana Tomc, Polšnik, hčer Evo;
1.3. Marjeta Vozelj, Čemšenik, hčer Špelo; Marija Dolinšek, Izlake, hčer Lucijo;
2.3. Polona Oblak, Radeče, sina Lovra; Marija Horvat, Zagorje, sina Primoža.
Iskreno čestitamo!
OBČINA ZAGORJE
OBČINA RADEČE
24.9.-23.10.
ROM?
Sprijaznili se boste s svojimi čustvi, saj boste spoznali, da sami odločate o svojem počutju. Veliko se boste posvečali partnerju, z mislimi pa boste včasih drugje. Št.: 6.
O svojih občasnih mračnih občutkih se boste z okolico le težko pogovarjali. Kljub vsemu boste poskrbeli za to, da boste v središču pozornosti. Št.: 27.
Uspešno
tu
M_____
23.11.-22.12.
23.12.-20.1.
obdobje je pred vami. Odkrito boste priznali svoje napake, zato vam jih ne bo nihče zameril. Na delovnem mestu bodite biti bolj odločni. Št.: 3.
Veliko se boste pogovarjali o ljubezni in se jezili nad usodo, ker vas postavlja pred preizkušnje. Če si želite spremembo, morate za to tudi kaj narediti. Št.: 16.
Iskreni boste s sabo. a vam ne bo veliko do tega, da bi se spremenili. Od drugih pa boste zahtevali, da sprejmejo vse vaše muhe. Ne boste preveč uvidevni. Št.: 19.
Na lastne probleme boste najhitreje pozabili tako, da boste po-20-2;21-3- magali drugim. Čeprav to ni najboljši način za odpravljanje težav, boste spoznali mnogo prijetnih ljudi. Št.: 7.
21.1.-19.2.

I r 7-7 <T ir 7
J A ' J * J 1 T V J < ' <J
■sč
KINO HRASTNIK
6.	3.:	GLEDALIŠKI
ABON MA - POLITIKA, LJUBEZEN MOJA, čet. ob 19.30; 7. 3. - 9. 3.: BLISK SMRTI (akc.), pet. in ned. ob
17.00,	sob. ob 17.00 in 19.00;
7.	3. - 9. 3.: FARGO (thriller), sob. in ned. ob 19.00; 10. 3. in
11.3.	: NI KINO PREDSTAV;
12.	3.	-	16.	3.:
KRETENČKOVI (kom.), sre., čet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 14. 3. - 16. 3.: JACK (kom.), pet. ob 19.00, sob. ob
17.00	in 19.00, ned. ob 17.00;
17. 3. in 18. 3.: NI KINO PREDSTAVE; 19.	3.:
OSTRŽEK (mlad.), sre. ob 18.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
8.3.: FARGO (thriller), sob. ob 18.«),	15.	3.:
KRETENČKOVI (kom.), sob. ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
6.	3.: NE ZALJUBI SE,...
(thriller), čet. ob 19.00; 7. 3. -10. 3.: KLUB VRAŽJI BABNIC (kom.), pet, in pon. ob 19.00 in 21.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 11. 3. - 13.
3.: LEPE VASI LEPO GORIJO (drama), vsak dan ob
18.00	m 21.00; 14. 3.-17. 3.: SPACE JAM (ris.), pet., sob. in pon. ob 17.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 14. 3. - 17. 3.: OUT-SIDER (slov. tilm), pet. in pon. ob 19.00, sob. ob 19.00 in
21.00,	ned. ob 21.00; 18. 3. in
N 3	TISTEGA
ČAROBNEGA DNE (kom.), tor. in sre. ob 17.00; 18. 3. in 19.	3.:	MOGOČNA
AFRODITA (drama), tor. in sre. ob 19.00;
KINO ZAGORJE
6. 3. - 11. 3.: SVETLOBA
(thri-ller), čet., pet., sob. in ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00;
6.3.	: OSMI DAN (drama), čet. in ned. ob 19.00; 7. 3. - 9. 3.:
LEPE VASI LEPO GORIJO
RADIO TRBOVLJE
ČETRTEK, 6.3.1997 in 13.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA,
19.00	- 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -
6.00	NOČNI PROGRAM
PETEK, 7.3.1997 in 14.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA, 8.3.1997 in IS. 3.1997
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 1.00 KUHAJMO Z DUŠO, 1.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE.
(drama), pet. in sob. ob 19.00, ned. ob 21.00; 12. 3. - 16. 3.: KOSEC 2 (thriller), vsak dan ob 19.00; 14. 3. - 17. 3.: SPACE JAM (kom.), čet. ob
19.00,	pet., sob. in ned. ob
17.00,	pon. ob 17.00 in 19.00;
18. 3.: EVITA (FILMSKO GLEDALI ŠČE - muzikal), tor. ob 21.00;	19.	3.:
OSTRŽEK (mlad.), sre. ob 18.00;
KINO IZLAKE
9. 3. SVETLOBA (thriller), ned. ob 19.15; 16. 3.: SPACE JAM (kom.), ned. ob 19.15
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA, 9.3.1997 in 16.3.1997
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,
9.00	CICIVRTILJAK, 10.45 OBVE-STILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,1.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1.30 EPP, 1.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK, 10. 3.1997 in 17.3. 1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI
DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP. 17.00 RADIO NA OBISKU,
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK, 11.3.1997 in 18.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA, 12.3.1997 in 19.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
TRBOVLJE
Ford servis Hribar s polno paro
V prejšnjem tednu smo obiskali Ford servis Hribar, saj smo se želeli na lastne oči prepričati, kako delujejo po vseh spremembah v zadnjem času. Ugotovili smo, da, vsaj za stranke, ni nobenih sprememb. Tako servisni kot prodajni oddelek sta ostala nespremenjena. Enak je ostal tudi delovni čas. Novi mondeo in samosvoji malček KA sta že v prodaji med vsemi ostalimi modeli.'Novi lastnik Dejan Hribar namaje v pogovoru potožil le o čudni politiki Summit Motorsa, generalnega uvoznika fordovih vozil za Slovenijo. V zadnjem času nekako odriva manjše servise, saj v svojih reklamah omenja le še največje prodajno-servisne točke, ostali pa naj se znajdejo, kot vedo in znajo. A tudi to nas ne bo zaustavilo v prizadevanjih za čimvečje zadovoljstvo naših strank, je še dodal.
BK.
ZLATAPOROKA
V soboto. 15. februarja sta praznovala zlato poroko Alojz in Marija Pajk iz Hrastnika, Brdce 46.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Majde, Darje in Zdenke z družinama, prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik Leopold Grošelj, ki jima je zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
MISJON V ZAGORJU
Matičar Andreja Kovač
V župniji Zagorje bo potekal misijon od 8. do 16. marca, vodila ga bosta pater Lojze Markelj in pater Franc Cerar. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 64-712.
ZAZIDALNI NAČRT ZA OBMOČJE CENTER V KISOVCU
Od 24. februarja do 24. marca 1997 poteka v občini Zagorje ob Savi javna razgrnitev osnutka Zazidalnega načrta za območje center v Kisovcu
Javna razgrnitev je v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi ter v prostorih KS Kisovec.
Javna obravnava bo v sredo, 12.3.1997 ob 16.uri v Domu kulture Kisovec.
Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjeni prostorski izvedbeni akt ogledajo in se udeležijo tudi javne obravnave ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb in predlogov.
Načelnica oddelka za okolje in prostor
_________________________________Tatjana Podbregar
liPE^ikEl
V četrti številki ZASAVCA je prišlo do tehnične napake pri objavi nagrajencev nagradne igre GRAJSKE PEKARNE-pomotoma smo na enem oglasu objavili dve blagovni znamki. Zato tokrat ponovno objavljamo seznam izžrebancev:
1.	Ivica Perič, Trg revolucije 2a, Trbovlje
2.	Vida Potrata, trg svobode 32, Trbovlje
3.	Terezija Guzej, Keršičeva 23a, Trbovlje
4.	Marinka Dolanc, Kovk 1, Dol pri Hrastniku
5.	Husein Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje
Bralcem in sponzorju se opravičujemo za neljubo napako.
ZASAVC d.o.o.
štirinajst dni zimskih počitnic je naokrog. Najbolj premeteni so se po prvem počitniškem tednu iz podeželskih šol prepisali na meščanske in si za nagrado prislužili še en počitniški teden. Skupaj torej kar 14 dni počitnic. Smo tudi družba iznajdljivih in kdor zna, pač zna.
Kaj vse znajo naši umi in umice, pa smo lahko občudovali na velikem februarskem tekmovanju Pokaži, kaj znaš. In naša osrednja tema je tokrat kritiški pretres tega festivala, ščepec zakulisja in od tam izvirajočih natolcevanj, predstavitev zmagovalcev in še kaj.
Pa lepo pozdravljeni!
Tokratni festival je potekal v štirih kategorijah. Odločitev, ki so ji mnogi nasprotovali, ker da gre za umetne delitve, uvajanje novih sporov in celo kastnega reda v dežele slovenske, se je pokazala za pravilno. Če ne zaradi drugega zato, ker imamo ali smo imeli tako namesto enega štiri zmagovalce. Zmagovalcev pa ni nikdar preveč.
Najprej so se predstavili metalci in kremenčki. Razrili so ceste in pločnike, travnike in zelenice. Naredili so kilometre jarkov in vanje pokopavali vodovodne cevi, pa telefonske kable in cevi za plin. Vsaj na pol so pozaprli skoraj vse ceste, kar jih premoremo, tako da so bili še kako opazni. Odločitev tekmovalne komisije pa toliko težja.
Nagrajenca so kljub temu izbrali, čast nositi lovor okrog vratu pa je pripadla možem, ki bodo prevrtali Trojane z zasavske strani. Uradna utemeljitev je, da so pokazali več izvirnosti kot tekmeci, ki se v svojo dejavnost niso niti približno tako poglobili. Hitre meritve so pokazale, da se poglobljenost večine vrti okrog enometrske znamke, medtem ko kopači Arturjeve luknje s svojim underground slogom od te večine krepko odstopajo.
Festivalska kamarila je ob tem vedela povedati tudi, daje nekatere člane žirije pri odločitvi vodilo tudi trboveljsko-zagorsko bratstvo. Trboveljske brate dejstvo, da v Zagorju z rudarjenjem očitno izginja tudi veščina kopanja, zato so se morali del lotiti Trboveljčani. Zagorske brate pa dejstvo, da na trboveljski strani že desetletja sanjajo, kako bi si s predorom približali hmeljevo dolino, vendar jim ne bo nikoli
uspelo, v Zagorju pa tudi tako dragi hodniki nastajajo kar čez noč.
Strašansko so se drenjali tudi tekmujoči estradniki, poslovneži, kulturniki in športniki v drugi kategoriji. Primož Peterka, ki je bil predestiniran za zmago, se ji je vTrondheimu odpovedal, kar je odprlo možnosti drugim sodelujočim. Zagorjani pa bodo za nedoločen čas odložili podprojekt anektiranja Moravč - gre za sestavni del projekta Zgodba o uspehu - ki je sicer bil že v sklepni fazi.
Janeza Vidmarja, ki je na stavnicah visoko kotiral, je pokopalo dejstvo, daje podobno priznanje nekaj dni pred njim dobil Jani Goltes. Dušana Kastelica, ki je v knjižni obliki izdal še en strip, pa je pokopalo dejstvo, da se odgovorni delajo, da stripov ne berejo in gledajo. In tako je prj zadnjih vratih na piedestal stopila Tanja Ribič, ki je ob igralski, začela še s pevsko kariero. Za cilj prve turneje si je izbrala Irsko.
Najboljše obveščeni vedo, da so bili pritiski na sodnike strašanski. Prevagalo pa je dejstvo, daje Sindikat ribičev prav v tem času odslovil svojega enoletnega predsednika. In ker so se ribiči s tem dogodkom in s svojo problematiko hoteli prebiti v medije, so izigrali svojo najmočnejšo karto. Ker so Vando že pred leti v enem od holivudskih filmov požrli, so jurišali s Tanjo. Ob tem so bili pripravljeni tudi na hude žrtve, saj bodo na primer v eno izmed ribiških družin morali v polnopravno članstvo sprejeti tudi njenega brata Mirana Ribiča. Nesrečno družino bodo izbrali z žrebom.
V	kategoriji politikov je favorit upravičil favoriziranje. Janez Drnovšek je s tistimi nekaj vijaki in maticami, ki jih v deželi premoremo, sestavil nov strojček, ki ima štiriletni rok trajanja. Ob tem mu je uspelo, da je v poslanske vrste pripeljal še mogočnega litijskega županaMirka Kapljo, v ministrske vrste pa našega bližnjega soseda Cirila Smrkolja iz Šentožbolta.
Ta je bil eden glavnih konkurentov za zmago, saj je njegova življenska pot podobna kardiografskemu zapisu. Doslej je bil že strojni tehnik v količevski papirnici, direktor v Južni Ameriki in ovčerejec v Črnem grabnu (k temu gaje menda napeljal ženin priimek Ovca). V Zagorju so odreagirali zelo hitro in hkrati s preložitvijo načrta pripojitve Moravč že začeli pripravljati načrt anektiranja Črnega grabna, saj kmetijskega ministra niso imeli že nekaj decenij.
V	četrti kategoriji pa je bilo z izborom najmanj težav. Med zelmi so za prireditev odgnali zvončki in marjetice, pa trobentice in vijolični žafran ter še vrsta zelnih lepotcev in lepotic. Zmaga pa je soglasno šla najbolj zelenemu med njimi, regratu. Zapletlo se je le na podelitvi, ker nagrajenec nagrade ni prejel. Šušljalo se je vse mogoče, neizpodbitno dejstvo pa je, da so lavreata člani žirije zmazali s trdo kuhanimi jajci.
Resda je v naravi tako, da praviloma zmagovalci pojedo poražence, vendar včasih krajši konec potegnejo tudi prvaki. Tudi s tem se lahko tolažijo februarski luzerji, če že v vitrine po tokratnem festivalu ne morejo vtaknili kaj novega.
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prosto voljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Pokojnina
zavarovalnica triglav
fO ljubljanska b
Banka Zasavje d.d., Trbovlj
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
5000004414,5
DEVIZNO VARČEVANJE
DALJŠA doba
obresti
COBISS G)
Možnost vezave od 1 do 60 mesecev.
Sklepanje pogodb in podrobnejše informacije v VSEH enota LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
I
I
I
I
I
I
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494	'
Naročam časopis ZASAVC	I
Ime in priimek..........................
Datum rojstva ................................... I
kraj .............. poštna št........... '
ulica............... . telefon.......... |
datum ............ podpis . ..........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:	|
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži).	1