The Oldest and Most Popular. Slovene 'Newspaper, in United States of America. KANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) 'Najstarejši in najbolj priljubljen $lovenski list v Združenih Državah Ameriških. štev. (no.) i36. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. JULIJA — SATUR DAY, JULY 13, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Dižavni tajnik opozoril italijanskega poslanika, da Amerik? ne odobrava korakov Italije, ki bi vodili do resnične vojne. — Apel abesinskega cesarja na inozemstvo, naj posreduje, ali pa da Abesiniji priliko, da se oboroži. VRNILI ZAPLENJENO LAST Habsburžani ponovno prišli do vseh svojih posestev. --o- Dunaj, Avstrija. — Avstrijski parlament je preteklo sre-jdo odobril predlog vlade, da |se Habsburški rodbini povrnejo vsa njena posestva, gradovi in zemljišča, katera so bila bivši cesarski rodbini zaplenjena v letu 1919. Predlog potrebuje samo še podpisa predsednika Miklasa, da postane zakon. Vrnitve Habsburžanov v Avstrijo, predvsem bivšega prestolonaslednika Otona, pa ne bo bržkone še v doglednem času. Odločno so ji namreč nasprotni predvsem hajmverov-ci, ki so točasno najmočnejša stranka. -o-— NIŽJE CENE ZA AVTOMOBILSKE LICENCE Chicago, 111. —Župan Kelly je preteklo sredo apeliral na mestni svet, naj na svoji prihodnji seji, v torek, zniža ceno za mestno avtomobilsko licenco za 20 odstotkov. Tudi državna licenca bo od 1. jan. nižja za približno 10 odst., kakor je zakonodaja sklenila. KRIŽEMSVE TA — Batavia, Java. — Ognjenik Krakatao je pričel ponovno silovito bruhati in prebivalstvo je opozorjeno, naj bo pripravljeno za beg. Prva eksplozija preteklo sredo je povzročila, da je izginil neki mali otok. — Moskva, Rusija. — Diktator sovjetske Rusije, Jos. Stalin, je preteklo sredo objavil, da ima vlada načrt, predelati sedanjo Moskvo tekom desetih let v popolnoma moderno mesto s pet milijoni prebivalcev, in dvakrat povečati nje površino. — Varšava, Poljska.—Predsednik Moscicki je preteklo sredo s posebnim dekretom razpustil parlament in bo te- podlimi stvarmi. Tako so zad- kom 30 dni proglasil dan no-nje čase s šepetanjem pričeli |Vih volitev, ki se bodo vršile "ZLOBNOST ROOSEVELTO-VIH NASPROTNIKOV j Washington, D. C. — V svo-ijem načrtu, da diskreditirajo [predsednika Roosevelta pred ameriškim prebivalstvom, niso njegovi nasprotniki niti najmanj izbirčni pri sredstvih. Ne ustavijo se niti pred najbolj TAŠČA POD ZASLIŠEVANJEM Sum padel na taščo, da je umorila svojega zeta.—Mrtvo truplo najdeno brez nog. —o— Chicago, IU. — Kakor je bilo včeraj na kratko poročano, sta dva mala dečka našla v nekem močvirju blizu mesta Hammond, Ind., mrtvo moško truplo, od katerega ste bili odrezani obe nogi. Po poizvedovanju se je ugotovilo, da je bil to 28 letni Elrvin Lang, ki je stanoval pri materi svoje pokojne žene, Mrs. Blanche Dunkel, na 1212 Waveland ave. Langa so pogrešali že v soboto preteklega tedna in je njegova zaročenka, Jos. Mc Kinley, tudi obvestila policijo, ko pokojni ni prišel na dogovorjeni sestanek in se tudi ni zglasil v soboto na delo. Dekle je povedala tudi, da ji je pokojni večkrat tožil o razmerah doma in da mu njegova tašča grozi. Na podlagi teh izpovedi) in drugih sumljivih znakov je policija aretirala Mrs. Dunkel, ko se je ta v četrtek vrnila iz bolnice, kjer se Jugoslavia Huda prometna nesreča na cesti v Dravljah, kjer je prišel ob življenje priljubljen ljubljanski dramski igralec Kukiaan. — Premogovnik v Trobendolu ustavil obrat in je prizadetih lepo število delavcev. — Nesreče. Žrtev prometne nesreče Dravi je, 20. junija. — Lep dan .je danes na praznik izvabil na deželo veliko izletnikov, ki so se umaknili iz mestnega zidovja v prosto naravo, na-užiti se lepote in zdravja. Tako sta se peljala na dveh mo-tociklih proti Dravi jam tudi zdravnik Janko Osolnik in 41 letni zidarski mojster Leopold Juvan s svojo sestro Marijo, poročeno Potokarjevo, bivšo občinsko tajnico v Mostah. Cesta je v tem delu v prav slabem stanju in tako se je zgodilo, da je dr grebanih tleh izpodneslo, da je padel z vozilom vred. Zaradi padca svojega tovariša je moral Juvan, ki je hitel za njim, v hipu zavoziti precej na levo, a nesreča je hotela, da je prav tedaj privozil iz šentviške smeri mlad biciklist. Pri vsej previdnosti vozača je motocikel oprasnil kolesarjevo Zlati jubilej gasilstva Prostovoljna gasilska četa v Višnji gori je imela v nedeljo 7. julija izredno sla vije. Praznovali so 50 letnico društvenega obstoja in ob enem so razvili svoj novi prapor, ki je v ponos celi Višnji gori, najbolj pa gasilcem samim. Slav-nosti se je udeležilo veliko število okoliškega ljudstva in gasilcev iz drugih krajev. -o- Evharistični križ na Blokah raznašati vest, da predsednik ipo novem volilnem redu. Brž ni več pri popolnoma zdi-avi ikone bodo volitev v septembru, pameti, da je postal slabo- umen. Na tozadevno vprašanje pri konferenci s časnikarji preteklo sredo je predsednik nasprotno stavil vpraševalcu vprašanje, ali po njegovem mnenju izgleda bolan. Isti večer je zdravnik Dr. High po pogovoru, ki ga je imel s predsednikom, po radio objavil, da je predsednikovo stanje, duševno in telesno, povsem nor-nfalno. SLABE PREROKBE ZA ITALIJO Chicago, 111. -— Kakor se izrazil misijonar Rev. O. London, Anglija. — Med angleško in irsko vlado potekajo že dalje časa pogajanja za poravnavo spora, katera pa nimajo posebnih uspehov. Anglija se v prvi vrsti bori proti irski zahtevi za popolno neodvisnost od Anglije. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! je podvrgla manjši operaciji. . Pri zasliševanju je priznala, da isamo laz|e P°skodbe, prav ta je bil najet neki moški za izvršitev umora, in sicer za $500.00. Plačala mu je $100. Prvi, ki so se lotili in postavili spominski evharistični križ Osolnika na raz-1 so bili fantje in možje iz Vel. Blok, ki so na Hribu postavili do 50 čevljev visok križ, kateri je bil blagoslovljen v nedeljo 2. junija zvečer. Drugi evharistični križ, do 70 čevljev visok, ko postavili na Peškoveu. Pod vrhom Bradat-ke so "Nemci" postavili svoj evharistični križ. Runarci so zadnje!,pa postavili do 70 čevljev vi-,kolo in hkratu so bili vsi trije'sok evharistični križ nasproti na tleh. Dr. Osolnik je dobil ;Kupelice. -o- V stanovanju ženske je policija našla brisačo, ki je bila podobnega izdelka kakor ona, v katero je bilo zavito truplo ubitega; poleg tega tudi kos vrvi, enak tisti, ki se je uporabil za povezanje trupla. ------ ŠE VEDNO 20 MILIJONOV BREZPOSELNIH I ko tudi Juvan, nezavestna pa sta obležala Juvanova sestra in kolesar, v katerem so pozneje spoznali 24 letnega ma-gistratnega uradnika Bogo-mirja Kukmana, stanujočega v Kolizeju na Gosposvetski cesti. Dr. Osolnik si je sam poiskal pomoči v bližnji hiši, za ostale tri pa je prihitel reševalni avto, da jih odpelje na kirurški oddelek. A še preden .so ranjence v bolnišnici odda-jli, je Kukman podlegel po-Ženeva, Švica. — Mednaro- škodbam, nakar so reševalci dni delavski urad je objavil v želi, ki je popolnoma nedo stopna in znana samo njim.'svojem četrtletnem poročilu, j Aeroplanski napadi ne bodo da je na celem svetu skupno še je'nič zalegli, kajti razen malega vedno nad1 20 milijonov brez-J. 'mesta Addis Ababa ni nobenih poselnih. Od lanskega leta v Smith iz Toronto, Can., ki je v'poslopij nikjer, ki bi jim mo- istem času se je število brez-Chicagi na obisku za par dni, gli škodovati napadi iz zraka, poselnih znižalo le za nekaj Požarna nesreča Na Dravskem polju je pred kratkim neke noči nenadoma zažarelo nebo nad vasjo Sto-gonjci, občina Cirkovce. V plamenih je bilo gospodarsko poslopje posestnika Matevža Mo-horoko, ko so bili domači že vsi v globokem spanju. Le s težavo so si mogli rešiti živino, poslopje je pa zgorelo do tal. -o- Najdeno truplo Iz Radeč poročajo, da je nekdo, ki se je mudil v Kom- truplo odpeljali v Mestni dom Policijski zdravnik dr. Luz- 'poljah pri Boštanju, naletel ob nar, ki je bil poklican s komi- ;Savi na naplavljeno truplo, v sij o, je ugotovil, da je pone- katerem so orožniki spoznali sreČenec dobil predvsem težek jpokojnega železničarja Dioni-udarec na desno oko in na le zija Podlesnika, ki je utonil v vo sence, po vrhu pa se mu je Savi pri Radečah, kot je bilo ne more imeti Italija nobene- Nemogoče bo tudi prevažanje tisočev. Porast brezposelnosti se še hrbtenica zlomila v sredini, j med jugoslovanskimi novica-ga upanja, da bi zmagala v čet, kajti dežela nima cest, že- je pojavil v državah z zlatim ]da je morala nastopiti smrt. mi že poročano. vojni, proti Abesiniji. Abesinci lezniško omrežje pa meri sa- standardom, kakor Francija, Z Bogomirjcm Kukmanom, se bodo namreč branili v de- mo 500 milj. Belgija in Švica. NEMIRI v ALASKI (nesreča pri Dravljah iztrgala iz življenja izredno simpatičnega in talentiranega mladeniča, ki se je odlikoval po svojih odličnih nastopih na dra-matskem odru. katerega je poznala in ljubila vsa Ljubljana, a so ga znali ceniti tudi mnogi širom domovine, ki ga še od daleč niso spoznali. Prizor na ulici v mestu Juneau. Alaska, ko je nedavno prišlo tamkaj do spopadov ob stavki v bližnjem rudniku. Stavkujoči rudarji so skušali preprečiti drugim, da bi se priglasili za delo. Nastopiti je morala policija s plinskimi bombami. Gad usmrtil vola V drugi polovici junija je ■>od Kumom pičil gad v hlevu spečega vola. Ko je prišel gospodar zvečer s polja in hotel napojjiti živino, ,je zagledal mrtvega vola. S početka ni vedel kako in zakaj je žival poginila, ko je začel mrtvega vola obračati, je v listju opazil spečega gada. Takoj mu je bilo jasno, od česa je izvirala velika oteklina na volov i nogi. -o- Obsojen Krojaški pomočnik Janez Topolovec iz Veržeja, si je od gospodarja sposodil samokres in ga doma ogledoval. Po nesrečnem naključju se je orožje sprožil in strel je zadel To-polovčevo babico, ki je bila takoj mrtva. Mariborsko okrožno sodišče je Janeza obsodilo Prizadeti rudarji Sv. Rupert nad Laškim, 19. junija. — Žalostna vest je zadela 80 rudarjev v Trobendolu, župnija Sv. Rupert nad Laškim : ravnateljstvo je ustavilo obratovanje premogovnika, v katerem je bilo še do zadnjega zaposlenih do 80 rudarjev; ne ve se, ali se bo delo zopet upostavilo. Govori se, da so finančne težave vzrok ustavitve. Zopet je cela vrsta delavoljnih in potrebnih družin brez kruha. Trobendolski !na šest mesecev zapora, radi premog je na glasu kot eden neprevidnega ravnanja z orož-najboljših sploh v Jugoslaviji, jem. Amerika posvarila Italijo - Preiskava o divjaškem umom i' >:' ' _______ ___________________ Washington, D.C. — Ko je ] ^'žavni department Zed. dr /i;iv liedavno odklonil prošnjo abesinskega cesarja, naj bi Amerika posredovala, da se p s')0r z Italijo poravna brez oboroženega spopada, je Italia domnevala, da se je s tem ameriška vlada indirektno iz- g 1'azila, da odobrava njen pro t Sram za napad na Abesinijo. v a Pa tega ameriška vlada ni r Mislila, je dokazal državni j lu.inik Hull, ko je podal svoje Mnenje v tem oziru italijan-'skemu poslaniku osebno. j Pogovor med Hullom in ita- s ''ianskim poslanikom, A. Ros- j •s°rn, se je vršil v sredo zvečer, r ko je zadnji prišel v državno T tajništvo z obvestilom, da na- t merava zapustiti Washington c za kratek obisk v Italiji. Ob tej priliki mu je Hull povedal, l da bo Amerika s skrajnim ne-o^bravaiijin zasledovala vsak Italije v Abesiniji, ki bi eS.nil voditi do resnične voj- , J1.6' Kakor se trdi, je izrazil , kll'l tudi Italiji isti nasvet, ka- ' je dal pred nekaj dne- ; ' Abesiniji, namreč da naj se ; na Ljg0 narpdov za po-' ec^°vanje in za mirno porav- • navo spora. . tukajšnji vladni krogi celi ca.s ■ . z zanimanjem opazujejo j^tek dogodkov, ki stoje v zve- z afero med Italijo in Abe- ' j^jo; Njih pozornost je obrni- se predvsem Anglija, ko '^ačasno prepovedala izvoz •?°2-ia v Abesinijo. Niso pa se • ^ili, da bi temu vzgledu , 6c''la tudi Amerika, češ, da '^eriška vlada nima pravice. y"1 bi izdala take prepovedi, j.ec Predlogov je bilo že stav-. ^nih od vlade, kakor tudi od znih kongresnikov, da bi se a(ii poverila ta oblast, toda "1)re.ietega ni bilo še nič. Ako bo še Amerika prepo- "ala izvoz orožja v Abesini- ' ' Potem bo ta država v res- . izpostavljena na milost ^milost Italijanskih ambi-j ' ' kajti sama nima tovarn za d,..- ln municijo, inozemske pa druga za drugo iz- . prepoved za izvoz. Pre-j i?.d Hrec'0 je abesinski cesar j p apel in istočasno protest j^.* ernn evropskim državam, 0}> sv° doslej prepovedale izvoz %°w'a v Abesinijo. Te države \ Ceh ''ancija, Belgija, Danska, ^slovaška in Švedska. Ce- n^j ,le apeliral na inozemstvo, d^^tom Lige narodov posre- ; ''iti ' ak° l311 ne mara sto- ''ko llH'' ^ A.besiniji vsaj pri- ])j ' da se bo lahko branila tn 1 Italijanom, in naj jo v SVH v 0 Preskrbi z orožjem. Veliko upanja obstoja še D^v.j' bo Liga narodov pre-I tet)t' f; izbruh sovražnosti. V | ^ico0 J'e Liga izdala spome-UW v kateri objavlja, da se ! tet,a ® Posebna konferenca, ka-I sSoraSe 'e davila s poravnavo doiha' a ''e dan Pre-i nena-in Ponovno sklicati, er za 20. julija, kjer se L. ------- h V PRIČAKOVANJU VOJNE --Id Pouk angleškemu prebivalstvu |s za slučaj napada. |j —o— i London, Anglija. — Angle- 1: ska vlada želi, da bo njeno r prebivalstvo pripravljeno za t vsak slučaj, ako bi bila država s napadena. Preteklo sredo je z izdal lokalnim oblastem naro- \ čila, naj ukrenejo vse potreb- l no za varstvo prebivalstva, r Predvsem naj se ustanovijo po- č sebne šole, v katerih se bo da- s jal lj udstvu pouk, kaj naj sto- c ri v slučaju napada iz zraka, s Enako imajo lokalne oblasti tudi nalogo, da preskrbijo za-1,, dostno zalogo plinskih maski' jin poskrbijo za zatočišča pred' bombami. -o--!•' smrtna kosa |j Chicago, 111. — V bolnišnici j j v Oak Forest je v petek zjutraj f preminul rojak John Belich. Truplo pokojnega leži v mrtvaški kapeli zavoda Palacz & Son, 37th in So. Wood st., od koder se bo vršil pogreb v ponedeljek zjutraj s sv. mašo ob 10. uri V cerkvi sv. Štefana. — Pokojni je bil star okrog 54 let in je le- 1 žal celih osem let v omenjeni bolnišnici. Zapušča sestro, Mrs. Stonich, 5037 So. Kostner, ka- ; teri izrekamo sožalje, pokojniku pa želimo večni pokoj. -o- UDOMAČEN LEV POŠKODOVAL OTROKA Chicago, IU. — Ch. L. Pat- • terson je med tem, ko je odšel v trgovino, pustil privezanega k cestni ograji svojega mladega leva, ki ga je kupil nekje v Texasu. Med njegovo odsotnostjo se je približal levu triletni Myron Weise, 5570 Congress st., med igranjem z živaljo pa je dobil otrok resne poškodbe od levovih krempljev j. po rokah, nogah in hrbtu. -o- ^ TESLOVE NOVE IZNAJDBE New York, N. Y. — Slavni iznajditelj Nikola Tesla, ki je j po rodu Jugoslovan, je pre-;teklo sredo v pogovoru s čas-j. nikar j i objavil, da so se mu posrečile tri nove iznajdbe, ^ katere bodo omogočile znan-stvenikom v mnogih ozirih njih I' raziskovalno delo. Tesla je pred par dnevi obhajal svoj 79 , rojstni dan. Ena od njegovih ^ novih iznajdb omogoča prenašanje mehanične energije na poljubne razdalje in sploh v a tem oziru ne obstoja nobena .T razdalja. Druga iznajdba je na električnem polju pri pre-e našanju električnega toka, tretja pa se nanaša na kozmič-^ ne žarke in teorijo o relativi-teti. e „ -0-- ^IRITF AMFR S!.OVENČA« o i- bo še enkrat dala prilika obe-i, .ma državama, da predlože sejsvoje zahteve in pritožbe. EDINOST PUBLISHING CO. Addrei« of publication offic«: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phon*: CANAL 5S#4 EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprav«J 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 55*4 v Belikrajini Nesreča pri delu ii Pittsburgh, Pa. — Tu sc je r ubil rojak Jos. Slobodnik, ko jcp padel z odra med barvanjem hi- n še 20 čevljev visoko od tal. Star n je bil 28 let in doma iz Obrha 1, pri Dragatušu. V Ameriki je bil g 15 let. r — s Slovenka ubita v avto nezgodi j] Cleveland, O. — 18 letna An- j, na Brodnik je bila ubita v av- p tomobilski nezgodi, ki se je pripetila na nekem ovinku na Ri' b ver Rd., severno od Wilson Mills j, Rd., .blizu Clevelanda Avto, v ž katerem se je vozila skupno i i Mrs Eleanor Shroka, njenim mo h žem Edwardom in svakom Wal- ] terjem, je zadel v brzojavni ] drog. Mrs. Shroka je bila ranjt , na ter odpeljana v St. Luke's bolnico. Miss Brodnik je bila rt T mestu ubita. Rojena je bila v s Clevelandu. Subscription: For one year____ For half a year _ For three montha___ Chicago, Canada and Knropt For one year_ For half a year _ For three montha _ Naročnina] Zi celo leto - Za pol leta------- Za četrt leta _....................................— Za Chicago, Kanada Is Evropo Ca celo leto--$ Za pol leta ........... Za četrt leta-- Doplai važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani ^jjkrf na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko l*id« list. t-j Za jPjg^ radnjo številko v tednu J« čas do četrtka dopoldne, t— Na dopiae fjO^r breas poduisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo n« vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ob zatonu MacDonaldovega udejstvovanja Kazen mu olajšana v Rock Springs, Wyo. — Rezili' j. tat druge sodnijske obravnav* l] proti rojaku John Parklu je bil j da ga je porota spoznala krivegt1 j, uboja in priporočila mu je irij' tl lostno kazen. Obsodba se je g$ p sila osem do 15 let zapora s prfl' vico pomiloščenja po enem leti* ^ če se bo dobro obnašal v je| j Afera izvira iz uboja Matlf ^ Oblaka in pri prvi obravnavi J1 ^ bil Parkel obsojen v dosmrt«0 ječo. Parkel je pa trdil, da jej. Oblaka ustrelil v silobranu- i" v g pri drugi obravnavi je to njegO'^ vo trditev potrdila cela vrst*1 prič, kar je obtožencu olajšal" stališče. .gtfBMHHMHttijMHMiM...........H0B*. & 5 V večnost so odšli ( V West Frankfort, 111., je j mrla Helena Smodila, stara ^ ; let, doma iz Tancovega pri Ra' j dovljici na Goi'enjskem. V Hartwick, N. Y., je premi' ; nul Jakob Potočar, star 70 k'f' j doma iz Novega mesta. V Amei'>' , ki je bival 30 let. V Clevelandu, O., je umrl Ffj Svigel, star 58 let, doma iz & ' dražice. Tu je bival 35 let. —- , mrla je tudi osemletna Dor ot«(1 Adamič. V Pueblo, Colo,, je um*' Frank Košir, star 49 let, dom11 iz Grabna pri Kamniku. ————____^ John Vidic, v starosti 65 let ^ : sicer že na binkoštno soboto, jc I bilo že na* kratko objavljeno. P0' < kojni je bil doma iz Malega Mrf seva, fara Leskovec blizu Kostff njevice na Dolenjskem. V Art^' , riko je prišel nekako pred 30. le' ^ ti in je bil skoro ves čas tukajv ] So. Chicagi. Tukaj zapušča žal^ , jočo ženo in več sorodnikov, ^ pa ne žive v Chicagi, v staref j kraju pa zapušča enega brata i'1 , več sorodnikov. Pogreb je bil v j torek 11. junija iz hiše žalosti, (Dalje na 3. strani.) —-------SŽ8 TARZAN NEPREMAGLJIVI (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih i Za $ 2.75........ 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.25________ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30_________ 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $10.00________ 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75________ 500 Din. Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50_________1000 Din Za $50.00 pošljite $51.50 Lire: Za $9.35---------100 lir; za $44.50_________500 lir in zs $88.20..........1000 lir Vsa pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO. ILL Včasih je bilo opici Nkimi dolgočasno korakati ali tiči vedno vrsti Zjvojščaki, ali tekati pred njimi ali za njimi. Imela je tudi svoje muhe in večkrat se je od Wazirov kar naenkrat zgubila, da se je po svoje pozabavala. Prene-umno se ji je zdelo, da bi se vedno držala ene smeri kot ljudje. Mala opica Nkima je daleč potovala po džungli. Okoli svojega vratu je imela na neki vrvici privezan majhen mešiček, v katerem je bilo skrbno spravljeno važno poročilo. To je prinesla k Muviru, vojnemu poveljniku Wazirov. Ko so se Waziri podali naprej v določeno smet, je mala Nkima šla tudi z njimi. Medtem, ko se je Nkima tako zabavala v džungli, je Tarzan ležal brez moči, s povezanimi rokami in nogami in bil pod varstvom krvoločnega Dorskega. Pet minut je že preteklo in Dorsky je vstopil v šotor, je že vse vedel kaj bo napravil z nezaželjenim ujetnikom. Stran 8 "AMERIKANSKI SLOVENEC'' Sobota, 13, julija 1935 Amerikanski Slovenec gzvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta JPl. Izhaja vsak dan runa nedelj, ponc* ieljkov in dnevov po premikih. Izdaja (n tlaka) The firtt and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1WL Issued dally, except Snnday, day and the day after holiday«. M on- Published by! ljudstva, ki v njem prebivajo ,ampak tudi ne velikih osebnih vrlin, ki odlikujejo njegovo, sicer nekoliko megleno, a zelo socialno toplo, rekli bi quakersko duševnost, ki mu je narekovala njegovo politično smer. Bolj moder, morda zato, ker je zrasel v škotski ribiški vasi, kjer je primanjkovalo dnevnega kruha, morda zato, ker kot prodajalec časopisja v Londonu zjutraj ni vedel, kje bo prenočeval zvečer, bolj moder kot njegovi sociali- drugi oglasil, pa se neče, dasi je veliko novic in ne vem, če ne bom katere pozabil. Da pa ne bo dopis predolg, bom vse le bolj na kratko omenil. — Najprej naj povem, da smo že od marca meseca pričakovali toplega vremena, od tedna do tedna, od meseca do meseca ter se tolažili, da bo drugi mesec bolje. Tako je šlo naprej vsaki mesec in šele sedanji nam je poslal nekaj toplih dni. Lani smo že maja iskali sence, letos smo se pa še v juniju greli z a pečjo. No, sedaj je boljše in upamo, da smo za par mesecev preskrbljeni s toploto. Vsakovrstnih porok je pri nas to leto toliko, kakor jih zlepa že ni bilo, kar sem že enkrat na kratko omenil. V nekaterih družinah so imeli kar po dve, ali celo tri. Bile so navadne poroke, srebrne, trideset in petintride-setletne. Tako sta obhajala srebrno poroko Mr. Joseph in Mary Franko z Ewing ave. in sicer v nedeljo 23. junija s peto sv. mašo. Isti dan se je tudi poročil njun sin Joseph Franko Jr., ki si je izbral za tovarišico v zakonskem življenju nevesto slovanskega rodu, koje starši so U-krajinci. Poroka je bila omenjeno nedeljo popoldne v cerkvi sv. Jurija in ju je poročal domači župnik Rev. Father Leo. Zvečer omenjene nedelje je bila slavnostna večerja v cerkveni dvorani, na katero je prišlo veliko število povabljencev, ki so s svojo navzočnostjo častitali novo-poročencema in obenem srebrno-poročencema, očetu in materi ženina. Na slavnostni večerji je bilo veliko veselja ob dobri postrežbi in kamor si se ozrl, si videl le vesele in zadovoljne obraze. Posebno moško sta se držala srebrnoporočenca, ko sta videla pred seboj toliko sorodnikov in prijateljev. Lahko rečem, da je bil vsak zadovoljen, ki se je vdeležil te ohceti. Srebrnoporo-čencema, kakor tudi novoporo-čencema naše iskrene časttike. Srebrnoporočencema želimo, da bi se čez 25 let zopet sešli zdravi in veseli skupaj in jima častitali k zlatemu jubileju, novopo-ročencema pa da bi čez 25 let slavila srebrno poroko. Vsekako pa želimo vsem, zdravje, sreče in zadovoljnosti ter božjega, blagoslova. Petintridesetletnico poroke je tudi praznoval Mr. Lovrenc Sa-motorčan, ki je zvesti naročnik Amerikanskega Slovenca že nad 40 let. Naša želja je, da bi mu bilo mogoče čez 15 let častitati k zlati poroki. Naj ob tej priliki omenim, da je njegova soproga v toplicah v državi Michigan in kakor mi je pravil, se počuti veliko bolje kot poprej. Menda bo tam ostala celo poletje, da, ko pride nazaj je še spoznati ne bo več Vsekako ji želimo najboljšega zdravja in razvedrila ter srečne vrnitve. — Tridesetletnico poroke sta tudi praznovala Mr. in Mrs. Matjašič, katerima želimo še najmanj 20 let, da bi se tudi onadva veselila zlatega renca, ki naj opleta njune glave. — Morda je bilo še kaj slič-nih slavnosti, pa meni niso- znane. Če bom pa zaznal zanje, bom prihodnjič poročal o njih. I -DOGODKI- med Slovenci po Ameriki Mr. Ivan Zupan — 60 letnik Cleveland, O. — Zadnji teden je na tiho in samo v krogu svoje družine, obhajal svoj 60. rojstni dan Mr. Ivan Zupan, urednik "Glasila KSKJ.", ki ga urejuje že od ustanovitve, že nad 20 let. Mr. Ivan Zupan je pa tudi eden najbolj nadarjenih pesnikov v ameriški Sloveniji. Njegove mične pesmice prinaša skoro vsaka številka "Glasila" in zadnje čase tudi "Zarja", glasilo S. Z. Z. K mnogobrojnim častitkam, ki jih te dni prejema, se pridružuje tudi naš list "A. S.", naj se še mnogo let udejstvuje na čast-jnikarskem in tudi pesniškem , polju. Lepo vspeli piknik Chicago, 111. — Tukajšnja slovenska župnija sv. Štefana, ki je priredila zadnjo nedeljo svoj običajni letni piknik v znanem Keglovem vrtu v Willow Springs, 111., je zelo lepo vspel. Kljub hladnemu in oblačnemu vremenu se je zbrala velika množica sv'etostefancev in rojakov iz bližnjih naselbin, da se navži-jejo svežega zraka in prijateljsko pokramljajo s svojimi prijatelji in znanci. Na počitnicah Chicago, 111. — Na tedenski oddih se je podala k svoji omo-ženi hčeri v Cleveland, O. Mrs. A. Golenko, ki vodita s soprogom gostilniške prostore in restavracijo na 2226 Blue Island ave. Želimo ji veliko zabave in razvedrila. Obisk V našem uradu sta nas obiskala preteklo sredo Mr. in Mrs. Math Bayuk iz Ottawe, 111. Ob" i tej priliki je povedal Mr. Bayuk, j da je prejel iz starega kraja obvestilo, da mu je na Primostku v Beli Krajini umrl brat Nikolaj Bajuk. Pokojni je bil dolgoletni naročnik našega lista. Poleg Matha zapušča še brata Johna na Willardu, v Ottawi pa hčer Josephine, ornož. Stehle. Posetnika sta nam povedala tudi o veliki avtomobilski nesreči, ki se je pred kratkim pripetila blizu mesta Streator, 111. V njej so bili trije Slovenci, ko je vlak zadel v -njih avto. Ponesrečenci so Mrs. Louis Končar, njen sin John in njen brat, Bernard V zadnjem času se je poročil tudi Mr. Dan Stua, na Ewing ave., ki si je pa šel po nevesto v drugo naselbino, tam nekje onkraj Jolieta. — Dalje se je tudi poročil Mr. Anthony Benkovič, sin Mrs. Mary Benkovič, katera živi na 97th street. — Še nekaj drugih porok je bilo, pa se ne morem spomniti katere. — Kar se tiče muhaste štorklje pa mi ni prav nič znapega kot se potika in kam zahaja. O tem morda drugi kaj več vedo. Da je umrl tukaj poznani Mr. Omahen. Vsi trije so prebivali v mestu Cornell, 111. Dalje je v Ottawi, 111., pred dvema tednoma preminul po daljši bolezni naš rojak Jos. Medic. Njegovo truplo je bilo pre- k peljano v Joliet, kjer se je tudi k vršil pogreb iz cerkve sv. Jožefa Pokojni je bil doma od Semiča Nekdanji sloveči vodja angleških laboritov Ramsay MacDonald, je pred nekaj dnevi odstopil kot prvi minister Velike Britanije in s tem tudi baje končal svojo politično karijero. Veličastna je bila ta karijera, blesteča, kot jih najdemo navadno le v pravljicah. Iz ribiške koče in z londonskih ulic, kjer je mali Ramsay prodajal časopise, ga je peljala na najvišje upravno mesto, ki ga je mogoče na tem svetu doseči, ko je zasedel mesto prvega ministra brit-skega imperija. Toda konec je poln tragike. Nikdo nje- j govega odhoda ni obžaloval. Skoraj ga nikdo omenil ni. Vse se je izvršilo v polni tišini, kakor da bi bil izstopil na stranski progi. Od nikoder kakšne pohvale, nikjer poveličevanja. Pogreb siromaka, ki ga nesejo v grob brez spremstva. Čisto drugače, kot je bil njegov naskok na prvo ministrstvo britškega imperija pred 12. leti, ko so tisočere množice mirno stale in s tesnim molkom delale spali r Ramsay MacDonaldu, ko je šel v Buckinghamsko palačo, kamor ga je poklical kralj, dat ga postavi — njega, nekdanjega bosonogega ribiškega paglavca — za ministrskega predsednika največjega imperija v zgodovini človeštva. Dne 7. junija je zatonil, kot se razleti večerna raketa, ki jo pogoltne noč, v tem primeru indiferentnost javnega mnenja. Nekdanji revolucionar, kot jih zgodovina Anglije pozna le malo, pred katerim se je od 1900 dalje stopnjeval vsako leto strah starodavnih angleških tradicij, tradicij, druž. življenja in narod, gospodarstva, pred katerim soj trepetali milijarderji londonske City, ki se niso bali niti ameriškega niti nemškega niti f rancoskega kapitala, nekdanji sloveči ljudski tribun, ki je samo z močjo svoje objemajoče škotske besede obvladal z lahkoto tisočeroglave ljudske mase, nekdanji delavski vodja, simbol hrepenenja milijonov v Angliji in v imperiju, je postal truden, izmučen birokrat, ki se na svoja stara leta čuti bolj domačega na gladkih tleh visoke angleške družbe v salonih Park Lane in klubih Pall Malla, kot pa v zamočvirjenih predmestnih slurnih, kjer je zraste!. Njegovi stari sobojevniki iz časov, ko je kot meteor nesel bakljo vstajajoče in naraščajoče delavske stranke, so ga vsi zapustili. Stari prijatelji iz bojevitih časov, ki so ostali to, kar so bili, Henderson, Citrine, Lansbury. Delavska stranka mu izdajstva leta 1981 nikoli ni odpustila Novi prijatelji ga niso z iskrenimi čustvi sprejeli. Ostrižen lev, Samson brez las, ki mu jih je ostrigla politična Dalila, je hiral zadnja leta ■ stoječ ob strani tokov, ki poljejo po narodnem življenju, ki za mladi rod pomenijo novo življenje, a ki za njega po- : menijo — odhod. Brez tragike konec politične karijere MacDonalda torej ni. In vendar mu vsaj na tihem nikdo ne bo odrekel ne samo velikanskih zaslug, s katerimi je okoristil imperij in stični sovrstniki v Evropi, je tudi v dobi najbolj revolucionarnega razpoloženja odklanjal "stegovanje rok po oddaljenih obzorjih", odklanjal predvsem motne sanje c "boljši socialistični družbi". Stal je na trdih tleh vsakdanjih potreb. "Sedanji rod rabi kruha in socialnih ugodnosti, prihodnji si ga naj priborijo sami", je clejal večkrat ali "jaz storim samo en korak, naj oni, ki za mano pridejo storijo drugega." Politični in socialni programi delavske stranke so se razlikovali od filozofičnih sanj evropskih marksistov po trdi realnosti in vsakodnevnih potrebah delavskega stanu. Leta 1924 je šel na volitve ne za kakšne bedaste marksistične filozofske formule, ampak "za cenen delavski zajutrek" in je volitve dobil in s tem tudi meste prvega delavskega ministrskega predsednika v zgodovini Anglije. (Konec prih.) «——— ■ ■ ■ _ RAZNO IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Prava vročina je pritisnila, da se kuhamo skoraj in pečemo. Ravno ko to le pišem, se J je oglasil pri meni Mr. Kre-mesec iz Chicage. Kakor sem spoznala, še vedno žaluje za svojo soprogo, katero je izgubil pred enim letom. — Verjamem, kako je to hudo če kdo izgubi ženo, s katero se je dobro razumel in s katero je mirno bogaboječe živel v zakonu. Pri nas se bo gospod Kreme-sec dobro poživil in pozdravil, da ga še spoznali ne boste več tam v Chicagi. Prav prijetno se je izrazil in pohvalno izrekel sodbo o naših gorah. Rekel je, da je zrak čist in da mu pri j a naše sonce. V četrtek 4. julija, se je sestal s mnogimi rojaki na Prešernovem pikniku v Rye, Colo. Pravijo, da je bilo tam prav fletno. Jaz sama nisem bila tam, ker če je človek bolehen, je bolje da sc doma drži. Mr. Kremesec bo ostal še nekaj dni v Puebli, potem pa gre naprej v Californi-! jo. Želim mu, da bi se mu po-1 vsod dobro godilo. Le srečno rajžajte in pozdravite Mrs. Baro Kramer v mojem imenu. Nesreča nikoli ne počiva, ampak je vedno na delu. Dne 4. julija so se moji žlahtniki nekoliko vozili, pa je prišla nesreča m spravila tri kare skupaj ter so bile dve pri tem prav hudo poškodovane in so bili pri tej nesreči moji sorodniki, sin moje pokojne sestre in soproga precej potol-čeni. Hvala Bogu, da ni bilo smrtne nesreče. Poleg teh so bili potolčeni se trije drugi. Za enega bo bolj težko. Mr. Frank Petkovšek se je pa na kolenu močno pobil in se zdravi v Korvin bolnici. — Na bol- niški postelji je tudi Mrs. Rose Lesar in sicer je v bolnišnici. Želimo ji, da kaj kmalu okreva, ker jo doma zelo potrebujejo. — Mrs. Mary Vodišek je bila operirana in je operacijo srečno prestala. Iz te družine so bili že trije člani operirani v teku enega leta. So pa naročniki Amerikanskega Slqvenca in mesečnika Ave Maria. — Vsem bolnikom želimo cla bi čimprej okrevali in se veselili dobrega zdravja. Cenjenim naročnikom v naši naselbini pa dam na znanje, da kateri ne more sam poslati denarja za naročnino, naj prinese k meni, bom pa jaz poslala; jaz namreč dokler ne bom boljša, ne morem hoditi okoli naročnikov, zato se potrudite, da kolikor mogoče poplačate naročnino. Če ne morete sami poslati, pa k meni prinesite. V stari kraj sta odpotovala Mr. Frank Krašovec in Mr., Anton Yamnik. Slednji na obisk, Krašovec bo pa, kakor i se je izrazil, ostal tam. — Že-ilimo jima srečno pot, Yamni-jku pa tudi srečen povratek. Bog vaju spremljaj. — Ne vemt kaj se je zgodilo z mojo sorodnico Mrs. Jennie Kašček, ki se že več mesecev ni oglasila. Si mogoče bolna? Najlepše pozidrave, Pa se kaj oglasi, saj znaš dobro pisati. — Pozdrav vsem cenjenim bralcem teiga lista, tukaj in doma v starem kraju in vsem članicam SŽZ. Josephine Meglen ■--0- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Skoraj sem že pozabil, kedaj je bil zadnji dopis iz naše naselbine in z menoj vred vsi naši naročniki. Čakal sem, da se bo kdo Včasih jo jc ubrala v eno smer, včasih v drugo in tako je zapravljala čas. Sedaj je bila od poveljnika Wazirov poslana s sporočilom k Tarzanu, a jo je malo skrbelo, kedaj prida k njemu, Bilo ji je več na tem, da je rajala in skakala z drevesa na drevo in ni vedela, da bi jo prav sedaj Tarzan potreboval. _ Sobota, 13. julija 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran 8 1 ZA NAŠE GOSPODINJE , POGUMNA ŽENA ji modreci, pa. so le uborne mu- xr i • i be enodnevnice, ki nočejo ni- Wa zborovanju zena m de v ' „ . . , _ j .... .' , .... cesar vedeti od včeraj, kakor Klet, o priliki evharisticnega .. , . ,v . . , jirtn ne bo hotel ničesar vede- kongresa v avstralskem mestu J.. . . v . . . . . ., ,„, . ti o njih. Katoliški zeni, ki ji Melbourne, je govoril nadškof ... , , ... .... . rv„„ . , v ,T svetijo tako sum, nezmotljivi Uowney o poslanstvu zene v .. ... , , ; NT. l/deah, pa se spodobi, ida se modernem času. — Njegov go- , ' , . ' ... . , v , , , ,. v v po takih enodnevnih mnenjih 1 or je poslušalo do stotisoc zen , ... t i • - ne da zmesti m gre mirno svo-m deklet. — Med drugim je . . 6 . . ., , , , J , .• v . . jo jasno, ravno najsi strmo pot [ekel tudi to le: "V zmešnjavi \, . ' . . n., ,, . , , . j — znamenje vsem, ki v vetru Problemov in kompleksov da- . ' ..... ,.,v . . . . vsakega dne kolebajo m pa- nasnjih dni dom znova na Kaše uho klic, ki je skozi sto- c,,°'__ Jetja zvenel: "Kdo najde po- PRAKTIČNI NASVETI . £umno zeno ? Ne mislim Este- ne Judite ne Ivane Orlean- Pečeni paradižniki.- Paradiž-ki naj bi stopila na plan nike operemo, jih prerežemo in rešila svoj narod; žena, ki ter jim odvzamemo seme in jo mislim, je svetopisemska'sok. Položimo jih na omaščeni Pogumna žena. * pekač, osolimo, opopramo, jih Se v nobenem času ženi ni potresemo z drobno sesekljajo lahko, da izpolni zahteve jnim peteršiljem in čebulo. Vse in prerokbe. Toda pogumna {skupaj pokrijemo z debelo žena v Salomonovem času je plastjo drobtinic in ostrgane-i^fela vsaj to dobro, da je ime-'ga, trdega sira ter s koščeki la za sebcj javno mnenje. Ve- presnega masla. V. 15 minutah ]iala je za vtelešenje tega, so paradižniki pečeni; servira-kar se je o ženi pričakovalo, mo jih z makaroni ali z rižem. Ve].iala za zgled in bila pred- Kako je ravnati z mlekom občudovanja in zavida- poleti. Zdaj v vročini se mleko "Ja. Bila je v najboljšem smi- kaj rado sesede, oziroma za- < ,slu besede: voditeljica mode. siri. Zato moraš imeti posodo Danes pa je pogumna žena za mleko vsak čas zelo snaž-tista, ki se splošnemu toku sta- no. Kuhaj mleko vedno le v 1 vi Po robu; ki se ne da ujeti posodi, ki jo imaš samo za mle- l frazam in geslom, ki se ne |ko in v kateri ne kuhaš nič 1 ukloni širokovestnim običa-1drugega. Posoda mora biti do- < ki je zunanji sijaj in |bro umita in preden vliješ va-b*esk ne more zavesti v lahko- njo mleko, jo vselej še izplah- s Miselno, objestno življenje, ni z mrzlo vodo. Zaseden je 1 Pri življenja Veselih in življe mleka preprečiš z jedilno so- i uia pijanih ljudeh velja za iz- do: eno noževo konico sodo i kvatjevalko igre in veselja, daj v mleko, kadar ga zavreš. 1 Dejansko je svetopisemska Roke, črne cd borovnic, če- ( Pogumna žena dianes "staro - šenj itd., si umi ješ najbolj z ; kopitna," v tem ko je nespa-jlimonovim sokom in nato z mi-metna žena tudi danes še ta-1lom. Tuldi zobe, počrnjene od ka, kakor jo opisuje Sv. pismo: borovnic, zopet pobeli limonov glasna, zapeljiva, neve'dna, sok. Odpraviš pa z limonovim blebetava in neugnana; nespo- sokom tudi borovničje madeže sobna, da bi tiho sedela ob svo- iz perila, če niso že prestari. Jem ognjišču in ohranjevala in Če hočeš imeti ledeno mrzlo i M-p.irala vse, kar se je doslej vodo brez ledu, vzemi luknji- i gradilo. Ta slika o rušitcljici čavo posodo, n. pr. rieglaziran • ružine v resnici ni prav nič ali samo na eni strani glaziran izbila na svoji resničnosti! lonec in ga ovij z mokro fla- i ^ske modne norosti so se v nelo tako, da ne pride nikjer I 3000 let malo izpremenile. .v direktno dotiko z zrakom. V tem času nereda in brez- Postavi ga nato na okno na ; Zak°nja, razuzdanosti in ne- prepih. Flanela mora ostati !v°k°ja, je poslanstvo katoliške [mokra in v eni uri se voda v Zef* v tem, da se izkaže kot |loncu shladi. kakor da učinku-pl [ja je ravno katoliška spoznalo, da ta žleza ima tudi nj" u bolj kakor katoliški druge naloge. Ko se je pri tg ž poklicana, da se upre psih oidstranila ta žleza, je ta splošnemu odpadu od operacija brezizjemno pro-ovnih načel. Katoliška že- vzročila sladkorno bolezen i W, 0ra v zavesti, da so ne- (diabetes.) : Onvefe stvari, ki se ne smejo Kohčno po mnogih letih ek-fyj! upamo bomo i mi, da bomo v po-] nos slovenskega katolištv.i _v Milwaukee, to je, da upamo, da bo enkrat župnija sv. Trojice! ena največjih in najuglednejših katoliških župnij tukaj v Mil-J waukee. Vsak katoliški Slovenec • pa mora priznati, da je cerkvica, sv. Janeza Evangelista veliko premajhna za 12.000 katoliških! Slovencev, kajti v njej je prostor komaj za par sto oseb. Cerkev sv. Trojice ima pa dovolj prostora in veliko šolo, v kateri je prostora za vse slovenske o-troke v Milwaukee in vse to j t: njim zastonj na razpolago, samo Če se hočejo posluževati sredstev,1 to je, da postanejo člani te cerkve. Zato končno še enkrat apeliram na vse cenjene rojake tu kaj v Milwaukee, udeležite se našega cerkvenega piknika v nedeljo 14. julija, kjer borno skupaj preživeli nekaj veselih ur. Po-.zabite za ta dan doma vse skrbi iin prihitite na kratek oddih nas obiskat'na domači šolski vrt, po-ileg cerkve sv. Trojice. Hvalo izrekam na tem mestu I vsem tistim, katere sem jaz radi .tega piknika obiskal in kateri s® bili z menoj prijazni in ste po svojih močeh darovali za i uspeh tega piknika. Stotera vam hvala za to. — O izidu bom pozneje poročal. G. w. r. TO IN ONO IZ LA SALLE La Salle, 111. Zopet smo videli v naši slovenski cerkvi sv. Roka prav lepo j poroko in sicer sta se poročila Mr. Joseph Piletich, ki je pripeljal pred oltar svojo izvoljenko Miss Miiry Bildhawer. Sestra neveste in ženinov brat Rudy, sta bila priče. Poročal ju je domači g. župnik Rev. Paschal Es-ser. Starejši cerkveni pevski zbor jima je med sv. mašo jako lepo prepeval, kar sta si oba tudi zaslužila, ker sta bila oba dobra in vneta pevca tega zbora. V NAJEM SE ODDA gostilna s štirimi sobami; niz-ta najemnina. Vprašajte na 2254 Blue Island ave. Chicago, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje eči in predpisuje očala DR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvfečer. Pevski zbor upa, da bosta še tudi za naprej sodelovala pri petju, kot sta dosedaj. Oba dva izhajata iz dobrih in uglednih slovenskih družin. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Matt Bildhawer, ženin je pa sin Mr. in Mrs. Anton Pileticha s 6. ceste Starejši pevski zbor želi novoropočence-rna veliko sreče in polno mero zdravja in zadovoljnosti. Dan 4. julija je naše mesto jako lepo proslavilo kot jubilejno leto. Naši bivši vojaki, American Legion, so na večer 4. julija ob reki Illinois pripravili krasen Fire-work" in na prvi cesti v •mestu so imeli čeli teden karni-val. — Ta dan so tudi obiskali našo naselbino odlični rojaki iz Chicago. Tako so prišli Mr. John Jeric, nekdanji lasallski mladenič in dober faran cerkve sv. Roka, Sedaj ugleden urednik A-merikanskega Slovenca, Mr. Albin Zakrajšek, poslovodja tiskarne Amerikanski Slovenec in brat dobro poznanega misijonarja Rev. Kazimirja Zakrajšeka. Dalje je naš ugledni rojak in trgovec Mr. Anton Horžen privede! s seboj v novo slovensko gostilno rojake Mr. Ant. Ivukma-na, Mr. Peter Vidmarja, in Mr. John Gregoricha. ki so listi z naših gora, zato sprejmite naše pozdrave in Bog vas živi. .— Rojaki, vaš Tone s hriba se vam še enkrat zahvali, ker ste ga omenjeni dan dobro podprli v njegovi gostilni na peti cesti pri Mestnem parku. Slovenskim rojakom pa priporočam, da si naročite list Amerikanski Slovenec, ako vam le razmere dopuščajo. Tako bo v vaši hiši zdrav in podučljiv katoliški list, ki vam bo prinašal vsakovrstne novice. A. 3. i ■ : ■■ Vse prijatelje in znance prijazno vabimo, da obiščejo TO SOBOTO, 13. JULIJA Tomazinovo gostilno mi 1902 W. Cermak Road, CHI C AG O, ILL. kjer se bo vršila ZABAVA ob obletnici otvoritve . gostilniških prostorov Za ples bo igral Pucelj-Foys orkester. —- Izvrstna postrežba. IUIIMinHHt:UUUiltlMUIIIII1IIUIl>UlinHllllMMIItlllllll!lltlllllllllMIIIIIIIIIII!lllil(l« DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. /' (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO ' Kakovost Točno»« Poštenost A. F. WARM — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2159 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. Stara domovina klice! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DRI 83 J00SL&VIJE Bremen - Luropa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane >k Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YI 130 W. Randolph St., Chicago ........................................ ........t ■miiiii m n.........................................iiik—ct—-»»■■—mmnwi mmii«,nmim■ -* Telephone CANAL 5086 ANTHONY J. D AROV IC Attorney at Law S L O V E N S K I O IJ V E T N IK Uraduje VSAK DAN in OB VEČERIH po dogovoru. 2205 West Cermak Road, Chicago, Illinois Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. G019 St. Clair Ave., 1053 East <>2nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 r Stran 4 "AMERIKANSKI SLOVENEC" " Zlatarjevo zlato 99 Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. WGUST Sen o a poslovenil silvester K. "Prav je rekla Klara," zašepeče polkovnik, "naj bo njena volja. Zdaj pa le k Co kolinu!" i... XXI. "Torej ni nič?" poskoči Klara razjarjena in ni manjkalo mnogo, da ni vsled jeze razbila svetilko, ki je stala poleg nje. "Žalibog, nič ni, vzvišena gospa!" odgovori Cokolin in dvigne rameni. "Ubogi gospod marki de Lernon se bo malo zahvalil gospej banici za njen ljubavni nasvet. Hrbet njegov je sredi hude zime neprostovoljno rodil modre slive." "Pripoveduj, Cokolin, pripoveduj, kako pa je bilo?" sili Klara v brivca in si popravi bujne kodre s čela. "Zelo žalostna povest je, vzvišena gospa ! Gospod de Lernon pride nekega dne k meni v hišo gospoda Konjskega, in sicer po vašem nauku, in me začne izpra-Ševati po Krupičevi Dori. Takoj sem vedel, kam pes taco moli. Popeljem ga v vrt, da naju nihče ne opazi in mu povem, kako bi se dala najlažje izvršiti cela zadeva. Verujte mi, vzvišena gospa, kako sem se veselil tega Vražjega podjetja! Smejal sem se v duhu in si mislil, kakšen obraz bo naredil gospod Pavel, kadar bo našel prazen golobnjak in ne bo vedel, kdo je to izvršil.Sam sebi sem rekel, da je prav tako, ker sem tudi jaz radi Dore nasprotnik mlademu Gregorijancu." "Ti?" se začudi banica. "Da, jaz. Smejte se, ali resnica je. Ko sem bil še boljši človek, sem prosil za njeno roko, toda stari zlatar se mi je nasmejal v lice. Od onega časa sem sicer nekoliko ozdravel srčne bolezni, a vendar ni vsega konec. Ostalo mi je tudi dosti žolča in ta kipi v meni — kipi kakor peklenski plamen. Toda kaj bom o tem govoril! Rekel sem gospodu Lernonu tako. Med vrtom Konjskega in Krupiča je visok zid. Ta zid nama mora biti pot. Treba bo pričakati trenutka, kadar KrupiČa ne bo doma. Stara Magda ni nevarna, ker smrči kakor jazbec in je niti strel iz puške ne vzbudi. Pri Krupiču sta na stanovanju dva španjolska dragonca, huda pijanca. Tema junakoma se mora duša privezati z žganjem, sploh pa je marki častnik in vojaka mu bodeta skrajno poslušna. Dragonca morata biti na straži, da dekle ne uide, gospod Lernon pa gre lahko po svoj plen po lestvi čez plot, Vrže Dori vrečo čez glavo, odnese dekle v sušilnico gospoda Konjskega in delo je izvršeno, vaše milosti srce pa veselo. Tako sem mu rekel in skoraj bi se bilo tudi zgodilo tako. I^estvo sem imel že pripravljeno, prišla je noč in Krupič je bil Šel od doma. Magda je smrčala kakor navadno in Španjolca sta bila na najini strani. Jaz sem opazoval vse iz sušilnice. Bilo je vse tiho in mirno. Dora je sedela v svoji sobici in delala. Trikrat zakrokam Španjolcema v znamenje in dobil sem trikrat enak odgovor. Dobro je, sem si mislil. "Treba bo iti, gospod marki, in dobra vam bodi sreča l" Lernon spleza čez plot in se spusti polagoma po lestvi v Krupičev vrt. "Joj!" zakriči nekdoj iz vrta. Glas je bil Lerno-nov. Za vraga, kaj pomeni to? Španjol-cev ni blizu. "Na pomoč! Na pomoč!" je jadikoval marki v Krupičevem vrtu. Hitro skočim tudi jaz čez plot. O kaj vidim! Nekdo je bil Lernonu nastavil železno past za volka in revež se je bil v njo ujel. Že sem hotel priskočiti, da ga rešim, kar prihrumi iz Krupičeve hiše človek, katerega nisem mogel spoznati in začne neusmiljeno pretepati ubogega gospoda; 011 je prosil in stokal, da je bilo milo slišati. Kmalu prihite tudi meščani z bakljami, a neki kovač Blaž Štakor je začel s svojimi ogromnimi pestmi razbijati po polkovni-kovem hrbtu in kričati: "Držite tatu! Držite razbojnika!" Kaj sem hotel? Pveklo se je, čuvaj si sam svoj hrbet, milostijiva gospa; mrtvi ne vstajajo in Zagrebčani mislijo, da sem mrtev. Skobacal sem se nazaj v sušilnico, zaril se pod seno in rekel pobožno: "Oh, usmili se, nebeški dvor, hrbta gospoda Lernona!" "Prokleta nesreča!" vzklikne banica. "In kaj potem?" "Potem? Ne vem prav. Izvedel sem samo, da meščani grozno preklinjajo, da leži gospod polkovnik v postelji kakor ranjeni Jezus in da je španjolska vojaka nekdo napojil z vinom, da sta pri celem dogodku ležala kakor snopa." "Pa kdo, kdo nama je pokvaril račun, Cokolin?" se razjezi Klara. "Kdo?" dvigne brivec rameni, "to vprašanje grize tudi mene. Dal bi desno oko, ako bi mogel izvohati tajno roko, ki je raztrgala mojo fino pajčevino. Cel dan sem sedel in premišljal, pa vse moje premišljevanje je bilo zastonj. Ce bi imel le za požirek babje vere v sebi, rekel bi, da je račun prekrižal sam Bog. Toda moral je biti človek, kajti ne Bog in ne hudič ne nastavljata volčjih pasti. Da vam povem resnico, milostljiva gospa, meni ne kaže ostati več tukaj, moram zapustiti ta nesrečni Zagreb." "Ti hočeš iti?" "Moram!" "Ali čemu?" - "Bojim se, da je nekdo našel moj sled in potem bo slabo zame." "Ne smeš od mene!" zapove banica. "A kdo mi brani?" "Jaz!" "Kako? Zakaj?" "Izdam te sicer." "In jaz vas." "Spominjaj se, revež, da sem mogočna banica. Kdo bo verjel taki propalici?" "Resnica je," meni brivec zlovoljno. "Za vraga! Pozabil sem na sodnike in zakone. Kaj pa hočete od mene?" "Pavel bo zares vzel Doro?" "Seveda jo bo. Prvi dan po svetih Treh kraljih ju bo poročil kanonik Vramec." "To se ne sme zgoditi." "Ce se le ne bo. Meni je prav." "Ne izbijaj šale. Ti moraš preprečiti ženitev." "Ali kako?" "Tvoja skrb je." "Dal bom Pavla ubiti na cesti izza grma. Je prav tako?" "Vrag si!" "Ali pa —" Brivec zašepeče banici nekaj na uho, ona prikima. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna1 Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ................................................ 65c KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ................................................ 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ........................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezaua knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd. ..................... 70c MALI LORD, F. II. Burnett. Tr-dovezana 195 strani. Povest slika, kak*> dober otrok gane in ' omehča zakrknjeno srce starega odljudncga čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Bros. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. Ile-mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ..................................$1.00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Tr-dovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — l.abud poje. — Utešenje. — Pet kron. Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ..........$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana ■ zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ...........t.................................... 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezaua knjiga .-...................................... 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- rvat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezaua 192 strani ................................$1.00 MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1,00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče; 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ................-......................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ........................................'....... 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. I.ujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest........ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ............................... 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama............ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............................................. 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj.. Povest slovenskega viso-košolca ..............-............................. 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov ...........................................$1.50 I NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .......................... 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čila z največjim zanimanjem ................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic .......................................... 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ........................... 35c NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga .............................. $1.25 Mehkovezana knjiga ................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani..... 45c NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo-tlirjev ............................................... 30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdo- , vezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi......................... 8Dc NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................ 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 z 183 strani ....................................$1.25 NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz SfSHJSnfiRSPWRffFP: Trd"-vezana knjiga 176 str.................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str. .$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ................ $1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ........................................... 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OTROKA KAPITANA GRAN- TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem ................................$2.00 OVČAR MARKO; J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25 OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ..'...............,..$1.00 PATRIA, H. Fe4erer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu-čenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 To, pa tudi to Sliši se iz sedanje Rusije to, n. pr., da skušajo zopet vpo-staviti družino, katero so prej temeljito razdrli. Sam Stalin je mencla hodil po javnih vrtovih in "lnijčkal" otroke, da bi dajal drugim lep vzgled. 'Pravda' se je potegnila za čast žene in pri "zakonu" zahtevala celo — ljubezen. To se sliši in človek komaj verjameš svojim ušesom. Sliši se pa tudi to. V isti sapi, ko nekako retirirajo, pa zopet — jurišajo, na vero, seve, jurišajo. Morda delajo, kakor dela deca, ki žvižga, kadar je jo strah? Pravijo, da bodo še jurišali, ker celo sovjeti dovoljujejo krščanske obrede, in baje celo paganske, namreč darovanje živali. Morda se na-laša to na obrede muslima-lov, ki imajo žrtvovanje živine, ampak muslimani niso — pagani. Ako pa gre res za kako pagansko žrtvovanje, bi morda res ne škodovalo, če bi '"sovjeti" pametno posegli vmes in skušali ljudem odpreti oči. Pa ne bodo — pametno postopali, ako res postopajo, ker jim protiverska žilica ne pusti miru. Dalje se sliši tudi to, da "sovjeti ne prepovedujejo pod pirati duhovnikov in celo take kaznujejo, ako mu (popu) ne izroče pripevkov." To bi bili toraj neki sovjeti na papirju, kakor imamo med nami kristi jane v krstnih knjigah. To je vsekako zanimivo tudi še iz nekega dušeslovnega stališča. Tudi podi sovjeti bodo taki, ki v nekih okoliščinah pričakujejo in morda celo zahtevajo službo in uslugo kakega verskega zastopnika, popa, muftija, rabinca, tudi morda katoliškega duhovnika, ampak pri podpori popa, muftija. itd. pa so kakor bi ne bili ne pravoslavni, ne muslimani, ju« di, katoličani. Vsaj "katoličanov," žal, le preveč tudi slovenskih katoličanov te sorte je pri nas v Ameriki ko listja, trave. Zanimivo iz Rusije. Ali bo, ali ne bo? V Avstriji je poizkus stanovske države nekaj novega. Cisto naravno bi bilo, ako taka nova uravnave zadene na razne težkoče, ker najmanj manjka izkušnje, prakse, ki je boljša od vsakij tudi še tako do-ibre teorije. V praksi zadene vsaka teorija na težkoče. Pri tem poizkusu so neposredno prizdeti koroški Slovenci, ker bi se prav. na njih naj rešilo vrlo važno vprašanje narodnih manjšin, in bi Avstrija postala naravnost vzgledna drugim državam, ako bi to vprašanje rešila pravilno in pravično. Kaj bo, kako bo, ali bo? | Kakor "vidim iz neke vesiti (in med vrstami upada celo [optimistom med koroškimi Slovenci up do take rešitve. Sko-Jroda bi se moglo trditi, da — I ne- bo. Ako bi obstajala tudi 'najboljša volja, da bi se vpra [sanje pravično rešilo, pride ta v nasprotje z prav splošno željo, da nemštvo s slovenskih koroškim ozemljem nekaj pri dobi. In želja bo premagal« tudi — voljo, zato tu — ne boj Kako bo s stanovsko državo 1 Tu ni nobene izkušnje še, i"! težkoč le preveč. Kaka volj4 za ureditev take države tu n-. prihaja v nasprotje z noben^ srčno željo, ampak zopet vi-; dim vesti in čitam med vrsta-, mi, da nekaj ne gre in noč$ iti, ker že itak močni hoč| vsaj obdržati svojo postojaHi ko, in slabi bo ostal slab, M mu močni noče odstopiti naj] manjšega prostora. Sicer p*j vsaj jaz nemerodajno sodim da se vse poizkuša s stranski" pogledom na — Nemčijo, in b' vrlo malo takih vsaj bolj od lločilnih osebnosti, ki bi bil' res s srcem, z dušo in telcsoi | pri novi — stanovski držali Držijo za plug, pa gledajo tj* rajh. 'I Koliko je socialistov? Menda jih ni ravno velik" dasi utegnejo naši slovensK socialisti biti hudi, ako zapi šem, da jih ni veliko. Vsaj z* pisano pa najdem, da se s° cialisti v javnosti tudi v Am? riki precej postavljajo, pa ji' primerome ni veliko. Pred Ve jtimi leti so imeli kakih 500 cf ;lic (organizacij) in do 10 ti soč članov, zdaj imajo nad soč celic in 20 tisoč člano* Gre, seve, za take člane, & plačujejo tudi strankine Prl spevke, in le o teh govori statistika. Ako pa se vzatf1' označba socialista v širšem 11 takem pomenu, kakršen je Pf nas Slovencih v Ameriki v n® 'VIBTlfflWff1 llU&rtfcjv, venski "socialisti" v Amer prekositi zgorajšnje ,Tudi resnično organiziran1 socialistov je nad 10 odsto' ,kov samole v New Yorku in' so ob enem tudi v Americ^ j Federation of Labor. N| jYork je pa obenem tudi .večje judovsko mesto. Pri n" amerikanskih Slovencih je ivedno tisti — socialist, ki ^ javlja čez cerkev in farje, ,si protestirajo zoper tako načbo naši 'razredno zaved'1'1 socialisti. Ni toliko morda program, ki dela socialist {svetovno naziranje pride v P° štev, in tu narašča število. PISATELJ SI VZEL ŽIVI> NJE Hollywood, Cal. — V sp niči njegovega stanovanja v torek zvečer našli nezaves' nega znanega pisatelja R*1' Longa. Policija je ugotovi d& gre za samoumor. Pole njega je ležala puška in sti'f je bil oddan skozi nebo v ust''1 jUmrl je eno uro pozneJ^ Omenjeni je bil večletni ure nik Red Book v Chicagi; naj .je prevzel uredništvo reV'| ^Cosmopolitan magazine .pozneje je pisal v Liberty ®f gazine. Točasno pa je bil Tof (stalne zaposlitve, kar je v?1 ivalo na njegovo razpoložen.' Znanci namreč trdijo, da ' postal melanholičen. o- i ŠIRITE AMER. SLOVEN*^ Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, III. Sobota, 13. julija 1935 ^ PISANO POLJE J. M. Trunk