/oStnlna plačana » gotovim*. Leto IX., št. 40 ( „jutro" sviil* sf. 231 a> Ljubljana, ponedeljek oktobra 1937 Cena 2 Dir upravuistvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon SL 3122, 8123, 8124, 8125, 3126. -neratni oddelek: LJubljana, Selen-burgovs UJL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica uelje: tvocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »Življenje in svet1* Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ŠPANSKA RESOLUCIJA ODKLONJENA Ženeva je doživela največje presenečenje — Z glasovi Albanije in Portugalske so bila uničena vsa ženevska prizadevanja za ureditev španskega problema ženeva, 3. oktobra, br. Ko so po celo- tedenskih mučnih pogajanjih v pododboru naposled dosegli soglasje glede načrta resolucije, nanašajoče se na španski problem, so docela nepričakovano nastale težave pri zaključnem glasovanju v plenu-mu skupščine Društva narodov, kjer je bila resolucija z glasovi dveh malih državic, Albanije in Portugalske, odklonjena. V ženevskih krogih so prepričani, da je to delo Italije, ki je hotela za vsako ceno preprečiti sprejetje sklepov, ki bi pomenili odločno obsodbo tujega vmešavanja v španske notranje zadeve ter bi dali španski vladi vsaj moralno podporo. Po soglasnem sprejetju načrta resolucije v pododboru je prevladovalo splošno naziranje, da je plenarna seja skupščine samo še formalna stvar in da bo glasovanje o resoluciji poteklo gladko. Par minut pred pričetkom seje pa sta Avstrija in Madžarska predložili spreminjevalni predlog. Zahtevali sta, naj se iz resolucije briše stavek, da se »v Španiji bore cele armade tujih vojska«. Zahtevali sta, naj se namesto tega rabi izraz »oboroženi oddelki«. Prav tako sta Avstrija in Madžarska zahtevali, naj se odstavek, ki govori o temi, da bo v nasprotnem primeru opuščena politika nevmešavanja ter da bodo mogle posamezne države svobodno podpreti špansko vlado, stilizira previdnejše in ne tako določno. Ta avstrijsko-madžar-ski predlog, o katerem se je prvotno glasovalo, pa je bil z veliko večino odklonjen. Zanj so glasovali le zastopniki Avstrije, Madžarske in Albanije. Ta odklonitev pa je postala brezpomembna, čim je bil objavljen izid glasovanja o sami resoluciji. Od 43 navzočih delegatov Društva narodov je glasovalo za resolucijo samo 38, 14 se jih je vzdržalo glasovanja, Albanija in Portugalska pa sta glasovali proti. Izid glasovanja je zbudil splošno presenečenje. De Valera je utemeljeval stališče onih držav, ki so se vzdržale glasovanja. Med drugim je naglasil, da to nikakor ne pomeni, da bi se te države in sicer Avstrija, Madžarska, čile, Kuba, Bolgarija, Peru, Švica, Urugvaj, Venezuela, Južna Afrika, Panama Argentina, Irska in Bolivija, des-interesirale na dogodkih v Evropi. Nasprotno, vzdržale so se glasovanja iz strahu, da bi moglo priti do še večjih komplikacij. Določitev roka za ukinitev politike nevmešavanja predstavlja silno nevarno grožnjo. Š"icarski delegat je utemeljil svoje postopanje z načelom nevtralnosti, ki p c. je dvomljiva, če se upošteva, da je Švica nedavno priznala tudi režimu generala Franca enake pravice kakor legalni španski vladi. Zastopnik Južne Afrike je naglasil, da ga je baš skrb za usodo Evrope napotila k temu, da se je vzdržal glasovanja. Razširjenje španskega konflikta bi nedvomno izzvalo nov svetovni požar. Portugalski zunanji minister je ostro napadal Rusijo, ki da je torpedirala politiko nevmešavanja v Londonu. Predložena resolucija pa bi bila samo v prilog valen-cijski vladi, ne pa v prilog vse Španije. Bolivijsiki delegat je navajal, da se je s tem samo oddolžil Španiji, ki se tudi svo-ječasno ni vmešavala v bolivijske konflikte. Tudi zagovorniki resolucije so nastopili zelo ostro. Splošno se je opazilo, da je zlasti angleški delegat najostrejše nastopil proti vsaki spremembi predložene resolucije. Tik pred glasovanjem je govoril tudi španski delegat Azcarate, ki je opozarjal na to, da je predložena resolucija plod kompromisa. Zavračal je očitke nasprotnikov valencijske vlade in naglašal, da obstoja velikanska razlika med tujsko brigado, ki se bori na strani valencijske vlade in tujimi armadnimi zbori, ki so jih poslali na r>»moč uporniškemu generalu Francu. Mednarodno brigado tvorijo res ino-zemci, toda inozemci iz vsega sveta, ki so idejni pristaši valencijske vlade in se bore pod španskim vodstvom in pod špansko avtoriteto, dočim predstavljajo armade, ki se bere na strani generala Franca, tuje vojske, ki nimajo nikake pravice, na španskih tleh nastopati proti španskemu narodu in njegovi legalni vladi. V ženevskih krogih si še niso na jasnem, kaj bo sledilo sedaj. Boja pa se, da bo t-3. dogodek položaj še poslabšal. Z vseh strani se izraža bojazen, da bo neminov-no prišlo do najresnejših konfliktov, ako ostanejo brez uspeha tudi prizadevanja Francije in Anglije v Rimu, da bi se dosegel sporazum o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Ne glede na to pa v Ženevi naglašajo, ca pomeni rezultat glasovanja o resoluciji mogočno politično manifestacijo. Predsednik kakor običajno ob zaključku debate in glasovanja o takih vprašanjih sicer ni oodal nikakega svojega komentarja. Načrt resolucije ne bo uveljavljen, ker ni bil sprejet soglasno, kakor je predpisano po paktu Društva narodov. S formalnega vidika se bo torej opustil. Zato pa se je pri glasovanju materialno pokazalo, da je velika večina držav za francosko-angleško akcijo. Fr ncija in Velika Britanija bosta nedvomno tudi spričo tega solidarno nadaljevali svoje de1© za pomirjenje v Španiji v smislu resolucije, ki so jo njuni de-legatje pri Društvu narodov tako odločno zagovarjali. Pariški komentarji Pariz. 3. oktobra r. Vsi pariški listi komentirajo izid glasovanja v Ženevi in poudarjajo, da ie s tem dobila politika Anglije in Francije v španskem vprašanju še trdnejšo osnovo. »Epoqu3< navaja, da je proti načrtu, ki je bil predložen, nastopila tretina članov skupščine Društva narodov. To izredno okolnost ni treba še posebej poudarjati. Valencijska vlada, ki so jo že odstranili iz sveta DN, je doživela nov neuspeh. Želimo, naj bi v Rimu razumeli dobro voljo Francije in Velike Britanije. Proučitev španskega vprašanja v treh bo razčistila ozračje. »Populaire« pa piše: Moralni u&peh je dosežen. Resolucija, ki obsoja italijansko-n^mški napad, ni imela namena, da prisili člane Društva narodov k posebnim ukrepom. Praktičnih sklepov ni bilo nobenih. Ogromna večina skupščine DN je priznala italijansko-nemški napad in se izrekla za takojšen umik tujih vojakov iz Španije, kakor tudi za to, da je treba takoj nehati s politiko nevmešavanja, če se pogajanja z Italijo v najkrajšem času ne obnesejo. ija in Francija odnehali Tssdi ne besta dopustili, da bi se os Rim—Berlin podaljšala do Španije Pariz, 3. oktobra AA. (Havas). Sredozemsko vprašanje je slej ko prej predmet pariških listov. »Excelsior« piše med drugim: če je to prava želja Rima, kar je rekel Mussolini v Berlinu, potem mora italijanska vlada razumeti, da Francija in Velika Britanija do določenega roka ne bosta odstopili od politike nevmešavanja, ki jo neka tretja država p v načrtu ograža s tem, da pod geslom ideološkega boja posega v notranje španske zadeve in se po-lašča strateških postojank, Iki cgražajo promet Francije in Velike Britanije z njihovimi kolonijami, če bo italijanska vlada odgovorila z »ne«, potem bo treba mejo na Pirenejih odpreti. »Populaire« piše: Nemčija in Italija hočeta na vsak način preprečiti zmago republikanske Španije. Doseči hočeta dalje, naj bi v Španiji zavlada! fašističen režim, tako da bi se os med Berlin.om in Rimom podaljšala do Španije. Skrajni čas je, da postane francosko-angleška politika odločna in da prepreči nemško-italijanski načrt na ta način, da odstrani iz Španije vsako tujo intervencijo, zlasti pa, da se od tamkaj vrnejp italijanske divizije. »La Repub!ique« piše: Mussolini je skušal pridobiti na času, ne da bi pri tem ; prekinil z Londonom ali Berlinom. Priča-j koval je novo ofenzivo in nove nacionald-! stične uspehe v Španiji. bombardiranje Valencije Celi predeli mesta so v razvalinah — Strogi ukrepi proti tujcem v Madridu listična napada. Tudi na centralni fronti je opažati spet živahnejše delovanje nacionalistov. Snoči so poskusili izvršiti na- Valencija, 3. oktobra, br. Davi ob 6. je trikrat zaporedoma priletelo 10 Francovih letal nad Valencijo. Bombniki so mesto dobesedno zasuli z bombami. Po dosedanjih podatkih je bilo 27 ljudi ubitih, 60 pa hudo ranjenih. 23 večjih poslopij, med njimi 2 kinematografa in glavna tržnica, je popolnoma porušenih. V predmestju, kjer je kolodvor, je porušenih nad 30 manjših poslopij. Valencija, 3. oktobra. AA. Po republikanskem komunikeju so nacionalisti na vzhodnem odseku severna fronte zavzeli Fenalpejado, Sierro Trieno in Koto 408. Republikanci so takoj nato prešli v protinapad in si suet osvojili poslednjo postojanko Pri Onisu so bili odbiti vsi nacionalistični napadi. Na odseku Villa Franca de Častilo na te-ruelski fronti sta bila odbita dva naciona- pad na madridski vseučiliški okraj in na republikanske postojanke južno reke raje. Na obeh krajih so bil odbiti in so imeli znatne izgube. Madrid, 3. oktobra. AA. Komisija, ki vodi mestno upravo, je izdala uredbo, po kateri se bodo v bodoče vsi tujci v Madridu smatrali za španske državljane. Oblasti bodo proti njim postopale prav tako, kakor proti Spancem. Ta ukrep je bil izdan zaradi tega, ker so si znali tujci v Madridu ustvariti privilegiran položaj. Odslej bodo tudi njim delili živež v racionaliziranih obrokih. Tujci, ki razpolagajo z znatnimi denarnimi sredstvi, so lahko živite plačevali tudi po zelo visokih cenah, zaradi česar se je razvilo tihotapstvo na debelo. Japonci zahtevajo sedaj še vojno odškodnino Kitajci naj bi jim odstopili svoje ozemlje, vrhu tega pa še plačali odškodnino, ki bi znašala že dosedaj 2 in pol milijarde jenov Tokio, 3. oktobra, d. List »Nijaks« smatra, da je treba pripraviti mirovna pogajanja, kakor hitro dosežejo japonske čete pri Šangliaju odločilno zmago. List se boji, da bedo izjave ministrskega predsednika in zunanjega ministra, češ da se Japonska bori sedaj samo za kitajsko prijateljstvo, ne pa za kitajsko ozemlje, oropale Japonsko sadov njene zmage. List pristavlja, da bi kazalo že sedaj preprečiti novo bodočo volno med Japonsko in Kitajsko na ta način, da Japonska zasede nekaj kitajskega ozemlja. Dejansko bi smela Japonska na podlagi svojega prijateljstva s Kitajsko zahtevati, naj ji Kitajska plača reparacije hi vi ne izdatke, ki že sedaj ?na-šajo 2 in pel milijarde jenov. Kitajska ofenziva šanghaj, 3. oktobra. AA. Kitajska vojska je prešla pri Kvanpingu, ki leži 120 kilo- metrov južno od Tajuana, v ofenzivo, da bi pregnala Japonce na drugo stran velikega kitajskega zidu. Predvsem bodo skušali v severnem delu pokrajine Šansi pognati Japonce nazaj na drugo stran kitajskega zidu. Pri Juanpingu, ki leži 110 kilometrov severno od Tajuana, se je razvila huda borba Na japonski strani sodelujejo tudi mongolske in mandžurske edinice. Japonci so zaenkrat v premoči in hudo pritiskajo Kitajce, zaradi česar ni izključeno, da se bodo Kitajci umaknili vse do Rumene reke, ki je Japonci nedvomno ne bodo poskusili prekoračiti, kei bi se na tak način lahko izpostavili nevarnosti hudega pora?a. Pet velikih bombnikov je preletelo v Ča-pej, odkoder obstreljujejo kitajske baterije že ves dan japonske postojanke pri Kijanguanu. Bitka divja na vseh šanghaj-skih bojiščih. Kralj Boris o pomenu bolgarske vojske Sofija, 3. oktobra, p. Včeraj so se zaključili manevri bolgarske vojske. V Popovu je bil za zaključek prirejen obed, ki se ga je udeležilo 1.600 povabljencev. Na obedu so bili tudi kralj Boris, princ Ciril, člani vlade, bivši ministrski predsedniki in vojni ministri, veliko število generalov, vsi tuji vojni atašeji in še mnogo drugih uglednih osebnosti, ki so prisostvovali manevrom. Kralj Boris je imel ob tej priliki govor, v katerem se je zahvalil vsem četam za njihov požrtvovalni nastop. Poudaril je, da predstavlja vojska najtrdnejšo oporo za narod, ki se more na ta način mirno posvetiti delu in napredku. Na tak način služi, je dejal, naša narodna vojska plemeniti stvari miru, ki si ga bolgarski narod tako iskreno želi. Kralj Boris se je obrnil tudi do tujih vojaških atašejev in dejal: Posebno sem srečen, da vidim med nami tudi vas, predstavnike tujih vojsk, ki ste prisostvovali našim skromnim manevrom. Naša vojska vam ne more pokazati im-pozantne manifestacije, niti kakšne posebno poučne novosti, ker so njena sredstva reducirana. Vendar pa se zaveda svojih dolžnosti do domovine in si prizadeva izpopolniti se in razviti v sebi plemenite vojaške vrline, da bi tako mogla čim bolje jamčiti za varnost naše države ter prispevati k vse hvale vrednim naporom držav, ki se zavzemajo za mir. Zahvaljujem se, da ste z vašo prisotnostjo počastili naše manevre in dvigam čažo na zdravje odličnih šefov vaših držav in na napredek armad, ki jih zastopate. Pri obedu je govoril tudi vojni minister general Lukov, ki je izrazil zvestobo in udanost cele bolgarske vojske do vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Borisa. Njegove besede so bile sprejete z viharnimi ovacijami. Po obedu se je kralj iz Popova vrnil nazaj v Sofijo. Med potjo mu je prebivalstvo prirejalo navdušene sprejeme in manifestacije. Rudarji grade svoje okrevališče pod Golico Sestanek predstavnikov Rratovskih skladnic pri Sv. Križu nad Jesenicami Jesenice, 3. oktobra V krasoti narcis pod Golico, na starodavnem Kosmačevem posestvu nad Sv. Križem pri Jesenicah, so se davi zbrali zastopniki naše najstarejše socialno zavarovalne ustanove, Bratovskih skladnic iz vse banovine, da se porazgovore o nekaterih važnih novih načrtih. Prisostvovali so zastopniki rudarjev in plavžarjev, zdravniki Bratovskih skladnic in šefi podjetij iz Ljubljane, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja Laškega, Rajhenburga, Velenja, Guštanja, Celja, Stor in Jesenic. Med njimi so bili generalni ravnatelj TPD Skubec, predsednik glavnega odbora Bratovskih skladnic s podpredsednikom Murnom iz Trbovelj šef-zdravnik dr. Cizelj iz Trbovelj, ravnatelj skladničnega urada Dular, rudarski glavar inž. Močnik ter šef bolnic Bratovskih skladnic dr. Obersnel z Jesenic. V imenu pravnega odbora in jeseniške bratovske skladnice je pozdravil goste dr Obersnel, ki je sporočil, da je Bratovske skladnica letos spomladi pod prav ugodnimi pogoji kupila Kosmačevo posestvo, da zgradi tam okrevališče za svoje člane. Posestvo obsega 24 ha gozdov, polja, travnikov in pašnikov. Dobršen del te zemlje obsega planino od spodnje koče na Golici do državne meje. Kraj je idealen za letovi-ščarje in leži 1.050 m nad morjem na prisojnem pobočju sredi zanimive flore in je proti severu zaščiten, odlikuje pa ga krasen razgled na Triglavsko pogorje in idealen planinski zrak. Na mestu, kjei stoji stari Kosmačev dom, v katerem je Bratovska skladnica že doslej uredila 12 postelj za svoje zavarovance, bodo v kratkem začeli graditi veliko moderno okrevališče, nad njim pa poslopje za otroško počitniško kolonijo. Na koncu je dr. Ober-- snel naglasil željo, naj bi krajevne Bratovske skladnice posvečale tej ustanovi ve< pozornosti, kakor so ji doslej. Pod vodstvom dr. Obersnela in upravitelja jeseniške Bratovske skladnice Šetinca ter oskrbnika posestva Fenca so si gostje nato ogledali zemljišče, na katerem bo v kratkem zrastla ena naših najpomembnejših socialno-zdravstvenih postojank. Omeniti je vredno, da je Kosmačeva hiša poleti menda najvišja slovenska hiša, ki dobiva elektriko iz omrežja Kranjskih deželnih elektraren. Po ogledu so se udeležnei zbrali k skupnemu kosilu v Boštjanovem hotelu pri Sv. Križu. Pri tej priliki je imel generalni direktor TPD Skubec kratek nagovor, v katerem je poudaril, da so imeli rudarji že v srednjem veku svojo blagajno za medsebojno pomoč. 2e nad 100 let je njihovo socialno zavarovanje zakonito urejeno. Vojna je Bratovske skladnice hudo prizadejala, a z dobrim gospodarstvom se je zlasti bolniško zavarovanje v kratkem času vzorno obnovilo, nezgodno zavarovanje je zopet našlo ravnotežje, težave pa so samo še v pokojninski panogi, ki ji je vojna iz-podkopala kritje. Starim panogam pridružuje Bratovska skladnica sedaj še novo. Pod Golico je udarjen temelj za okrevališče, za katero se je prav v najtežjih časih zbralo v osrednji fond bolniških blagajn okrog 2.5 milijona Din. Ob koncu svojega govora je napil slogi delavcev in podjetij za prospeh socialnih ustanov. V imenu delavstva je govoril še podpredsednik Murn, ki se je zahvalil zlasti dr. Obersnelu za njegovo vzpodbudno pomoč, da bodo rudarji in plavžarji dobili sredi lepe Gorenjske primeren kotiček za oddih. Nadškof dr. Bauer resno obolel Po daljšem bolehanju je nenadoma nastopila oslabelost srca in se boje najhujšega Zagreb, 3. oktobra, o. Zagrebški nadškof dr. Bauer je že delj časa bolehal in je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Šele nedavno se je vrnil iz Dalmacije, kjer se je po daljši bolezni znatno okrepil, tako da so upali, da je glavna nevarnost že minila. Danes pa se je izvedelo, da se je zdravstveno stanje sivolasega cerkvenega dostojanstvenika nenadoma hudo poslabšalo, tako da so zdravniki v resnih skrbeh. Opoldne je bilo o zdravstvenem stanju nadškofa izdano naslednje službeno poročilo: V zadnjem času so se pokazali pri nadškofu dr. Bauerju simptomi dekom-penzacije srca. Pred 6 dnevi je nastopil infarkt na pljučih s temperaturo 39 stopinj. Naslednje dni se je stanje nekoliko popravilo, danes okrog poldneva pa je nenadoma nastopila slabost srca. V zagrebških cerkvah so zvečer molili za zdravje nadškofa, na Kaptol pa prihajajo z vseh strani vprašanja o razvoju bolezni. Spričo visoke starosti bolnika in že dolgotrajnega bolehanja se boje, da bi prišlo do katastrofe. Svečana otvoritev povečane Zenice Včeraj so začeli obratovati novi oddelki zeniške železarne — Govora dr. Stojadinoviča in Djure Jankoviča Zenica, 3. oktobra, a. Z velikimi svečanostmi so danes v Zenici otvorili nove oddelke tamkajšnje železarne. Na svečanost so prišle ogromne množice ljudi iz vse okolice. Vsi so dobili opoldne in zvečer brezplačno hrano. Njegovo Veličanstvo kralja je zastopal komandant H. armije general Bogoljub Ilič, ki je bil ob svojem prihodu v Zenico svečano spiejet. V zastopstvu vlade so prišli ministrski predsednik dr. Stojadinovič z ministri dr. Spa-hom, dr. Behmenom, Djuro Jankovičem in dr. Vrbaničem. Prispel je tudi ban drin-ske banovine Lukič. V dvorani tovarne je bila najprej slavnostna seja, na kateri je minister za Sume in rudnike D jura Jankovič v daljšem govoru orisal pomen razširjenja zeniške tovarne za naše narodno gospodarstvo in zlasti tudi za našo državno obrambo. Zahvalil se je predsedniku vlade in vsej kraljevi vladi, da so omogočili to razširjenje. Po njegovem govoru Je predsednik vlade sprožil električne motorje in s tem simbolično otvoril obratovanje v novih oddelkih. Opoldne je bil za povabljene goste banket. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v svoji zdravici izrazil zadoščenje, da je bilo tako delo dovršeno v enem letu. Zahvalil se je vsem svojim sodelavcem pri tem velikem delu, na čelu jim minister za Sume in rudnike. Nato je rekel, da smo sedaj v Jugoslaviji priče gospodarskemu razmahu, kakršnega naša država še ni doživela. Spričo tega gospodarskega blagostanja se ni čuditi, da so se lahko izvršila tudi tako grandiozna dela, kakršna je železarna v Zenici. Na banketu je govoril tudi nemški poslanik von Heeren, ki se je zahvalil predsedniku vlade za priznanje, izrečeno tvrd-ki Krupp in vsej nemški industriji. Popoldne se je predsednik vlade s svojimi spremljevalci s posebnim vlakom vrnil v Beograd. Zborovanje hrvatskih križarjev Zagreb, 3. oktobra o. Danes je bil v Zagrebu velik sestanek tako zvanih križarjev iz vseh pokrajin, k j ar ta polcerkvena organizacija obstoja in deluje. Na snočnjem občnem zboru zveze je bil za predsednika izvoljen zopet znanj zagrebški odvetnik dr. Ivo Protulipac. Tajniško poročilo trdi, da imajo križarji okrog 1200 organizacij z nad 40.000 Člani. Danes dopoldns je bila najprej v zagrebški stolnici svečana masa. Za maševanje eo križarji naprosili svojega zaščitnika sarajevskega nadškofa dr. Sariča, ki pa se je opravičil. Mašo je zato opravil eden izmed zagrebških duhovnikov. Po maši 60 odšli križarji v sprevodu v dvorano zagrebškega Zbora, kjer je bilo zborovanje. V sprevodu je šlo okrog 1500 križarjev 6 številnimi zastavami in tremi godbami, zborovanja pa se j s udeležilo okrog 5000 ljudi. Živahno se je komentiralo. da je na zborovanju le malo duhovščine, čeprav so križarji ustanovljeni v cerkvenem okviru. Glavni govornik na zborovanju je bil dr. Protulipac, ki je dal delu svojih izvajanj ostro, protižidovsko noto. Te njegove izjave so zbudile viharno pritrjevanje V6eh navzočih. Po zborovanju se je zopet formiral sprevod v mesto. Tudi tedaj so se še nadaljevali klici proti Židom. Gamelin v Bukarešti Bukarešta, 3. oktobra AA. (Havas). Načelnik glavnega štaba francoske vojske general Gamelin je danes prispel semkaj. Na postaji so ga pozdravili general Teodore-scu in druge ugledns osebnosti. Postaja je bila okrašena s francoskimi i« romunskimi zastavami. Opoldne so priredili ▼ čast generala Gamfdina torife »JUTRO« ponedeljeE* izdaj« Pi»e&rf5efc \ X. Spominska plošča heroju Gosarju ki so jo odkrili včeraj, naj priSa še poznim rodovom, Ca je naša svoboda zahtevala mnogo krvi škofja Loka, 3. oktobra ikotfja Loka je imela danes lepo spominsko slavje. Počastila je spomin heroja domačina, neustrašenega borca za zeai-»je Jugaslovenov inž. Ivana Gosarja, ki je padel L 1917. v Beogradu kot žrtev čr-nožoltega nasilja. Njegovi tovariši dobro-voljci so mu danes na njegovi rojstni hiši v Stari Loiki odkrili Skromno spominsko plooio, ki naj še pozne rodove spominja, da je bila Jugoslaivija ustanovljena s krvavimi žrtvami. Jutrni vlak je pripeljal iz Ljubljane številne udeležence iz vr9t dobrovoljcev in rezervnih oficirjev, zastopnike ljubljanskih sokolskih društev s prapori iz ljubljanske in kranjske župe ter zastopnike drugih parvmainih organizacij. Zelo številno so bili zastopani tudi četniiki. Slavja se je udeležila tudi posebna četniška deputaci-ja iz savske banovine. Rojstna hiša pokojnega Gosarja, ki no-al it. 3 in v njej gospodari pokojnikov brat To©«, je bila okrašena z zelenjem in tro-bojnicami. Na pročelju je visela slika inž. Ivana Gosarja, na njeni levici slika kralja Petra I. Osvoboditelja, na desni kralja Aleksandra L Zedinitelja, zgoraj pa v črnino zavita še neodgrnjena spominska plošča in nad njo podoba mladega kralja Petra n. Že mnogo pred 10. uro, ko naj bi se začela slavnost," je prikorakala pred hišo častna četa z godbo 42. planinskega polka«. Nato sose od vseh strani začele zgrinjati množice domačinov in zastopniki organizacij. Točno ob 10. so prikorakali pred hišo dobrovoljci s svojim praporom in predsednikom prof. Jerasom na čelu, za njimi Sokoli s prapori, četnikii, zastopniki faznih organizacij in celotni oficirski zbor 42. pl. p. s polkovnikom Markuljem na čelu. Navzočni so bili tudi narodni poslanec Rajko Turk, dolgoletni kranjski župan Ciril Pire, ravnatelj Pustoslemšek kot predsednik banovinske organizacije interniran-oev in Vodnikove družbe. Ko so se prapori razvili okoli pokojnikove slike, je stopil na govorniški oder dobrovoljec domačin g■ Valentin Starman in se spominjal v pretresljivem govoru svojega tovariša. Opisal je mlada leta Hrenovega Janeza, kakor so domačini imenovali Gosarja. Po končanih gimnazijskih študijah v Kranju in na kmetijski visoki šoli na Dunaju je mladega inženjerja vleklo slovansko srce v Srbijo, kjer so ga Bprejeli z odprtimi rokami M mu takoj dali službo gozdnega inženjerja v Bajiini Bašti. Kmalu pa je nastala vojna in Gosarju ni bilo težavno izbirati, pod čigavo zastajvo se bo bojeval. Jeseni 1. 1915. je Gosar obležal v boju pri Elbasaniu pokrit z več ko 40 ranami Ujeli so ga Bolgari. Spoznali so v njem bivšega avstrijskega oficirja in ga izročili po okrevanju avstrijskim obSastvom. Jeseni 1. 1916. so srbskega oficirja Gosarja vrgla v najtemnejšo celico gamizijskih zaporov v Beogradu. V ječi in pred sodniki je Gosar pokazal ves svoj pogum in slovansko mišljenje. Ni se dal pregovoriti, da bi svoje sovražnike prosil milosti in si rešil življienje. Bil je junak do poslednjega diha in še 10. februarja L 1917., ko mu je na. morišču hotel krvnik zavezati oči, je dejail: »Srbski oficir ima pravico umreti z odprtimi očmi.« Z vzklikom kralju Petru in srbski vojski je izdihnil heroj Gosar. četudi bi se lahko rešil, je Gosar čutil, da je treba narodu pokazati, kako se je treba za svobodo tudi žrtvovati. Govor, med katerim je bilo slišati pri- tajeno ihtenje globoko pretresenih poslušalcev, je izzvenel v želji, naj bi bila spominska plošča vsem rodovom izpodbuda in zgled prave domovinske ljubezni, ki je edina čuvailica svobode vsakega naroda. Slava spominu Ivana Gosar ia! Nato je spregovoril predsednik organizacije dobrovoljcev profesor Jeras: Le v neštetih krvavih bojih prekaljeno bratstvo in tovarištvo je moglo dati Junaka, kakršen je bil Ivan Gosar. Skromna spominska plošča je vidni znak najvišjega odlikovanja, ki ga morejo izraziti vojni dobrovoljci svojemu tovarišu, kd je kot heroj žrtvoval svoje življenje za svobodo in ze-dinjenje. Njegova smrt ni bila zaman. Danes stoji pred njegovo hišo z narodom najtesneje povezana jugoslovenska vojska, naš ponos in neomajna vera v srečno bodočnost Jugoslavije. Iz krvi se je rodila Jugoslavija, s krvjo jo bomo branili, ako bo treba, proti vsakomur. Taka je volja še živečih vojnih dobrovoljcev danes in v bodoče. Jugoslovemski vojni dobrovoljci izročamo ploščo tvojim svojcem in njihovim potomcem v varstvo in naj jo čuvajo tako, kakor si ti z ljubeznijo in junaštvom ustvarjal Jugoslavijo. Slava heroju Gosarju Ivanu! Zavesa je padla in odkrila marmorno spominsko ploščo z napisom; »Tu se je 1. X. 1. 1888. rodil inž. Ivan Gosar, vojni dobrovoljec poročnik, padel je 10. n. 1. 1917. v Beogradu kot žrtev avstrijskega nasilja. Slava tovarišu heroju!« Vojm dobrovoljci. Oglasila so se rezka povelja, častna četa je oddala gromko salvo, godba je intoni-rala državno himno. Z enominutnim molkom v stavu mirno je naša vojska počastila spomin pokojnega heroja! Na oder je stopil zatem upokojeni profesor vojne akademije v Beogradu g. Mile Pavlovič, ki je oskrbel o Gosarju lepo spominsko črtico pod naslovom »Slovenac Gosar«. Črtica je izšla v »Vojaškem zabavniku«, izdaji beograjskega »Vojničkoj glasnika« v februarju 1. 1921. Zena prof. Pavloviča je bila skupno z Gosarjem zaprta v Beogradu in je še pet minut pred Gosarjevo usmrtitvijo z njim govorila. Pozneje je tudi ona postala žrtev avstrijskegt vandalizma. Prof Pavlovič je očital velik« pokojnikove zasluge in je med drugim dejal, da je lahko ubiti človeka, ni pa mogoče ubiti ideje. Gosar živi še mrtev. V imenu vse Jugoslavije se klanja njegovemu spominu. V imenu kranjskih sošolcev pokojneg£ heroja je spregovoril dobrovoljec bivši sreski načelnik Poklukar, v imenu akademskega društva »Krasa«, ki mu je pokojni na Dunaju pripadal, pa dobrovolje« trgovec Lapajne. Kot zadnji je govoril S« domačin učitelj Horvat v imenu škofjeloških Sokolov in Sokolov dobrovoljcev Po spominskih besedah zastopnika ljubljanskega pododbora četnikov — četnlkl iz savske banovine so se posebej poklonil — je godba zaigrala »Lepo našo domovino«. Starološki župan Avguštin se" je nato zahvalil navzočnim za tako številno udeležbo. Tudi on se je v imenu Ločanov poklonil pokojnikovemu spominu. Ko so razne organizacije, v prvi vrsti dobrovoljci Sokoli in Ločani položili pod sliko vene« z napisi, je bila svečanost končana. Ljudje so se razšli, dobrovoljci so se na v prijateljski družbi s četniki še dolgo pomenkovali in obujali spomine iz dobrovoljskil časov. Slovenski likovni umetniki o svojih perečih vprašanjih Zgledna složnost v najvažnejših sklepih — besed senatorja Hribarja »;• ST7 iev hudih Ljubljana, 3. oktobra. Včeraj proti večeru so se v prostorih Slamičeve restavracije zbrali v lepem številu slovenski likovni umetniki iz Društv« slovenskih likovnih umetnikov. K izrednemu občnemu zboru, na katerem so pretresli domala vsa življenjsko važna vprašanja svojega stanu mirno in složno, je prihitela več kakor tretjina članov. Prisotni so bili: Ivan Vavpotič, ki je vodil zborovanje kot namestnik odstopivšega predsednika, od-stopivši predsednik A. G. Kos, prof. Ivan Zaje, častni član društva upravnik Narodne galerije Ivan Zorman, Fran Tratnik, Mirko Subic, Saša Šuntelj, Franc« Gorže, Božidar Jakac, Nikolaj Pimat Zdenko in Boris Kalin, Maksim Gaspari Zoran Mušič, Rajko Šubic, Putrih, Aloj: Sedej, Elda Piščančeva, Franc Košir, Stane Kregar, Tone Kralj, Mara Kraljeva, Niko Omerza, Lojze Kogovšek in Ivar Kos iz Maribora. Za to veliko udeležbo se je toplo zahvalil predsedujoči Vavpotič. Nato pa je poudari javno zahvalo mecenu slovenske umetnosti in umetnikov dr. Franu Windischerju, k se je iz zdravstvenih ozirov spomnil zborovanja le pismeno, nadalje prisotnemr častnemu članu in upravniku Narodne galerije Zormanu, ki je vedno kot duša in desna roka stal-na strani interesov slovenskih likovnih umetnikov, dosedanjemu požrtvovalnemu predsedniku A. G. Kosu in tajniku Mirku Šubicu, g. banu in ban-skima konzulentoma konservatorju dr. Steletu in dr. Moletu, končno pa še prisotnim poročevalcem ljubljanskih dnevnikov, katerim je sporočil hvaležnost društva do našeg? časopisja, ki je v izdatni meri zastopalo v javnosti interese naših umetnikov ob vsaki priliki, ko se je izkazalo potrebno. Zatem je predsednik v obširnem referatu poročal zbranim umetnikom o vsem ogromnem delu, ki ga je društvo opravilo v pretekli poslovni dobi. Referat se ni omejeval le na suhoparno poročanje golih dejstev, temveč je nudil globok vpogled tudi v vsa tista vprašanja, ki so na Slovenskem kljub tako številčno kakor kakovost- no močno zastopanemu stanu umetnikov ostala domala še vsa nerešena. Odkrito, tovariško in složno pretresena so bila tudi vsa tista vprašanja, ki se našemu umetniku dan na dan nenehoma pojavljajo in sekajo globoke rane tako s socialnega kakor tudi kulturnega stališča, v življenje vsakega posameznika in vse skupnosti Med ta vprašanja je šteti predvsem zavarovanje slovenskih umetnikov za primer kakršnekoli potrebe, organizacijo udeležbe na domačih in inozemskih razstavah, vprašanje uvedbe strokovnih umetniških šo ali umetniških ateljejev tam, kjer jih š< ni, uvedbo posebne umetniške instance, ki bi odločala o človeku-umetniku in ga predstavljala brez zapostavljanja in tudi brez pretiravanja naši in tuji javnosti, končno pa še s stanovskega stališča življenjsko važno vprašanje nepristranskega upoštevanja slovenskih likovnih umetnikov pri delih, ki jih slovenski narod postavlja s svojimi težko žrtvovanimi sredstvi v čast in spomin za njegovo zgodovino zaslužnih osebnosti. Volitve novega odbora Med prvimi točkami dnevnega reda so bile po nujnih okoliščinah, ki jih je povzročila odstopitev predsednika A. G. Kosa in odbornika Toneta Kralja, volitve noveg« odbora. Zborujoči so soglasno potrdili že od dosedanjega odbora kooptirane člane, in sicer Vavpotiča kot predsednika in Gor-šeta kot odbornika, kar se je izkazalo zlasti za umestno spričo kongresa jugosloven-skih umetnikov, ki ga je dosedanji odbor pripravljal. * Iz poročila predsednika je bilo tud razvidno, da je dosedanji odbor agilno vodil v pretekli poslovni dobi društvene zadeve in se požrtvovalno potrudil z razstavami, ki predstavljajo važen izredni denarni vir, in pa tudi moralni uspeh ne le razstavljalcev, temveč tudi društva, ki je razstave prirejalo. Tako sta bili pomladni razstavi v Jakopičevem paviljonu in v paviljonu Cvijete Zuzorič v Beogradu deležni odličnega moralnega in materialneg; uspeha, s katerim so slovenski umetniki, ki niso bal razvajeni, lahko v polni meri > zadovoljni. Predsednik pa je še posebno čestital številnim društvenim članom, le so bili v preteklem letu tako doma kakoi ▼ tujini deležni častnih priznanj za svoj j dela. Kljub tem razveseljivim ugotovitvarr pa je blagajnik Saša Santelj opozoril, da prevelik optimizem v materialnih zadevah nikakor še ni na mestu, ker še izdatki neprestano pojavljajo, dokaj negotovi pa so materialni uspehi društva, ki redno lahko računa le na negotove prispevke članov samih. Izvolitev umetniškega sveta Ker se je izkazala za potrjbno tudi iz-prememba pravil, po katerih je Društvo slovenskih likovnih umetnikov doslej poslovalo, eo Nli izneiem nekateri predlogi za irprememho p?edvsjni glede staližča, ki naj ga društvo zavzema pri presojanju 6pre jemanja novih članov. Kakor je poročal predsednik Vavpotič, j a že prejšnji odbor osvojil predlog A. G. Kosa, naj bi se pri včlanjanju novincev zlasti pazilo na to, da bi se društvo ubranilo vsega, kar bi motilo resna umetni&ka prizadevanja. Iz izčrpne debate Je izzvenela zahteva, naj bi se strogo pazilo na to, da bi društvo 6pr3jema- 10 v svoje vrste le tiste, ki se poklicno v svoji stroki aktivno udeležujejo umetniškega življenja in s svojim delom bogatijo slovensko umetniško svojino. Društvena pravila glede članstva naj bi se izpremmila tudi toliko, da bi imelo društvo poleg rednih, častnih in ustanovnih članov še izredne člane, med katerimi bi bili umetniki neslovenske narodnosti in Slovenci, ki živ3 izven Slovenije. Snujoči se umetniški svet, v katerega naj bi 6e volilo iz članskih vrst po pet osets bi imel predvsem to nalogo, da bi v kočljivih primerih odločal o sprejemanju novih članov. Poleg tega pa bi pripadala umetniškemu svetu tudi še posebna vloga. Ob priliki domačih razstav in reprezentativnih razstav v tujini so se glede izbora razstavljajočih umetnikov in njihovih del pojavila velika nesoglasje in nezadovoljstva. V vretah zbo-rovalcev je bila izražena želja, naj bi se pri bodočih razstavah ne gledalo na umetnike, temveč na umetnine. V interesu vseh umetnikov in umstnosti je torej, da bi zlasti pri reprezentativnih razstavah delovalo posebno razsodišče, ki bi izbiro del nepristransko razsodilo. Da bi se temu na vsestransko zadovoljstvo odpomoglo, naj bi po potrebi pripadla zamišljenemu umetniškemu svetu tudi omenjena naloga. Po izčrpni debati, v katero je s svojim mnenjem in na-sveii posegel tudi upravnik Zorman, eo se člani odločili za izvolitev provizornega umetniškega sveta, v katerega so bili izvoljeni G. A. Kos, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Nikolaj Pirnat in Zd?nko Kalin. Stvarno je bilo obravnavano tudi vprašanje umetniških akademij. Umetniški naraščaj nima doma polne možnosti za svoj razvoj, ker mu primanjkuje strokovnih eoL Odbor je sproži! vpražanje, naj bi se tudi v Ljubljani in Beogradu po možnosti ustanovili umetnostni akademiji, za prvo silo pa vsaj mojstrski ateljeji, ki bi biH priključeni za-grsbški akademiji. 0 tem pa bo obširneje in natančneje razpravljal še Kongres umetnikov ki bo na pobudo Društva slovenskih likovnih umetnikov 13. in 14. novembra v Ljubljani in 6e ga bodo udeležila društva umetnikov it Zagreba, Beograda in Sarajeva. Ta kongree bi imel po zamisli slovenskih umetnikov zelo otširen program. Na njem naj bi se razpravljalo o vseh važnih stanovskih vprašanjih. Znano je, da eo umetniki kljub svoji nepogrešljivi va&iosti za narodno kulturo med tistimi stanovi, za katere je najmanj preskrbljeno in so prepuščeni povsem farni sebi in lastni zaščiti. Naloga kongresa bi bila, da vsa ta vprašanja v izčrpnin referatih obdela in v obliki resolucij postavi svoje predloge in zahtev« na javnost in ohlastva. Na dnevni red naj bi nadalje prišla vprašanja študijske podjpore, zaščite avtorskega prava, osiguranja velike večine umetnikov, ki niso v javnih službah, ta primer bolezni, starosti itd., nadalje smotrna ureditev prirejanja razstav doma in v tujini, možnosti raznih olajšav ob takih prilikah in druga Med slučajnofctmi pa je bil že tudi izglasovan predlog, naj bi društvo pri odločilnih t i.jtancah stavilo predlog za imenovanje sodnih umetniških iivedencev pri sodiščih, kolikor se imajo ta ukvarjati z ocenjevanjem po svoji prirodi po ee je vršila 1. oktobra v magistratni posvetovalnici, padle hude žalitve na ves kiparski stan. Javno je g. senator imenoval umetnike megalomane, se-bičn3Ž« in zaplotnike. Društvu likovnih umetnikov pa je na račun njegovega v časopisju objavljenega stališča glede priprav za spomenik naprtil očitek, da leže in da so njegove trditve iz trte izvite. Soglasno je bil zaradi teh napadov sprejet predlog, naj odbor Društva slovenskih likovnih umet nikov zahteva predvsem izročitev steno-gramskega zapisnika seje spomeniškega odbora v s vrhe natančne ugotovitve izrečenih napadov, hkratn pa naj na prošnjo kipar-. jev občni zbor odločno protestira proti ta-I Um napadom. 15.000 ljudi na kranjski tomboli Avto je sreča naklonila posestniku Petru Sajovcu iz Mlak pri Kokrici Kranj, 3. oktobra Kranjsko gasilsko društvo je imelo danes svojo že tradicionalno tombolo. Privlačnost je bila tokrat še večja, saj 90 bili med glavnimi dobitki lep osebni avto, dvoje motornih koles, krasno pohištvo in razne dTuge potrebščine za hišo in dom. Na tombolo je prišlo rekordno število srečolovcev. Prostrani mestni trg in vse sosedne ulice' so bile nabito polne. Samo z vlaki se J® pripeljalo od vseh strani nad 10.000 ljudi. Računajo, da je žrebanju prisostvovalo okrog 15.000 ljudi. Žrebanje se je pričelo popoldne ob 16. in je trajalo vse do 20. Sreča je bila tokrat precej pravična. Lep osebni avto znamke Opel je zadel posestnik Peter Sajovic iz Mlak pri Kokrici, z mo- tornima kolesoma pa sta ee odpeljala domov d3lav«c Vinko Justin iz Lučan pri Gorenji vasi in pa dijakinja Nuša Klaskova iz Kranja. Kompletno kopalnico je dobil hlapec Jože Avsenik iz Kranja, krasno spalnico p« zasebni uradnik Ivan Zuipan iz Naklega. Kajak je zadel mizar Janez Ogrin iz Mengša, moško kolo tesar Slavko Mavčič iz Bizovika, damsko kolo delavka Francka Pintarjeva iz Cepulj pod Sv. Joštom, otroško kolo Jožica Marinkova, trgovska pomočnica iz Ljubljane. Posestnik Franc Korošec z Bleda je odnesel domov najnovejši sesalec za prah, enajsti glavni dobitek, voz opeke, pa je zadel Franc Breščak. hlapec na Jesenicah. Razen tega je bilo izžrebanih še 176 amb, 146 tern. 83 kvatern in kvinov. cm- Maribor preko nedelje Maribor, 3. oktobra Lepo uspelo zborovanje omladine JNS Danes dopoldne je bilo pri Zamorcu lepo obiskano zborovanji JNS za mesto Maribor. Na zbor so prihiteli tudi zastopniki omladine JNS iz Ljubljane s tajnikom banovinskega odbora tov. Andrejem Uršičem, nadalje zastopniki laščanSke in trboveljske omladinske organizacije JNS. Današnje zborovanje je imelo namen zbrati omladince JNS iz Maribora na informativnem sestanku, ki naj razvije temelje za nadaljno organiziranje nacionalistične omladine v Mariboru. Toplim uvodnim pozdravnim besedam tov. Grešaka, je sledil izčrpen referat tov. Uršiča, ki se ja v svojih izvajanjih dotaknil vseh aktualnih problemov naše notranje politika in podal točno opredelitev omladine JNS nasproti političnemu dejanju in neha-nju JRZ in beograjskega in zagrebškega dela združene opozicije. Nato je iizprego-voril v ognjevitih izvajanjih podpredsednik banovinskega odbora JNS v Ljubljani tov. dr. Milan Gorišek ml., ki je podal kritične misli h gotovim pojavom našega političnega življenja v zadnjem času. Navzočni omladinci nacionalisti so z navdušenim ploskanjem sprejeli Izvajanja vseh referentov. Avstrijski gostje v Mariboru Današnja nedelja predstavlja brezdvo-mno rekord glede obiska avstrijskih gostov v letošnji sezoni. Računa se, da je prispelo danes v Maribor najmanj 1.000 Avstrijcev. Danes so bili prvikrat ofici-elno sprejeti tudi člani Touring kluba iz Celovca, ki so vrnili Mariboru mariborske izletne obiske v Celovcu v teku letošnje sezone. Okoli 120 Celovčanov je prispelo na motorjih pod vodstvom predsednika Touring kluba iz Celovca direktorja Sp&nd-legerja v Maribor. Prva skupina je prispela že snoči, druga skupina pa danes dopoldne, celotno s preko 50 vozili. Na mestni meji pri Merdavsorvi gostilni na Koroški cesti so pričakali Celovčane predstavniki masta Maribora, Tujskoprometne zveze, Touring kluba, mestnega turističnega odbora in drugih ustanov s »Putni- kovim« ravnateljem Loosom na čelu. Navzočni so bili pri sprerjem-j tudi mariborski motociiklisti s predstavniki tukajšnjih motociklisUčnih klubov »Pohorja« in »Pe-runa«. Oficdelni pozdrav j« bdi ob 12. pri Orlu in so med drugim izpregovorili magistratni direktor Rodošek za mestno občino, »Putnikov« ravnatelj Loos, podpredsednik »Pohorja* Fašing in predsednik »Peruna« Hlebš, nato pa so se zahvalili za prisrčne pozdravne besede predse<±nik oeflorvškega Touringkluba Spindleger dr. K6 nig in Cizek. V najlepšem razpoloženju so se gostje odpeljali popoldne v Pekre, kjer so pri Tomšetu imeli svojo vinsko trgatev ob vznožju našega lepega Pohorja, ki ga gostje kar niso mogli prehvaliti. O tem in onem. •. Danes je bila izredno lepa jesenska, nedelja. Zaživele so pohorske in koziaške rebri. Ljudem se je potožilo po otoku, kjer pa je sezona žal že zaključena. Pc vinogradih so veselo peli klopotci svojo pesem. Vse Je hitelo v prirodo, če izvzamemo Zbor stanovanjskih najemnikov pri Gambrinu. kjer so mariborski stanovanjski najemniki razpravljali o aktualnih zadevah in zahtevah najemnašt/va in začetek nove sezone v mariborskem narodnem gledališču. V kriminalnih buitavalh ni bilo nič posebnega. Izsledili pa so nevarnega specialista na tuja kolesa 261etnega brezpo selnega Balkanu«, po rodu iz Poltave v Rusiji in, pristojen v Ljubljano. Stanoval je pod Tu/rnom. št. 4 in je bil samec. Pokojnik ni zapustil nakakega pisma, ki bi pojasnilo njegov obupni korak. Morda ga je pognalo v obup domotožje, ki je zahtevalo v zadnjih letih že več žrtev med ruskimi begunci. Pr lesarska napredovanja Na predlog prosvetnega ministra so z ukazom kr. namestnikov napredovali na gimnazijah: v četrto skupino prve stopnje: dr. Ivan Dornik, prof. na klasični gimnaziji v Mariboru, Janko Orožen, prof. realne gimnazije v Celju, Adolf Lapajne, prof. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Kapus, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Karel Zelenik, prof. realne gimnazije v Celju; v četrto skupino druge stopnje: Alojz žitnik, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Maksto Prežel j, prrof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Fran Sušnik, prof. klasične gimnazije v Mariboru; v peto skupino: David Zupan, prof. realne gimnazije v Ljubljani, Serafina Po-Ijanec, prof. klasične gimnazije v Zagrebu, Ivan Kos, prof. klasične gimnazije v Mariboru, FYanc Planina, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Srečko Baučer, prerf. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Mirko Rupelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; v šesto skupino: Peter Kovačlft. prof. realne gimnazije v Celju, Franjo Cetina, prof. realne gimnazije v Celju, Rihard Aplenc, prof. real. gimn. v Ljubljani, dr. Marija Perpar, prof. realne gimnazije v Celju, Alojzij Merčun, prof. realne gimnazije v Ljubljani; v sedmo skupino: Albin Mali, prof. tretje realne gimnazije v Ljubljani, Marja Boršnik, prof. prve realne gimnazije v Ljubljani, Anton Gorup, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; na učiteljiščih: v četrto skupino druge stopnje: Ado!f Grebming, prof. na učiteljišču v Ljubljani, Ervina Ropaš, prof. na učiteljišču v Mariboru, Viktor švajger, prof. na učiteljišču v Ljubljani; v peto skupino: Joško Trobej, prof. na učiteljišču v Mariboru, Ciril Bernot, prof-na učiteljišču v Ljubljani; v šesto skupino: Ema Trobej, prof. na učiteljišču v Mariboru, Katinka Rihar, prof. na učiteljišču v Ljubljani. Strokovni učitelj Rajko Burg v Ptuju je napredoval v osmo položajno skupino. Samomorilni poizkus Maribor, 3. oktobra. Na Betnavski cesti 34 si je danes popoldne v svoji spalnici v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v prša 181etni pekovski •vajenec Florijan Horvat Vsega krvavega in nezavestnega so našli malo pozneje in poklicali reševalce, ki so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Objave Mladinski pevski zbor Sokola Ljubljana — Šiška. Opozarjamo starše, katerih deca po-seča pevske vaje, da bo danes ob 16. vaja za mlajšo ter ob 17. ze starejšo deco. Vabimo deco, ki še ne sodeluje, da se še prijavi k sodelovanju. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej kraljevini, na skrajnem zapadu in v gornjem Prteor-ju bo nekoliko večja oblačnost. Ponekod bodo jutranje megle. Toplota se bo neko- »JUT* O« poaedeltfb Mafe * * irnmmtmmmmmmr 9 fMttMMt I. X. 'I95P. Tekma za pokal prezldenta dr« Beneša ČSR : JUGOSLAVIJA 5:4 (3:1) Rezultat Je bil dosežen šele v 33* min. drugega polčasa in bi bili naši z boljšo taktiko lahko igrali neodločeno ali na tudi zmagali — 25.000 gledalcev Praga, 3. oktobra Z napetostjo pričakovana tekma med češkoslovaško in Jugoslavijo za prvenstvo Male antante in pokal prezidenta dr. Beneša, se je po zelo živahni in razburljivi igri končala s tesno zmago češkoslovaške reprezentance. Tekmo, ki Jo je gledalo okoli 25.000 gledalcev, je sodil beriinski sodnik Birlem. Po odigran Ju obeh državnih himen sta nastopili obe enajstorici v naslednjih postavah: Češkoslovaška; Pianička (Slavija), Bur-ger, Tauček, Kostalek, Bouček, Kolsky, Ryha, Senecky (vsi Sparta), Sobo tka (Slavija), Nejedly (Sparta), Rulc (2ide- nice). Jugoslavija; Glaser, Hiigl, Matošič, Lech ner, Gajer, Kokotovič, Medarič, Valjarevič, Hitrec, Vujadinovič, Pleše. Do polčasa Domači prevzamejo takoj vodstvo in so od vsega, začetka močnejši, Glsser in Hiigl imata polne roke dela. 2e v 5. min. uide Rulc obema branilcema in ustreli neubranljivo vodilni gol. 1:0 za ČSR. V 12. min. je minuta molka v počastitev spomina pokojnega prezidenta Masaryka. V 18. min. dobi žogo Pleše, ki je najboljši igralec med Ju posloveni, ter ustreli neubranljivo v gol. Rezultat Je izravnan. 1 :1. V 26. min. je gneča pred jugoslovanski m golom in Čehi najdejo priložnost, da spravijo žogo v mrežo. 2 : I za ČSR. Jugosloveni so zdaj še dalje precej v obrambi. V 30. min. poda Ryha Seneckemu, ki strelja že tretji gol. Stanje .ie 3:1 za domače, ki se do odmora ne 3premeni. Drugi del Po odmoru zadeneta že v četrti min. Matošič in Sobo tka drug ob drugega in zaradi foula prisodi sodnik prosti strel, ki ga Rulc spremeni v četrti go| za ČSR 4 :1. Publika je vsa na nogsto, kajti zdaj pričakuje, da bo«.o Jugosloveni doživeli katastrofo. Toda prav v tem trenutku se dvignejo gostje in začnejo energično napadati. Žogo dobi nevarni Pleše, ki odda Hitrecu in te je rezultat za gol manjši. 4:2 za ČSR. Jugosloveni so še dalje v občutni premoči. Napadi so vse bolj energični in češkoslovaška ob ram Da se mora hudo braniti. V 11 min. je Pleše spet v napadu. Zdaj uide krilcem in strelja v vrata. Planička prehitro zapusti vrat?, toda za njim je še branilec, ki zadrži žogo, toda že za črto. Jugosloveni reklamirajo gol, toda sodnik ne priznava. Štiri minute kasneje je pri žogi Hitrec ln zopet pade gol za Jugoslavijo. 4 : S za cSR. Publika je vse bolj nemirna, kajti izenačenje je skoraj v zraku. V 25. min. je spet v akciji Pleše, nasproti mu pride Tauček, pred golom nastane velika zmada in Cehi potisnejo žogo sami v svoja vrata. Rezultat Je izravnan, 4 :4. Nejedli je blezirsm in odslej samo statira. Jugosloveni se po izravnanem rezultatu potegnejo v defenzi-vo. v 33. min. pride do žoge Sobotka in strelja neuli. anljivo zmagonosni gol ter postavi končni rezultat 5:4. V zadnjih minutah je še zelo živo in posebno si prizadevajo Jugosloveni. da bi morda šs enkrat izravnali, tooa Čehi znajo čuvati rezultat vse bolje od Jugoslovanov. Igra je bila zelo napeta in fer, kar priča posebno dejstvo, da je sodnik v vsem poteku kaznoval samo dva foula. Kratko o moštvih Jugosloveni so bili dane« predvsem hitrejše moštvo in so razen tega zaigrali z večjim elanom in požrtvovalnostjo od domačih. Usodno napako so zagrešili, ko so se po stanju 4 : 4 vrgli v defenzivo in dali češkemu napadu možnost za nove akcije. Mem Jugosdoveni so se najbolj odlikovali levo krilo Pleše, vratar Glaser in pa vodja napada Hitrec. Domačini ao bili tehnično boljši del in so tudi v prvem polčasu popolnoma prevladovali na igrišču. Ko je bilo stanje 4:1 zemje, so začeli igrati lahkomiselno in sam nasprotnik jip. je šel proti koncu igre tako na roko, da so srečno spravili svojo tesno zmago. V ostalem je tekma nudila redko napeto Igro, ki je zadovoljila razvajeno praško nogometno publiko. Zagreb:Praga 2:0 (2:0) Zagreb, 3. oktobra Danes popoldne je bila na igrišču Gra-djanskega pred približno 4000 gledalci odigrana medmestna tekma med Prago in_Za-Crebom, v kateri so Zagrebčani zasluženo zmagali. Rezultat je bil postavljen že v prvih 15 minutah prvega polčaea in ee pozneje kljub naprezanju obeh enajstorie ni več spremenil. Gole sta zabila Lesnik v 9. in Rakar v 15. minuti. Tekmo je sodil zagrebški sodnik Višnji?, ki ie kljub temu, da jc ;mel lahek posel, zagrešil precej napak. ! , :bno nezadovoljni so bili z njim go:tje. tovo tako fanfmhro, Ha ji lahko mareilco- mu žel, da ga ni priiel pogledat. O sodniškem zboru skoro tudi ne bomo izgubljali besed, saj poznamo že vse stare znance, ki ne odnehajo na nobeni prireditvi in te Mimo še čudimo, da niso popustili ie oni. — Ilirija je današnje tekmovanje častno izgubila, lahko pa si šteje t srečo, da ima v svojih vrstih dober material, ki se ga bo dalo s pametno vzgojo in sistematičnim treningom še dobro izoblikovati. Pozornost sta razumljivo predvsem vzbujala naša najmlajša državna reprezentanta Kotnik in Bratovž, ki sta poleg Čioarj« in Rebra tudi prinesla ilirijanskemu moštvu mnoge dragocene točke. Pri gostih je bil zelo dober sprinter Dolanski, ki je več kot ta glavo prekašal malega čičarja in je pri vseh nastopih le tesno zmagal pred zelo borbenim Markom. Zagrebške fante, 17 po številu, je vodi! bivši državni rekorder Luka Pre-aenit, ki je ob odhodu • prisrčno zahvalo gostiteljem izjavil tudi svoje veselje nad lepimi uspehi prireditelja in povabil nove športne prijatelje na revanž v Zagreb. Prireditev sama je kljub termi, da je obsegala 10 točk. trajala komaj dve uri in pol. Načelnik Ilirijanov g. Polajnar je kot vodja skrbel za hiter potek tekmovanja, ki je dalo nekatere prav dobre rezultate. — V okviru tekmovanja sta Primorjaia Goriek in Skušek pri poizkusu rušenja Gabršikove-ga državnega rekorda na 500 m tudi uspela in sta dosedanji rekord 1:08.8 oba prekosila. Goriek je zmaga! v času 1:07.7. Sku-šek pa je z 1:07.9 tudi zboljsel dosedanji rezultat. — Tehnični uspehi tekmovanja ta dvoboj so šteli po točkah za prvo mesto 5, drugo 3, tretje 2 in četrto 1 točko. Nastopalo je po več tekmovalcev, najboljša dva vsa-ke skupine sta štela za dvoboj. Tek 100 m: 1 Dolanski (C) 11.8. 2. Cičar (J) 11.9. 3. Reber (J) 12.0, 4. Bogner (C) 12.2.Dolanski je odločil borbo v zadnjem metu tik Dred ciljem, ko se je zaradi svoje velike postave pognal za prsa pred malega Čičarja. Tudi na 200 m ie končala borba v enakem razmerju. 1. Dolanski (C) 248, 2. Cičar (J) 24.8, 3. Lončar (C) 26.2, 4. Fajfar (J) 27.0. Met krogle 5 kg 1. Piši (C) 1334, 2. Jve- kovič (C) 1322, 3. Ciganovič (J) 1291, 4. Tkalec (J) 1247. Skok v višino 1. Bratovž (1) 165, 2. Reber (J) 160, 3. Egri (C) 160, 4. Arkus (C) 155. Tek 1000 m 1. Kotnik (J) 2:39 2 pet., 2. Gojkovič (C) 2:50, 3. Šenk (I) 2:51, 4. Broglicvič (C) 2:51. 1 pet. Disk 1,5 kg 1. Dolenc (C) 3576, 2. Piši (C) 3540, 3. Gale (J) 2991. 4 Dejak (J) 2900. Daljina 1. Piši (C) 611, 2. Reber (J) 610, 3. Egri (C) 599. 4. Bratovž (J) 557. Ogorčena borba za prvo mesto, ki je za centimeter pripadlo Concordijašu r predzadnjem skoku. Kopje 1. Brolih (C) 4301. 2. Slavo (J) 42S2, 3. Egri (C) 4248. 4. Možina (J) 3860. Skok ob palici 1. Bratovi (J) 290, 2. Brolih (C) 250. 3. Reber (J) 200, 4. Milanovi« (J) 200. »Balkanski« reprezentant v višino Vido Bratovž je skoro preko noči poeta! pravo odkritje še za to disciplino. Naskakoval j« že 3 m znamko. Štafeto 4 X 100 m je dobila Concordtja z 48.8 pred Ilirijo z 48.9, ki eo jo pokopaJo slabe predaje. Fantje pa to m borbeno zagrizli in je tako ta točka bik s«lo zanimiva. Dvoboj se je konča/ g U točkami razlike v dobro goetov (63:52 za Concordijo) Poleg tekmovalcev skupine C (16—18 let starosti) so v treh točkah tekmovali ie B-juniorji (14—16 let) na 100 m: 1. Kos (C) 12.7, 2. Lončar (C) 12.8, 3. Rihtar (I) 12.9, 4. Stanič (I) 13.1,v metu krogle 4 kg 1. Jakšič (C) 1360, 2.Rihtar (I) 1277, z majhnim prestopom 1370! 3. Lenart (I) 1209, 4. Stanič (I) 1042, in v skoku v daljino 1. Stanič (I) 509, 2. Milanovič (I) 503. Gostje so si nadmočno osvojili 7 prvih mest, Ilirijani pa tri, tj. Kotnik na 1000 m in Bratovž v višino ter ob palici. Tekmovanja kakor današnje p« le mladino bodre k novemu delu! * Zanimiva športna obletniea. Ko ee ie ne vse kraje proslavljajo razne obletnice, dajmo še športnikom, slovenskim biciklistom, kar jim gre. Danes popoldne je bilo na te-lovadišču Ljubljanskega Sokola lahkoatlet-sko tekmovanje juniorjev Ilirije in Concor-dije. Točno pred 40 leti, bila je tudi nedelja, eo bile na istem prostoru, kjer se je danes borila že naša najmlajlša športna garda, velik; slovanske kolesarske dirke na modernem kolesarskem dirkališču, ki ga je za lOletnico svojega obstoja »Slovenski klub kolesarjev Ljubljana 1887« posebej pripravil v ta namen. To svojo lOletnico obetoja so sloverwki kolesarji pred točno 40 lati proslavili s *Uxve6nim sprevodom na okrašenih kolesih in a slovanskimi kolesarskimi dirkami na novo zgrajenem dirkališču, sedanjim sokolskem telovadišču. Športnikom eo v tistih lepih časih ljubljanske dame, nokknjaie dragocena darila in je enega teh prajel takratni zmagovalec g. Viktor Bohinec, poleg zlate kolajne. Prvak sveže slovenskih kolesarjev pa je bil takrat naš stari znanec in še vedno neumorni Jaka Gor jane, ki je prejsl srebrni venec in zlato kolajno. Časi so se temeljito spremenili, stari idealni športniki, kar jih še iivi, ao ee danes brez posebnega hrupe spominjali svojih prvih športnih podvigov. Dobri Jaka Gor jane sicer ne tekmuje vač, zato pa marljivo pomaga s svojimi znamenitimi sto-parieami na skoro vseh naših prireditvah in je tako tudi danes kot aktiven športnik obhajal ta znameniti jubilej na istem športnem prostoru, pa v zelo drugačnih ra»me-rah. Tenis Teniško klubsko prvenstvo Ilirije Klubov prvak Je postal z »nago nad Smer-dujem odlični Sivlc. V soboto in nedeljo je bilo na igriščih Ilirije pod Cekinoviim gradom odigrano klubsko prvenstvo v tenisu. Vod6tvo turnirja j i bilo v rokah dr. Murka, ki je 6vo-jo nalogo opravil zadovoljivo. Odziv igralcev je bil žal nekoliko premajhen. Tehnični rezultati so bili naslednji: Prvi dan: Smerdu : dr. Bleiweig 6:0, 2:6, 6:9. Premagani dr. Bleiweia ee s Smerdu-jem ni hotel spustiti v oetro igro, ▼ katari ne bi mogel nuditi tako močnega odpora. Gogata : Banjai 2:6, 6:4, 7:5. Banjai je za Gogalo vedno težko vprašanje, čeprav bi moral en po zunanjih remltatih zmagati gladko. Sivie : Daear 6«, 6:2. Dacar Šivi-cu ni mogel nuditi resnejšega odpora^ Spored je bil razdelj?n tako, da »ta bili že prvi dan odigrani tudi dve finalni tekmi, in sicer med sivicem in Ban kom ter Smerdu-jem in Gogalo. Šivic je zmagal v dveh se-tih ■ 6:3 in 7:5. Druga partija (Sm®rdu-Go-gala) se je odločila šel3 v tretjem setu. Prvi set je dobil Smerdu 6:2, naslednjega Gogala, tretjega pa spet Smerdu e 6:1. Drugi dan se je začel turnir tako zgodaj, de je bila na igri»ih še megla, ki js gotovo tudi kvarno vplivala na razpoloženje. Kot prvi par sta nastopila Šivie in Smerdu in je ▼ tej igri gladko zmagal Sivic s 6:3, 6:1. Nato je Oogala izgubil proti Banka * 2:6, 6:1, 8:6. V zadnji igri je Šivie odpravil ie Gogalo s 6:4, 6:3 in si tako oevojil klubsko prvenstvo. Smerdu in Banko sta igrala 6:2, 7:5, kar je dalo Smerduju drugo m««to med klubovimi tekmovalcu Po gornjih rezultatih bo sestavljena teniška reprezentanca Ilirije, ki bo v kratkem morala na revanžno srečanje z reprezentanco Trsta. V soboto 9. t. m. ob 20.30 bo Ilirija ta zaključek sezone priredila svojim teniškim igralcem družabni večsr. ZKD (Zagreb) s Rapid 5:0 Maribor, 8. oktobra Na teniških igriščih Rapida js bik) danes odiprano izzivalno kolo za damsko teniško prvenstvo države, in sicer med ekipama SK Rapida in zagrebškega ZKD. Gostinje so zmagale brez posebnega odpora, in sicer podrobno takole: Florian (ZKD) : Lirzer (R) 6:0, 6:0, Go-stiša (ZKD) : Lirzer 6:4, 6:1, Florian s Tu-ti6 (R) 6:0, 6:1, Gostiša : Tutič 6:0, 6:1. Po končanih singlih so igralka Rapida double prepustile nasprotnicam brez boja. Končni rezultat je bil torej 5:0 za ZKD. MotociMisUku Motociklistične dirke v Zagrebu Zagreb, 3. oktobra Na svojem dirkališču na Miramarski cesti je priredil danes I. Hrvatski motoklub velike mednarodne motociklistične dirke, za katere je vladalo ogromno zanimanje. Na dirkališču se je zbralo okoli S000 gle-tfa.fcevi Med ostalimi znanimi dirkači je nastopil na tej dirki tudi Hermesov dirkač »leteči Kranjec« Ludvik Starič. ki je v najbolj zanimivi točki — dirki športnih motorjev do 500 eom — skupno z najhujšima nasprotnikoma Angležem Buttlerjem in Zagrebčanom Uroičem s svojo vožnjo zadivil tisočglavo občinstvo. Tehnični rezultati teh dirk eo bili nasled- nji: „ Športni motorji do 250 oem: 1. Uroič 3:24.1 pet., 2. Krammer 3:26.4 pet., 3. Pro-senik 3:31.1 pet. Dirka dirkačev, ki i« ni»o smagah na dirkali Kih: 1. Penezič 3:25, 2. Gol jat 3:35. 1 pet., 8. Prosenik 3:37.2 p*. Kolesa—motorji do 100 cetn: 1. Tanadč 4:144 pet, 2. Cenpinko 4:29, 8. Gr»ac 4*291 p£t. Športni motor« do 800 cem: 1. Buttler 1:00.1 pet, 1 Staril B:01.!pet, 3. Uroi« 8:07.1 pet Povprečna hitrost najboljšega okoli 90 km. Športni motorji do 850 oetni 1. ing Lotz f.S7, X Prosenik 3:30, 8. Fošner 3:35 1/5. Turistični motorji ne glede na Jekostt 1. Prosenik 3:36 1/5, 2. Likar 3:38, 3. rotaer 8:40 8/5. Motorji • prikolicami ne glede na ja-kortt 1. Medwenitsch 3:07 2/5, 2. Adel-mann 8:08 S/5, 8. fluštar 3:18. Športni motorji do 1000 ccm: 1. Buttler 2:54 1/5, (najboljši čas dneva). 2. Uroič 3:01, 3. Starič 3:13. Avtomoibiizem Nemški avtomohilisti ki so pred 14 dnevi prestopili našo državno mejo na veilflri avtomobilski turneji po Jugoeloviji in Bolgariji, se danes vračajo po isti poti v domovino. S5 noči so bati na Plitvicah ter se od tam prteg-niK do Karlovca, danes popoldne »koli 15. pa Jih bodo pred prostori Avtokluoa v Kazini v LJubljani ponovno sprejeli in pozdravili 61?ml ljubljanske sekcije Avtoklu-ba. Družba bo še v teku dneva nadaljevala vožnjo do Bleda, kjec Je na sporedu zadnji počitek pred startom do Miinche-na in vrnitvijo na domove. V torek zarana bodo nemški avtomobilistl z generalom Htinleinom na čelu, ki je bil med tem zaradi Mussolinijevega obiska v Nemčiji z letalom odletel domov, pa se po isti poti vrnil v Sofijo in spet prevzel vodstvo izleta, preko Podkorena zapustili našo državo. želimo, da bi nemSkim gostom zadnji dan bivanja med rami ostal v čim prijetnejšem spominu. Kakor slišimo, se bodo člani našega Avtokluba drevi še enkrat sestali z nemškimi izletniki na Bledu in tamkaj še poglobili prijateljske in športne vezi, ki so jih z njimi navezali prt prv:jn svidenju v našem prelepem gorenjskem letovišču. Lahkoatletski srednješolski miting. Na stadionu Železničarja je bil v soboto popoldne in včeraj dopoldne lahkoatletski miting mariborskih srednjih šol, in sicer za pokal JLAS in domačega kluba »Sidre«. V dobro obiskani konkurenci je zmagalo moštvo klasične gimnazije s 112 točkami pred realno gimnazijo, ki je zabeležila 47 ter trgovsko akademijo s 26 in državnim učiteljiščem z 22 točkami. Ličen pokal so si z današnjo zmago pridobili v trajno last dijaki klasične gimnazije. čsl. vojni minister v Dubrovniku Dabrovnik. i. oktobra AA. Snoči je prispel v Dubrovnik z ladjo »Hvar« minister vojske in mornarice, armadni general Lju-bomir Maric s češkoslovaškim obrambnim ministrom Mahnikom in člani češkoslovaškega vojaškega odposlanstva. Gost3 so ▼ pristanišču sprejeli na 6večan način. Danes eo si ogledali pomorsko vojaško akademijo in znamenitosti mesta, nakar so odpotovali z avtomobilom čez Mostar v Sarajevo. Obsedno stanje v Braziliji Rio de Janeiro, 3. oktobra. AA. V vsej Braziliji Je bilo včeraj proglašeno obsedno stanje. Ukinili so tudi imunost poslancev ter uvedli strogo časopisno cenzuro. Mnogo ljudi Je bik) ie »noči aretiranih. Podsavezni dan V Mariboru, Celju, Ljubljani in drugod je bilo včeraj od« igranih več nogometnih tekem v korist LNP — Dve ljubljanski moštvi sta se vrnili s porazi Na področju LNP je bilo danes precejšnje število nogometnih tekem, ki jih je dal podsavez odigrati v korist svoje blagajne. Športni uspeh teh tekem, kolikor se da pregledati po prvih poročilih, ni bil posebno velik, glede finančnega pa je treba počakati še bolj odločilnih podrobnosti o obisku teh prireditev kakor so naša poročila. Če nič drugega, eno pa so današnje tekme vendarle razkrile, in sicer to, da Ljubljana preveč od zgoraj gleda na aktivne nogometaše v Celju in Mariboru, kar jI je prineslo danes dva huda poraza. V Mariboru so domačini odpravili ljubljanske zastopnike s štirimi, v Celju pa z dvema goloma razlike. Kakor sta ta dva izida za Ljubljanao zelo malo laskava, sta na drugi strani za Celje in Maribor prav častna in kažeta, da se forma naših prvorazrednih nogometnih klubov polagoma izenačuje in boljša. Če se to ne dogaja baš v Ljubljani, ni zato nobene škode! Maribor: Ljubljana 4:0 (2:0) Maribor, 3. oktobra. Za spremembo je imela danes mariborska publika na stadionu Železničarja na sporedu medmestno nogometno tekmo med reprezentancama Ljubljane in Maribora, za katero pa ni bilo posebnega zanimanja, kajti na igrišču ie bilo komaj okoli 500 gledalcev. Po končani predtekmi, v kateri je po-breška Slavija porazila reprezentanco rezerv mariborskih klubov s 7:1 (4:0), sta nastopili obe reprezentanci v naslednjih postavah: Ljubljana: Logar, Žitnik, Jerman (Ljubljana), Kretič Košenina (Hermes), Pišek (L), Slamberger (Svoboda), Brodnik, Svctic, (H), Aljančič, Jež (Reka). Maribor: Švajghofer (Železničar), Barlo-vič (Rapid), Ronjak, Golinar (Ž), Kirbiš, Vele (Maribor), Lešnik (Ž), Vesnaver Vo-deb (M). Pavlin, Pezdiček (Ž). V tej tekmi je zmagalo moštvo, ki je zmago po poteku igre tudi edinp zaslužilo. Mariborčani so pokazali nogomet, s katerim bi lahko uspešno nastopili povsod. Mariborska reprezentanca je napravila kljub temu, da ni bik sestavljena iz najboljših igralcev, kot celota odličen vtis Enajsto-rica je v vseh pogledih prekašala nasprotnika, njeno glavno orožje pa je bilo naravnost vzorno napredovanje « kratkimi pasovi. Če hi bil napad znal izrabiti številne zrele prilike, bi bila Ljubljana najbrže doživela dvoštevilčen poraz, tako velik« je bila namreč razlika med obema moštvoma Edino zaslugo, da se to ni zgodilo, ima ožja ljubljanska obramha ki je bila med gosti edina na mestu. Mariborska enajsto-rica je bila razen levega krila odlično izenačena celota, razen tega pa so vsi tudi zaigrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo. V moštvu Ljubljane so v splošnem prevladovali negativni momenti nad pozitivnimi, kar pa je deloma opravičljivo zaradi tega. ker je nasprotnik res igra! odlično. Zdi se pa, da je podcenjevala moč mariborskega nogometa, kajti moštvo, ki je danes zastopalo slovensko prestolnico v Mariboru nn nogometnem polju, gotovo ne zasluži tega naziva. Igralo je namreč tako še s popolnoma podrejenim nasprotnikom, s katerim so Mariborčani delali, kar 90 hoteli. Edina formacija v vsej enajstorici, ki je sploh vredna omembe, je njena ožja obramba, ki se je res potrudila m tudi dosegla, da poraz moštva ni bil naravnost katastrofalen. Če omenimo slednjič še srednjega krilca Košenino, ki je bil najboljši v sprednjih vrstah, smo z imeni odpravili vse, ki zaslužijo to. Morda bo ta lekcija le koristila, da bo Ljubljana polagoma začela gledati resno tja proti Mariboru. Gole so zabili v 26. min. Vesnaver in 42. min. prvega polčasa Paulin, po odmoru pa v l. min. Faulin, v 43. min. pa so si Ljubljančani zabili četrti gol sami. Tekmo je sodil g. Bizjak. Celje : Ljubljana X : o (1 s O) Celje, 3. oktobia Danes popoldne jfe bila na Glaziji pred 300 gledalci odigrana medmestna nogometna tekma med ieprezentanerma Celja in Ljubljane, v kateri so domačini za-alužemo zmagali. Ljubljanska ensrjstorica je bila v startu in kombinacijah sicar nekoliko boljša od domačih, imela pa je premalo povezan napad ter pred golom ni znala izrabiti nekaterih zrelih pozicij. Ožji obrambi in krilski vrsti obeh enajstorie sta i g. ■ali solidno. Celjska enajstorica je bila po odmoru mnogo boljša kot prej. Tekma je bila prav živahna in napeta. Do odmora je bila igra dovolj izravnana, pozneje pa so prišli Celjani bolj do veljave in se Je mnogo igralo pred ljubljanskim golom. Ves prvi poSčas !=. potekel v medsebojnih najpadih z obeh strani in šele v 42 minuti se Je po lepi kombinaciji Vovik-škerlJ-Trnav$:k posrečilo Celjanom pottesti ljubljansko mrežo. Po odmoru so imeli Celjani mnogo ugoetaih pozicij, toda šele v 27. min. je trojica Gobec—Vovk— škerfj skombinirala drugi gol za celjske barve. V 34. min. je sodnik prlsod'1 enajstmetrovko proti Celju, ki pa je šla ramo prečke. Rezultat j« do konca ostal nespremenjen. Tc-kmo je sodil g. Veble todno in objektivno. V predtalcmi je kombinirana mladina Celja in Jugoslavije zmagala nad kombinirano mladino Atletikov in Olimna z 2:0 (1:0). Devet ljubljanskih tekem Ljubljana. 3. oktobra. Zelo lepo vreme je bilo, vsaj v Ljubljani, za nogometne prireditve, toda. . režija ni bila na višku. Teoretično je bi1 spored primerno naslikan, v praksi — na katero so med skiciranjem sporeda očividno pozabili — pa se ni obnesel, niti malo ne. Privlačnost teh tekmic je bila zelo blizu ničle, a s športne strani jc treba samo omeniti, da je Mars, ki se je preril do finala, igra! štiri tekme po eno uro, kar da med razumnimi ljudmi cele štiri ure. Na to malenkost se nemara ni nihče spomnil. Sicer se je igralo, kakorkoli že, točno po sporedu na treh igriščih, dopoldne na Reki in na Mladiki, popoldne na Hermesu. Da zabeležimo rezultate: Reka : Grafika 3:2(2:1) Oslabljeni Rečani so komaj nadvladah Grafičarje. Rezultat je stvaren in sam pove, da sta moštvi odigrali izenačeno partijo. Sodil je g. Dorcec. Svoboda : Jadran 2:1 (0:0) Tudi drugi par je dal igro s* tesnim rezultatom. Svobodaši so si s par odločnimi potezami v drugem polčasu zagotovili udeležbo v finalu. Sodil je g. Pečar. Svoboda : Reka 3:2 (1:1) Niso se potegovali ne eni ne drugi za udeležbo v popoldanskih tekmah. Kljub vsemu je doletela t« usoda Svobodo, ki je zabila en gol več. Sodil je g. Doberlet. Mars : Korotrn 3:1 (3:1) Medtem so igrali na Mladiki. V prvi tekmi so Marsovci že do polčasa sigurno postavili rezutat, potem so postali bolj komo-dni. Sodil je g. Mehle. Moste : Mladika 2:1 (0 : 0) Moščani so v resni tekmi pripravili domačinu neljubo presenečenje. Mladika je imela v garderobi pripravljeno za finale močnejšo postavo, pa je potem lahko gledala — Moste v finalu. Sodil je g. Kos. Mars: Moste 7:3 (3:1) Moštvo s Poljan jc Mošeane gladko odpravilo. V razgibani igri sta prišla oba napada proti šibkejšima obrambama do veljave. Rezultat je vseskozi realen. Sodil je zopet g. Mehle. Mars : Svoboda 7:1 (3 :1) Marsovci so nastopili kompletni, tudi z onimi igralci, ki sicer zaradi ozkih stikov s kazenskim odborom LNP ne smejo igrati. Šibka Svoboda jim ni utegnila nuditi resnejšega odpora, pa so jo odpravili po mili volji. Proti koncu že ni bila več borba na terenu, temveč lahek trening Marsovcov. Sodil je g. Čamernik. Hermes : Ljubljana 3:1 (1:1) Oo polčasa je bila ta tekma najboljša izmed vseh dotedanjih. Potem pa so se začeli v ljubljanskem moštvu igračkati in »i kljub terenski premoči niso utegnili priboriti zmage za svoje barve. Nasprotno pa so Hermežani v par odločnih potezah zmešali ljubljansko obrambo in povsem zasluženo postavili rezultat. Sodil je g. ing. Sketelj. Hermes : Mars 4:0 (2: 0) Finale vseh finalov je nudi! zopet manjvreden ncyomet. Ni čudno, da so se Marsovci takoj sesuli, ko so pa imeli že tri ure pehanja po igrišču /a seboj in so v tej tekmi požirali že četrto uro. Hermežani so bili mnogo bolj sveži in so zato zasluženo odpravili nasprotnika z gornjim rezultatom. Sodil je g. Vrhovnik. Ostale nogometne tekme Beograd: Beograd : Subotica 4:2(1:2) 2000 gledalcev. Dunaj: Prvenstvo: Vienna : Sportklub 3 : 3, Rapid : Admira 5 : 3, Favoritner AC : FC W4en 4 :3, Wacker : FAC 1 :1, Austria : Semmering 2 : 0. Budimpešta: Ferencvaros : Ujpest 3 : 1, Hungaria : T8rekves 5 : 1, Kispest : *11< 4 : 2, Nemzeti : ETO 3 :1, Elektromos : Bocskay 5 : 2. Rim: Torino : Juventus 1 :1, Napoli : Milan 1 :1, Lazio : Roma 1 : 1, Ambro-siana : Fiorentina 5 :1, Luchese : Livor-no 1:1, Triestina : Atalanta 3 :0, Ligu-ria : Bo'ogna 0 : 0, Bari : Genua 2 :0. Coneordia: Ilirija 63:52 Ljubljana, 3. oktobra. Lahkoatletska sekcija SK Ilirije je danes že v drugič gostovala na letnem letovišču Ljubljanskega Sokola, kjer je imela v go-steh lahkoatletske juniorje Contordije iz Zagreba, ki spadajo trenutno med najboljša moštva v državi in so v fair borbi zmagali nad Ilirijani s 63 : 52 točkami Simpatični mladi gostje so napravili zelo ugoden klaverno vlogo, da se more primerjati le i vtis in predstavljajo povezano enoto, ki pa so ji bili juniorji Ilirije v mnogih točkah ne samo enaki, temveč celo nadmočni. Zaradi lepega solnčnega dneva je skoro razumljivo, da je bi! obisk le povprečen, končno pa, če tudi bi bila nedelja prosta prav vseh prireditev in program ie tako zanimiv, bi lahkoatletsko prireditev pri nas kljub temu morali opraviti pred enako skromnim številom najbolj navdušenih gledalcev. Današnje tekmovanje je bilo go- »JUTRO« pooeSeljdEa izd^d BcoeaeBfeE. t X. BBZ. Teden dni filma Spomin na Fanny Elsslerjevo Lilian Harvey kot plesalka Fanny Elssler v filmu istega imena — Njen partner je Willy Birgel Že 50 let je minulo, kar je umrla ena najbolj slavnih evropskih plesalk Fanny Elsslerjeva. Spomin nanjo še živi pri tistih, ki poznajo razvoj plesne umetnosti, malo pa je še ljudi, ki bi se je osebno spominjali. Njej v spomin je letos izdelala »Ufa« film iz njenega življenja. Glavne vloge v njem so dobili Lilian Harweyjeva, Her-bert Sttowits, Lil Dagover in še nekateri znani nemški igralci. Film bo najbrž prišel kmalu k nam in bo navdušil vse ljubitelje lepe Mesne umetnosti. Karin Ilardtova in Kari Schonbock v filmu »Diplomat« V seriji novih filmov, ki jih dobivamo zadnje čase v Ljubljano, bo tudi zanimiv pevski film, ki so mu dali nasiov »Pesem obtožuje«. Njegove ceni ni treba še posebej naglasa ti, če povemo, da ima v njem glavno vlogo sloviti pevec Louis Graveur. Film sam po sebi je prav za prav kriminalen. Vsebina je napeta in pritegne človeka nase, tako, da niti ne občuti kratkih premorov, ki nastanejo zaradi vpletenih pesmi. To je tudi glavna o-Jlika filma, kajti doslej smo gledali po večini filme, kjer so pesmi tako zavlačevale dejanje, da smo časih kar izgubili stik z dejanjem. Razen Gravenrja igrajo v filmu sami priznani nemški filmski igralci. Omenimo naj Walterja Rillo, ki ga dolgo nismo slišali v filmih, Gino Falkenbergovo, ki bo v tem filmu prav tako odlična, kakor je bila še merom doslej, Walterja Janssena in Fritza Odemarja. Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo. Kazali ga bodo v kinu Matici. šmlsakatafe lilstiskih igralcev Pri filmanju, ki se vrši skoraj vselej v umetni svetlobi, je šminkanje potrebno, kaj ( ti refleksi svetlobe bi vzeli obrazu vos iz- j raz, ee bi ne bilo na njem šminke. Res je j šminkanje za igralce zelo naporno in traja \ navadno zelo dolgo, ker je treba šminko ne 1 prestano obnavljati, saj se v svetlobi vročih I reflektorjev raztopi in pokvari, vendar pa se drusače ne da pomagati in igralci se mo- rajo podvreH tej tortnrL Danas prinašamo nekaj sličic, po katerih boste videli, kako 6e igralci tik pred filmanjem pripravijo za nastop. Hans Richter se pred filmanjem še po-slednjič pogleda v ogledalu lil Dagover pri šminkanju čez drn in s trn. e • Naši manevri v avstrijskih očeh Davi je odpotoval ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Novo Miasto na Hrvatskem, kjer bo danes, jutri in pojutrišnjem prisostvoval velikim manevrom armade. (»Nebe Freie Presse«, 25. IX.) Novo Miasto na Hrvatskem — pod to nerodno oznako je ljudem na Dunaju ostala v spominu naša dolenjska metropola. Človek bi si skoraj ne mogel razlagati tolikšne zmede v zemljepisu in jeziku na tako kratke distance, saj ima dunajski dnevnik vendar v Beogradu svojega poročevalca in iz Beograda je tudi datirana njegova vest. Vsa reč je najbrž samo skromen primerek za malo freudovske analize: včasih je prelepo mesto ob Krki nosilo tudi slavno ime Rudolfswerth, pa dobremu avstrijskemu patriotu danes ne more čez ustne in na papir to preklicano Novo mesto. Reklamni stil Nenadoknadljive copate za gospodinje izgrajene so iz finega in toplega volnenega filca z filcanim medpodplatom. Komotni damski domači čevelj iz toplega filca z pol-visoko peto. Delamo ih v rdečo j, rjavo j m modroj barvi. Bat'a. (»Slovenski narod«, 25. IX.) Do takšnihle nedoummh pesniških viškov se utegne še razviti naš čudoviti jezik, če nas bodo tako pridno zalagali ž njim iz Borova in Zlina, kakor nas doslej zalagajo s svojim »filcem« in »medpodplail.« Napravite red na magistratu Mestni svetnik dr. Bohinjec je v debati poudaril, da se mu zdi posojilo, kolikor se tiče obresti, res ugodno, nekateri drugi pogoji pa so zelo ostri... Poštni hranilnici ni potrebno zahtevati tako ostrih pogojev. Razen tega zahteva zise v zalogo ra paket delnic maloželezniške družbe, ki so last mestne občine ... Finančni referent naj pojasni, kakšne bodo posledice založitve omenjenih delnic (»Jutro«, 29. IX.). Da, tudi vsa široka javnost zaskrbljena vprašuje, kam bi prišla vsa reč, če bi mestna občina kamorkoli založila vse delnice MŽD. Založiti se namreč v tej zvezi po slovensko pravi, de jati nekam kakšno reč, potem pa pozabitikam. To pa morata res poskrbeti slavni magistrat in gospod župan, da bodo delnice spravljene na dobrem, varnem kraju, pa da gospod župan in magistrat ne bosta pozabila, kje. Čudežni vrči V vročih krajih, kjer žive Zulukafri, je voda ena najdragocenejših stvari. Da je ne bi nikdar zmanjkalo, so tam v rabi veliki vrči. v katerih se voda le prehitro ne posuši. (»Slovenski dom«, 2 X.) Ah, takšnile veliki, čudežni vrči bi se brez dvoma sijajno obnesli tudi pri nas. Nalivali bi vanje vina in drugih dragocenih stvari, da bi jih nikdar ne zmanjkalo! —kra—■ Po belili cestah Prekmurja Sobota, septembra. Zadnjič sem videla Genterovce. Sijalo je toplo dopoldansko sonce. Še so se tam zadaj videli vrhovi jagnedov. Med njimi in Gentorovci je meja. Tam je že Madžarska. Tam so vasi redke. Pašniki, njive, jagnedi. Genterovci — dolga vas ob cesti. Pred hišami trava, za hišami tudi trava, potem njive. A hiše — ali boli? Človeka izpreleti, da bi šel z roko čez celo vas in vprašal, kakor mati bolnega otroka: Ali boli? Po dvoriščih se pode svinje, iščejo odpadke in rijejo po zemlji. V hlevih prežvekujejo krave. Nekje se nad trlico sklanja ženska na skednju. Z glasnim ropotom lomi trlica krhko steblovje lanu in ga pretvarja v predivo. Na skednjih so naložene zrele, rmene buče. Na cesti, med hišami, se igrajo genterovski otroci. Ob zadnji hiši je velika luža, šar raste ob njej. V tej luži pere ženska predpasnike. Moder predpasnik z veliko luknjo. Se ena hiša stoji tu ob mlaki in ob njej sem se spomnila Zupančičeve: Hiše so hišice, okna so okenca ... In na oknih je navešena rdeča paprika. Povsod ne koruznjakih pa zori paradižnik. Pokrajina do Kamovcev je ista: koruza, dozorevajoča ajda, požeto proso, zelen lan. Konoplja in repa. Na koncu Kamovcev vrsta rdečih, neometanih hiš. Naselbina Primorcev. Sonce sije na hiše in na ljudi v dvoriščih, ki se že po obleki razlikujejo od domačinov. Ob cesti pred vsako vasjo kamenit spomenik. Bougi na szast... Vtriijenim potnikom na tolažbo... Pred Zitkovci presekajo cesto tračnice. Tu vozijo les za Našičko. S travnika prihaja proti cesti suh, koščat domačin. Bos. Nemara bo povedal, kako živijo ljudje po teh vaseh. Toda, če hoče kaj povedati, mora začeti pri Primorcih. Država jim je postavila hiše, dala je vsakemu po devet oralov zemlje. A delati se morajo le šeučiti. — Jes san pa doubo samo tri orale, pa san tresti lejt bio v službi... Ce hoče kaj povedati, mora začeti o krivici... Ves travnik se zrcali v njegovih očeh. Zrcali pa se še nekaj drugega in tega vam rajši ne bom povedala. Praska se z^i ušesom in počasi gre po travniku proti hišam. Sonce sije nanj in na travnik. Čudno je to jesensko sonce, nič več bleščeče svetlo, nič več tako vroče. * Zitkovci — dve tri hiše ob cesti. Vas je postrani; med drevjem se tu in tam za- sveti bela, zidana hiša. Ob hišah so *5sB-ce«, veliki kupi slame. Za Zitkovci se začenjajo hribu Dolg hrbet za vasjo, Kobilji breg, obrasel z gozdovi, nekaj čez dvesto metrov visok. Na levi strani pa še vedno polje, nizko, raztisočerjeno v večje in manjše kose. Koruza in ajda, konoplja in lan. Za 2itkovei Dobrovnik, ne več ob eni sami cesti. Tri se križajo pred cerkvijo in ob vsaki so hiše. Mogočna lipa pred cerkvijo. Stari, počrneli zidovi. Na enem izmed oltarjev kip sv. Antona, pod njim skrinja za milodare in napis: Szt. Antal kenyerere, za kruh sv. Antona. Tudi na prižnici je madžarski napis: joj-el-Szentlelek, Isten! — Pridi sveti Duh!... Kaj delajo lončarji v Filovcih, v rdeče pobarvanih, s slamo kritih hišah? V nedeljo bo v Tišini sejem in takrat bo treba peljati tja lonce in sklede. Zato zdaj še brnijo primitivni stroji. Na podstenjih stoje dolge vrste »krompnjač«, velikih loncev, v katerih kuhajo ženske krompir za svinje. Ali ne veste, da so celo z Dunaja prišli gledat, kako mojstri v Filovcih oblikujejo lonce? Nad Bogojino še kraljuje znana Plečnikova cerkev in na dimnikih še gnezdijo štorklje. Od tod vodi cesta navkreber, med položnimi hribi proti Vučji Gomili. Nekje se odpre razgled do Sobote, vidiš vrsto ra-kičanskih jagnedov. Nekje brodi za ajdo lovec, njegov pes beži po razgonu in voha. Cesta vijugasto teče proti Selu. Ob vsakem ovinku se odpre drugačen svet, se prikaže nov zvonik. Doline in hribi. Položni, s hišami na pobočjih. Samotni hrasti, samotne hiše, gorice in klopotci. Potem vas, med drevjem skrite hiše, raztresene po vsem bregu Selo. Na ovinku, ob cesti, žgejo opeko. Bel. gost dim se dviga nad kupom zložene opeke. V štirih odprtinah dan in noč gore drva. Z dolgimi drogovi je treba popravljati žerjavico. Vročina grize roke in lica. A nekdo potrebuje hišo in ilovice je dosti tod okoli. Cesta je široka in bela in naglo steče nizdol. mimo zadnje selske hiše. Na obeh straneh doline hribi. Onstran hriba nova dolina, novi hribi. Drug mikavneiši od drugega. Vrste se kilometrski kamni. Vrabci nad prosom čivkajo razposajeno. Se malo navzgor, potem z bliskovito naglico navzdol — in prve hiše Prosenjakovcev so pokazale svoja bela lica. Od tod do meje je samo poldrugi kilometer. Od Prosenjakovcev teče cesta vzporedno z mejo proti Domaniševcem. Mimo jagnedov, hribov, lepih modrih hiš, lesenih zvonikov, Domanjševci z madžarsko enorazrednico. Vidite jih s hriba. Dolgo s+ojite na hribu in se ne morete nagle-dati. Bele. rjave, temne lise. Valovi. Ne vodni, ampak valovi zemlje, kakor da piha veter in se vse to nalahno pozibava in se svetlika v soncu. Samotni hrasti, pešpoti čez travnike, brv čez jarek. Otroci v Domanjševcih nas pozdravljajo v madžarščini. — Ovdje se prodaje superfosfat — stof na nekem plotu. Daleč ob Mali Krki se razprostira dolina v kateri leže Domanjševci, madžarska va< ki v čistoči daleč zaostaja za vasmi dolenjskega Prekmurja. Katarina špu . Kitajski zdravniki morajo v domovino Zagreb, 3. oktobra. V Zagreb je dopotoval iz ženeve kitajski zdravnik g. dr. Ca n g ve j in obiskal higienski zavod, kjer ga je sprejel in pozdravil namestnik ravnatelja g. dr. Kraljevič. Dr. Cangvej bi moral ostati v Zagrebu mesec dni, da bi preučil dek) šole narodnpga zdravja. Ker pa je kitajska vlada v Nr.n-kingu izdala odlok, da se morajo zaradi vojne z Japonci vrniti v domovino vsi kitajski zdravniki, ki bivajo v studijske svr-he v Evropi, bo dr. Cangvej ostal v Zagrebu samo do torka, nato pa odpotuje naravnost na Kitajsko. Dr. Cangvej, ki je dospel v Zagreb pc nasvetu g. dr. Štamparja, je ravnatelj šole za higieno v Nankingu, pa ga z-ato zelo zanimajo slične naprave v Evropi. Nanking-ska higienska šola se je bila pred časom ustanovila s sodelovanjem jugoslovenskega zdravnika dr. Beri slava Borčiča. Pred nekaj dnevi je bival v Zagrebu še en kitajski zdravnik, in sicer dr. Pau. Z njim je bila tudi njegova soproga. Dr. Pau je prav tako preučeval šole narodnega zdravja in higijenskega zavoda. čitajte in širite »J U T R O«! I Ze pred izidom smo opozorili na Pešiče-Vo knjigo »Istoriski pregled poslanskih ma-raka kraljevine Jugoslavije«. Zdaj smo knjigo dobili in reči moramo, da ie brez dvoma najpopolnejše delo te vrste, kar jih je pri nas izšlo. Če bi bile še reprodukcije znamk, ki jih priobčuje, tako dobre, kakor bi želeli, bi se s knjigo lahko postavili pred svetom. Pri prelistavanju knjige odkrije človek marsikaj zanimivega. Zla«ti nam daje knjiga zanimiv pregled čez vse zgrešeno korake, ki jih je podvzela naša poštna uprava pri izdajanju in prodajanju znamk. Naj navedemo nekaj primerov: Od prve skupne serije znamk e sliko kralja Petra in tedanjega regenta Aleksandra je ostalo nad devet milijonov znamk, ki eo bile prodane leta 1930. Nad osem milijonov je bilo znamk po dve pari. Ostanek je bil zaradi tega tako velik, ker so bile te znamke namenjene za frankiranje listov, pa so kmalu po njihovem izidu uvedli pri nas plačevanje poštnine v gotovini. Vseh devet milijonov znamk je šlo za 45.000 din. Škoda, ki so jo zaradi tega imeli filatelisti, ki so prej kupili nerabljene anamke, pa je šla najbrž v stotisoče. Razen tega je ameriška tiskarna, ki je te znamke izdelala, poslala tudi 10.000 serij nezobčanih in negumiranib ter 5000 serij, ki jim je manjkalo le gumiranje. Po 400 serij vsake vrste je šlo v poštni muzej, ostalo pa je bilo prav tako prodano trgovcem z znamkami za skupno 27.000 dinarjev. Leta 1921 so sklenili pri nas izdati posebne dobrodelne znamke, katerih prebitek naj bi bil šel za invalide. Tiskali so pa teh znamk 20 milijonov serij! Pač prevelik optimizem glede naše dobrodelnosti. Vseh serij se ni prodalo niti en milijon. Po en milijon so jih potem prodali za bagatelo na licitaciji, ostale pa so dobile pretisk od enega do trideset dinarjev. Tudi od te serije je bilo pozneje prodanih za smešno ceno nad 14.000 rezanih in zobčanih, a negumiranih serij. Med istimi znamkami s pretiskom nove vrednosti je najbolj znan pogrešni natisk >9« namestil 8 dinarjev. Napaka je baje nastala slučajno in eo takoj potegnili iz prometa vse pole teh znamk ter pogrešno znamko odstranili in nadomestili z drugo. Toda teh makulaturnih znamk niso uničili, kakor bi bilo treba, ampak so jih od celotne količine, ki je znašala 2800 kosov, spravili 400 v poštni muzej, 200 prodali Srbskemu filatelističnemu klubu v Beogradu po nominali 9 dinarjev, ostalo pa prodali leta 1980 za 81.000 dinarjev. Od druge ameriške izdaje s sliko kralja Aleksandra je od skoraj 60 milijonov kosov, kolikor je znašala celotna naklada, ostalo okoli 3000 kosov >resbeštendov«, kakor lepo pove Pešičeva knjiga. Te ostanke so prodali na licitaciji. Čim se je to zvedelo, so cene nerabljenih znamk te serije padle na trgu na polovico. Račun eo plačali seveda filatelisti, ki so pri poštnem okencu kupili prej nerabljene znamke. Prva frankovna serija, pri kateri so bili ostanki sežgani, je bila tako imenovana londonska. Pri tej vidimo v katalogu, da so cene za nerabljene znamke zelo visoke. Pri prvi beograjski seriji, ki je pozneje dobila pretisk za poplavo, potem pretisk »XXXX« in pretisk »Jugoslavija«, Pešič ne navaja naklad. Omenja same, kar je bilo večini filatelistov neznano, da obstoje falzifikati višjih vrednot, ki so pa baje zelo slabo izdelani. Iz naklad poplavnih znamk in znamk s pretiskom »XXXX« vidimo, da so tu na-naklade višjih vrednot precej malenkostne, in da utegnejo te znamke postati še zelo iskane. Maši filatelisti naj jih ne oddajajo za bagatelo, kakor se pogosto dogaja. Od poplavnih znamk je bil letos komisijsko sežgan poslednji ostanek, ki je znašal 1883 kompletnih serij po 106.50 dinarja. Leta 1929. je izšla posebna dobrodelna serija, katere prebitek je bil namenjen za zgraditev spominske cerkve na Duvanj-skem polju. Znamk so spet tiskali po 2,500.000, najvišje vrednote pa 1,000.000. Dobre tri četrtine so ostale neprodane in so pozneje dobile pretisk »Kraljestvo Jugoslavija« ter so se prodajale v isti namen. Toda tu je bil neuspeh še večji. Prodalo se je komaj nekaj tisoč serij, ostalo pa je bilo za bagatelo prodano trgovcem z znamkami. Podobno je bilo naslednje leto z znamkami za postavitev spomenika v P irlzu Naklada je bila po dva oz. en milijon vsake znamke, prodalo pa se je vsake znamke le po 200.00 oz. 300.000 kosov. Vse ostale znamke, ki so bile po nominali vredne okoli sedem milijonov, je prodal odbor, ki jih je po preteku veljavnosti dobil, za — 120.000 dinaijev. Leta 1931. je izšla zadnja serija fran-kovnih znamk s sliko kralja Aleksandra, ki je pozneje dobila črn okvir. Naklad obeh izdaj, z značbo ograverja in brez nje, Pešič žal ne navaja. Pri teh znamkah je obilo tiskovnih nepravilnosti, ker so bil2 znamke tiskane sproti, kakor so jih na poštah potrebovali in niso makulatur dovolj skrb.io izbirali. Leta 1932. so izšle znamke za evropsko veslaško prvenstvo v Beogradu. To so tiste znamke, ki jih je zaradi njihove malomarne izdelave imenoval neki nemški list »jugoslawische Grauelmarken«. Pri nižjih vrednotah je znašala naklada po 100 000 kosov, pri treh višjih pa po 80.000. Na poštah se je prodalo vsega le okoli 15.000 serij, ostanek pa je prodal prireditveni odbor na javni licitaciji. Na ta način so pri nas sistematično ubijali z velikimi nakladami in poznejšim cenenim prodajanjem znamk interes za dobrodelne serije. Posledice so se kazale sproti. Vsake serije se je prodalo manj. Kulmiracija jt bila dosežena prav pri ve-slaskih znamkah, delno zaradi nepoznavanja prave naklade, ki ni bila v naprej jav-ljena, delno pa zaradi skrajno neokusne izdelave znamk samih. V prihodnji številki bomo končali na§ pregled čez Pešičevo knjigo, ki jo vsakemu filatelistu toplo priporočamo. Knjiga se dobi tudi po knjigarnah. Naš filatelistični almanah za leto 1937 Pred kratkim je izšel v Zagrebu naš fi-latelistični almanah za leto 1937., knjiga, ki jo potrebuje vsak filatelist V njej je poleg strokovnih člankov o naših znamkah obilen naslovni material, saj so po imenih in naslovih navedeni vsi naši filatelisti ter mnogo tujih, vsi najbolj znani tuji filateli-stični listi, vsi klubi in preizkuševalci znamk. Knjiga se dobi v knjigarnah in stane 30 dinarjev. LEPA ZNAMKA Med najlepše znamke zadnjih let lahko prištevamo vsakoletne "belgijske dobrodelne znamke, katerih izkupiček gre za zdravlje nje jetičnih otrok. Na znamki, katere sliko prinašamo, je belgijski princ Balduin. JUrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran, — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. ^ Vsi S Ljubljani.