Zastonj! X Danes se hočem dotakniti rane, ki je žalibog precej velika in občutljiva na telesu celokupnega učiteljstva naše organizacije, ki pa postane lahko sčasoma tudi precej opasna, ee jo ne zacelimo še pravočasno. Predobro je znano, da se razni upravniki naših listov vedno pritožujejo nad našo brezbrižuostjo. Trkajo, prosijo, pretijo, pa imajo le malo uspeha. Jaz prav rad verujem, da je posel upravuika zlasti pri naših gmotnih razmerah jako siten in težaven. List se tiska, razpošilja, treba je poravnati račune, in denarja ni. Vse drugo bi še bilo, le denarja ni. Naši listi gotovo niso dragi, a kakor uvidevajo gg. upravniki, še vedno predragi. Kolikokrat se je že poudarjalo naše slabo gmotno stanje. Vse lepo. in res. Ees je težko izhajati — dostikrat celo nemogoče — s takim zaslužkom, ali če s e h o č e , se še vedno dobi nekaj, da pošljemo naročnino. Stanovski liati nam morajobiti prvo, saj ti nas družijo, ti se borijo za naše pravic e , ti p r id ob i va j o n am ugled inveljavone sarao doma, temv e č t u d i v t u j i n i. Kaj bi bili mi brez svojih listov? Eazkropljena čreda brez pastirja, brez moči, in vsakega posameznega bi lahko zadavili grabežljivi volkovi, kihodijo Sesto tudi v ovčjih o b 1 e k a h. Sedaj smo pa ravno po svojih listih lepo organizovana četa, ki ji ne more noben sovražnik do živega, če je še tako zvit ali pa nasilen. In dokler s m o taki kakor smo sedaj, ne premaga nas nihče, pa 5e pride tudi iz Bima. To smo storili mi, to so storili pred vsem naši listi, to so storili tudi v veliki meri tisti, ki so pisali za naše liste in ki jih še vedno polnijo — zaatonj! Učiteljstvo je že vajeno delati za jako malo plačilo in često tudi zastonj. Zato ni čuda, če dela tudi samo sebi zastonj, v nadi, da bo vendar enkrat obrodilo to delo sad, tudi da se bodo izboljšale žalostne razmere in da pride tudi plačilo za trud. Vsakdo si lahko misli, da je mnogo lažje č i t a t i 1 i s t, kakor pa za list pisati — zastonj. In kdo kaj zasluži pri naših listih: pri BTovarišu", BPopotniku", BZvončkua in ,,Dom. ognjišču" ? jPrav nihče ne razen tiskarne. Zakaj tista malenkostna nagrada, ki se da koncem leta urednikom in upravnikom, ni nikak zaslužek za trud, drug pa nihče nič ne dobi. Vsi sotrudniki delajo — z a s t o n j. In kako prijetno je sedeti marsikak večer za mizo, žgati petrolej in pisati za list, to bi vam povedal lahko marsikak sotrudnik naših listov. Poleg truda irna pa še stroške za papir, znaiske itd. Drugi se pa lahko ta čas počijejo, zabavajo, sotrudnik pa delaj in trpi — zastonj. Samo .za čast delati, se človek kmalu naveliča. Tako delo je res lepo in idealno, a poleg vseh teh idealov lahko uničiš s tem svoje telesne in duševne moči. In ali je potem čudno, če marsikdo porabi svoja zmožnosti in čas za druge stvari in drugje, kjer gotovo dobi vsaj nekaj plačila, kjer se mu vsaj povrnejo stroški, tu pa še ne dobi niti za pipo tobaka. Pravo čudp pa je, če človek razmišlja take-le raztaere, da se še dobi med nami toliko tako požrtvovalnih ljudi, da delajo — zastoaj. Zakaj poudariti se mora, da so vsi naši listi jako dobri vkljub temu, da se pišejo zastonj. Gotovo bi bili pa še boljši, če bi vladale razmere, kakor vladajo pri drugih listih. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti še neke točke, ki je tudi važna. Ako bi naši listi vsaj nekoliko honorirali sotrudništvo, bi zbudili zlasti med mlajšim naraščajem mnogo prav dobrih sobojevnikov in obdržali bi si vse stare, ki bi svoje moči še bolj posvečevali naši stvari. Tako pa ostane med nami marsikak talent prikrit ali se pa izpremeni v samo površnost; saj zastonj je tudi površnoat dobra. Na vsak način bo treba to zadevo izpremeniti, to rano zaceliti. In to atoriti imajo dolžnoat le naročniki in nihče d r u g i. Naši listi so tako razširjeni, da bi tudi gmotno dobro izhajali, samo n a r o 6 niki morajo pravočasno storiti svojo dolžnost in plačati naročnino. S tem bodo gotovo zadovoljni vsi tovariši upravniki, vsi sotrudniki in tudi naročniki sami, ker bodo dobivali še boljše in bolj temeljito pisane liste, kakor jih pa dobivajo sedaj. Ako se pa to izvrši, potem tudi jaz nisern pisal tega članka — zastonj.