Razne novice. Imenovanja v sodni službi. Za voditelja okraj- ne sodnije \- Ptuju je iinenovau dr, Artur Doležell, dosedaj uki-ajni sodnik v Konjicah. — Deželnosodni svetnik in načelnik okrajne sodnije v Velikovcu Alfonz Gallinger (poprej Kapun) je prestavljen v Celje. — Z* okrajnega sodnika je imenovan sodnik dr. Fr. Krančič v Celju;, za deželnosod., svetnika pa okr. soflnik dr. Oton Papež v Ljubljani. — Sodnijski oficial pri okrožni sodniji v Mariboru Anton Pungratschitsoh (izgovori Pungračič) je imenovan za nadoliciala okr.' sodnije v Velikovcu. Okr. sodniki: dr. Kotnik v Celju, dr. Hubert TauB v Deutschlandsberg, dr. Albert Sutter v Frohnleiten in dr, Karl Biringer pri deželnem sodiišču v Gradcn so imenovani za deželnosodne svetnike. Spreinembe pri južni železnici. Prestavljeni so: nradniški aspirant Leo Grat iz Dunaja v Maribor, revident Pavel Garbeis iz Ptuja v Gradec, Emil Domes iz Inomosfa v Ptuj, Janez Felber iz Maribora na Dunaj; adjunkt Karl Skala iz Maribora na Dunaj; uradniški aspirant Karl Merganc iz Dunaja v Maribor; asistent Alojzij Novak Iz Maribora v Miirz« zuschlag. Na novo sprejet je Franc Colnerič kot uradniSki aspirant v Gradcu. * Ljudsko štel$e je pred durrai. Opozarjamo ponovno vse zavedne Slovenee in Slovenke, da se ne dajo vplivati od komisarjev ali delodajalcev, ampak da se vpišejo kot to, kar so: Slovenci, Slovenke. Slovenoi, storite vsi svojo narodno dolžnost! * Katoliški sliod. Prihodnje leto bo bela Ljubljajia zopet priča velikili katoliških prireditev. Slov. kat. akad. društvo Zarja (Gradec) bo slavilo lOletnico svojega obstanka, in ob tej priliki se zbere vse slovensko in slovansko katoliško dijaštvo, da se izre6e za katoliško misel. Potem se namerava prirediti skupen shod vseli jugoslovanskih mladeniskih organizacij. In kot vreden in casten sklep bi naj bil enoali poldnevni katolišio tabor. katerega se bodo udeležili tudi Hrvatje iz Dalmacije in kraljevine. Vsi dalmatinski škofje so se izrekli za te prireditve in obljubili tudi svojo prisotnost. Prireditve se vršijo v tednu od 20. do 27. avgusta. * Skruniteljji niladine. Celjski listi niso našli obsodibic besede, ko so psovali jieraški letaki naše mladeniee s svinjami. Še do danes se ni liberalna stranka in liberalno uciteljstvo povspelo do odločnega odpora zoper tujerodn« sramotilce naSe mladine. Pač pa sedaj pišejo isti listi na lakte dolge članke, ko so dali župnika 8. v pieiskovalni zapor, ker se Je baije pregresil zoper oast mladine. Danes ne raoremo po vedati, kaj je na pisavi res in kaj laž, ker tega sodna preiskava še ni dognala. A vedno snio obsojali vse, kar je slabo, in tega stališea ne bomo v nobenem slučaju zapustili. Liberalci pa ne ravnajo tako. Ko je prišel letos liberabn učitelj C. radi istega osumljeuja v preiskavo, so moleali in še molčijo. In ko so zmerjali liberalci slovenske mladeniče s svinjarai, sn našo obrambo za čast mladine označiJi celo z lumparijo. Liberalci nimajo zaio pravice, se vsedati na sodnijski stol, ker spadajo sami na zatožno klop. * Lepi bratje. Socialni demokratje se radi hvalijo in slavijo s svojim bratoljubjem. A to bratoljubje čudno izgleda. Ubogi sodrugi morajo plačevati dan za dnevom strankin davek, njihovi bratje voditelji pa si' s tem denarjem zidajo hiše in vidobno živijo. V drž. zboru se je socialdemokratoin pri draginjski l-azpravi dokazalo, da so njihove pekarije ravno tako dražile kruh, tudi ko je cena moki znatno padla, kakor kapitalistiene. Kruh v socialdemokraškem podjetju Hammerbrot na Dunaju bi se celo lahko prodajal po 16 vin., čeprav so bilc branjevke pripravljene za to ceno. Na povelje socialdemokraških glav se je moral prodajati kruh za 4 vin. dražje. Delavci so ubogi. a socialdemokraška stranka jih dela Se ubožnejše. To je dokazano. Veliki siromaki na duliu morajo biti pisalci ,,Sloge", glasila mnogo prizadevajoftega se hofrata Ploja. Zgodilo se je namreč, da sta sta.vila dr. KoroŠec in dr. Ploj vsak svoj predlog o eni in isti zadevi v državnem zboru za podporo po toči in ujmi prizadetih Haložanov. A glej! Dr. Koroščev tozadevni predlog šteje samo 10 vrstic, hofrat Plojev pa 29. je torej skoro trikrai daljši. Gospod hofrat je pisal torej 3krat tako dolgo kakor dr. Korošec, porabil trikrat toliko firnila in napel trikrat tolik.o svoje možgane. To uporablja njegova ..Sloga" v \ivodnem ftlanku za dokaz, da se gospod hofrat Ploj trudi triltrat toliko za svoje volilce, da je 3krat bolj vesten kakor dr. KoroSec in po svoji modrosti prekaSa 3krat celo Vseslovensko Ljudsko Stranko! Kakor se vidi, je postal gospod hofrat silno otročji, kar ni fiuda,. saj kdor se plazi veliko okoli zlatoveznih frakov, tomn se dnfcevno obzorje kmalu izoži, in tak poinilovanja vreden 61ovek mora tudi svojo pamet trikrat bolj napenjati, kakor pa kak poslanec S. L. S., ki diha vedno svež zrak in zato veliko iažje in prožnejSe misli, kakor taki reveži. •' Za uvedbo ftetrtega razreda po naših železnicah se zavzemajo pristaši nemftke kršč. soc. stranke ua Ce&kem. Poroča se, Via se zavzame za to z vso od- ločnostjo oelotna kr.šeansko-socijalnn stranka. ŽelezniSko ministrstvo pa ui posebno nnklonjeiio čotrtemu razredu, i>eš, da bi padli dohodki železnic. Nasproti tem poraislekom se pa i>rvaja, da bi četrti razred osobito v lokabiem prornetu dvignil izdatno dohodke železniških uprav, ker bi posko&ilo število potnikov. * Napredna hrvaSka obftina. Obfiina Petrnvoselo v Bački je jio svojem občinskem odboru soglasno sklenila, da v svojen« območju zatre vse šnopsarije, kvčme pa zniža na samih 10. Obenem se je obrnil ob("Mnski odbor do vseh merodajnib oblasti s prošnjo, da ne dovole nikomur več točenja žganja in se ne izda nobena nova kremarska koncesija. * Moč n c m 5 k e la r m a d e. Nemškemn drž. zboru ]e bil predložen predlog, ki meri na to, da se mirovno stanje nernške armade poviša poeasi tako, da bo znasalo 1. aprila 1915 515.321 navadnih vojakov bi'ez podčastnikov. — Naravna posledica tega je, da bodo tudi druge evropske velesile morale povišati svoje vojaštvo, da se vzdrži ravnotežje. * Turška zbornica za krsčanske cerkve. Turšk.a zbornioa je dovoliia 800.000 K za gradnjo kršč. cerkev v Makedoriji. * Drnštvo v pomoč tužnim bosanskinp razmeram. Na Dunajii se je ustaiiovilo druStvn v pomoč tužnini razmeram bosanskih katolieanov v verskem in socialnem pogledn. Jmeniije se: Pomoč za Bosno in Hercegovino. * Vinske cene i;a Spodnjem Stajcrskem so se zeio zvišale. Skoro za drag denar ni dobiti vina. Posebno zelo se povprasuje po letnikn 1908. Vinski trgovci delajo velikanske dobifke, po 100. da celo 150 odstotkov. Kako bla^odejno bi uplivala zadrnga za vnovčevanje vina na naše uboge vinorejce, ki so primorani prodati ob Irgatvi svoje pridelke za slepo ceno. * Nove sinodke v prometu. V prihodnjih dneh boste prišli v promet sledeei novi vrsti smodk: Cigarillos" in ..Virginiosa". Prve se bodo prodajale v papirnili zavojčkih po 20 kosov, in sicer bo veljala posamezna 5 vin. Virginiose se bodo prodajale po 8 v. v zavojah po 50 kosov. Obe smodki ste iz labke vrste tobaka. * Pfeiferjeva m ilav n a v Košnici pri Celju. Opozarjanio na insorat Pfeifei-jeve milarne v Košnici pri Celju v današnji Številki nasega lista. — Po našem mnenju je dolžnosl vsakega slovenskega trgovca in vsake slovensko gospodinje, da naročujejo in kupujejo milo iz Pfeiferjeve milarne. ki ima zelo dobro blago po primei'oma nizkili cennh. Pfeiferjevo milarno kar nnjtopleje ])viporocamo. * Za Slov. Štražo. Na poroki 'Jakoba Pefiovnik in Marije Sušnik v Lut-ali so nabrali Ivo Rop. Vinko Jezernik in Franc Dežman za Slov. Stražo 9 K 46 vin. Bop žlvi mladi par in vrle nabiralce! * Slov. Straža je za slovensko obmejno Šolstvo na Snodnjein Stajorskcm zopot darovala 200 kron. * SIov. kat. Jzobraževalno drnštvo n8traža" na Donajn vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi s prijaznim godeloTaojem aVademičnih drnšte7 nDgniMu fn nHr^ntskR" 7 nedelio, dne 11 decembra 1910, 7 dforani BZnr scVoaen Sdjaftriz", VI, Gumpendorfergtresg 101. Zadružni vestnik. Okrožni zadružni shod v Smariu se vrSi v 5etrtek dne 15. decembra y gostilni gospoda Habjana. Zafietek točno ob 1. rui popoldne. Dnevni red obsega: 1. Volitev oMrožnega predsedstVa in določitev kraja za prihodnji okrožni zadružni shod; 2. navodilo za poslovanje (pospeševanje ArarCevanja, konverzija dolgov, plaeevanie obresti, udeležba pri občnih zborih, den-arna draginja, realni kredit, zemljeknjižne prošnje. Clanstvo pri ve6 posojflnicah, poroštvo. likviditeta, zadolžnice): 3. razgovor o raznih zadružnih zadevah; 4. gospodarsko predavanje, predava nadrevizor Vlad. PuŠenjak. Zadruge v Smariu, Zibiki, St. Petru na Medvedovem selu, v St. Vidu pri Grobelnem, Ponkvi, Stoperoah, Slatini, Sv. Emi, Slivnici pri Celju, se vabiio, da v obilnem Stevilu pošljejo zastopnike k temu shodu. V Polj|?anah se vrši nkrožni zadružni sbod v nedeljo dne 18. decembra ob 3. uri popoldan. Natan6nl vspored se bo pravofiasno javil vsera zadrugam. Okrožni zadružni shodi se bodo vrSili po novem Tetu v Liutomeru, Koziem in Mariboni. Dan se bo sporaznmno z lokalnimi činitelii določil. Zadrnžni tefiaj za tajnike in člane na?ielstev zadrug so vrSi v 6asn od 9. do 14. januaria 1911. Kraj tečaja in vspore'd se bo pravofiasno javil. TeSaj bo teoretičen in prakti?en. Predavalo se bo o raznih važnib zRdružnih vpraSanjih, v praktičnem delu se bo izdelalo celo knjiaovodstvo Raifaiznovk. 30 ndeležencev tefiaia dobi brpznlnčno brano in stanovanie. Kdor se želi tečaja udeležiti, zlasli onl, k! želijo lmeti lirpznlai^no Krano Tn stanovanle, nal to takoi javijo Zadrnžni zvezi v Mariboru. V Grižah se vrSi v nedoljo dne 11. decembra sosnodarsko prednvanje. Predava nadrevizor Vlad. Pušeniak iz Maribora. Začetek predavanja ob 3. uri pnnoldno. Mariborski okraj. Cerkvena slovesnost posebne vrste je bila v nedeljo in Donedeljek v Mariboru. Ob poldvanajstih se je zbrala vsa mariborska duhov^ftina okrog prevzviSenega lindpfistirjn v oerlcvi sv. Aloiziia. ob isti uri pa so priSli vele5. gg. dekani oele škoiije v stolnico, da se je ustreglo ukazu svetega očeta Pija X. Ta namreč zahteva od duhovnikov s prisego potrjeno zagotovilo, da se hočejo varovati novodobnihi zmot, ki pretijo sv. veri, Cerkvi in krščanskemu življenju. m Marlboi*. Odlikovanje. Gospodična Fanika Brandl, llletha hčerka gosp. Josipa Brandl, izdelovalca orgelj v Mariboru, je za 801etni rojstni dan cesarjev zložila in ugiasbila pesem ter jo poslala Nj. Veličanstvu, ne da bi stariši ali kedo drugi kaj vedel o tem. Njegovo Veličanstvo je bilo tako vzradošeeno nad teiii izkazom ljubezni in nadarjenosti otrokove. da je blagovolilo izreči svoje najvišje priznanje in orirediti, da se pesemi in skladba pridmži o. in kr. družinski fideikomisni knjižnici. V nedeljo, dne 4. t. m. je tukajšnji okrajni glavar izrofiil gde. Faniki najvišji odlok. — Naše iskrene častitke! m Iz sodne dvorane. Dne 30. m. m. je obsodilo porotno sodišče na smrt na vislicah SOletnega Franca Sorlija, po domace Šuen in 25 let starega Alojzija Krajnca, doma od Sv. Lovrenca. Obsojenca sta dne 5. septembra t. 1. okrog 6. ure zvečer pridrvila v hišo Janeza Krepša, kočarja pri Sv. Lovrencu, ter g^a na tako živinski način umorila, oziroma zaik.lala, da je mnoge poslušalce pri obravnavi kar grozaspreletavala. Vpričo 9ietnega sina Krepsovega sta ubogega Krepšo zgrabila živinska. hudobneža v kuhinji, ga vrgla na tla, ga davila, Sorli pa mu je z drvarsko sekiro razbil črepinjo, Nista se zmenila za sinčka, ki je lnilo jokal, vlekla bta napol mrtvega, vsega s krvjo oblitega Krepšo na prosto ter ga tam z lesenimi drogi tako tepla, da sta mu polomila kosti, natoi sta ga pa vrgla čez plot v neko jamo m ga tam obdelovala naprej. Obtoženca Sorli in Krajnc sta vzela smrtno obsodbo hladno na znanje. Soobtoženi J. Hojnik je bil oprošfien. — V petek, dne 2. decembra |e stal pred mariborskimi porotniki Alojzij Borgnolutti, opekarski delavec v opekarni Cerniček v Kamnici. Obdolžen je bil, da je dne 7. avgusta t. 1. ponoei zabodel fanta Vincenca Pavaleca, V Vogrinčevi gostilni v Kamnici je bil ples, pri katerem je prišlo do prepira med faniti, in zunaj gostilne je nekdo pri metežu zadal z žepnim nožem Pavalecu smrtno rano. Porotno sodišee je Borgnoluttija oprostilo obtožbe uboja in mu prisodilo 10 mesecev težke jeee radi težke telesne poškodbe. — V soboto, dne 3. decerabra se je končalo letošnje jesensko porotno zasedanje. Zadnji dan je sedel na zatožni klopi Anton Kavči^ iz Bačkove v fari Sv. Ane na Krembergu. Obtožen je bil, da je dne 1. aprila t. 1. pri nekem pretepu zabodel Jakoba Kavčiča iz Ihove. Jakob Kavčift je vsled rane, ki jo je dobil dne 20. junija t. 1., v l^lnišnici umrl. Porotniki so vprašanje radi uboja zanikali, vprašanje fadi prekoračenja silobrana so pa potrdili. Sodni dvor ,je obsodil Antona; Kaveiča na 8 raesecev težke ječe. Samomor. Dne 30, novembra zvečer se je v gozdiču blizu treh ribnikov v Mariboru obesil 151etni dijak 5. girnnazijskega razreda mariborske gimnazije, Heinrich Neuwirth. Neki viničar ga je nasšel visecega na veji nekega drevesa. Obesil se je s blačnim jermenom. Samomorilec je sin mariborskega zdravnika dr. Neuvvirtha. Vzrok samomora je baje, ker ga je oče radi slabega šolskega spričevala karal. Neuwirthova rodbina je protesiantovska. m Sv. Lenart v Slov. gor. V fietrtek', dne 24. listopada se je odlotila v Gradcu usoda naše šulferajnske šole. Cesar smo se bali, čemur smo se z vsemi raoemi upirali, se je zgodilo: nemška šola postane javna. Kdo je temu kriv? Pred vsem oni zaslepljeni Sentlenarčani, ki dosedaj še niso uvideli, kain meri fiinfarska politika, ki se kljub vsem političnim grdobijam in vsem dokazom sovraštva liaših tržanov do svojih rodnih bralov Slovencev, plešejo, kakor ti piskajo. Svo.e otroke poSiljajo dalje v nemšk.o poneumnevalnioo, ker hočejo, da postanejo taki bedaki, kakor so nemškutarji sami, in ker upajo, da jih bo enkrat Siidraarka redila. Ti stariši so vzrok, da moramo plačati novo šolo. Na firugi strani pa moramo javno priznati, da se je okrajiii glavar pl. "\Veiss res zelo potrudil, napraviti nemško šolo javno. ,.Helfen sie mir aufrechtzuerhalten den nationalen Frieden" (Pomagajte mi vzdržati narodni rair), prosil je nekoč Slovence, nemškutarjem pa je te besede raztolmaftil, ceš: naj storijo Slovenci kar bočejo, §ola postane vendar javna. Gospod Weiss, izpraŠajte Vi pri priliki svojo vest po tem-le vzorcn: 1. Cemu so postave? 2. Ali je pri nas postavno število 40 otrok za javno šolo? 3. Kaj porečejo stariši, ki so pismeno preklioali svojo izjavo za nemško šoio, in so jo pripravljeni tudi ustmeno, če se pa ne ozira na nje? 4. Ali so naSi župani samo za to, da poslušajo, da se pa pravične zahteve obfiin zapostavija.jo. 3. Ali okrajni Šolski svet ni zakonita skupšftina, koje postave, želje in zahteve se morajo upoštevati ? — O teh točkah blagovolite premišljevati in poročati pri prihodnji seji okrajnega šolskega sveta. m Sv. Trojica v Slov. gor. Letos imamo ljudsko fttetje, in nafti veljaki si bolijo glave, kako bi nasleparili nemško večino v trgu. Saj je znano, da je komaj kakih 30 Nemcev (Bog se usmili njih potemplanega nemštva!) proti lOkratnemu številu Slovencev. Najraje bi seveda napravili tako kakor pred 10. leti, ko so si drznili celo naše 66. gg. frančiškane vpisati za Nemce. A spominjamo jih sledeče postave od 29. sušoa 1809. leta: Par. 30. Kdor se odtegne ljudskemu Stetju ali zagregi neresnične podatke, naj se kazmi.je od koinpetenlne oblasti okolnostim primerno z denarno globo od 1—20 goldinarjev, ki pripadejo domačemu ubožnemu skladu; če bi pa ne mogel pla^aii, naj se mu odmeri primerna zaporna kazen, ki ne sme presegati 4 dni. — Vedite torej, gospodje posilinemci, da vam bomo pošteno gledali na prste. Ce ste stokrat ,,deutschfreundlich", Slovenci ste pa le (ža- lostna vam majka!) in vaš obcevalni jezik jc samn slovenski, ker bi morali brez njega pobrati šila in kopita in odvandrati na Rc-n. Ce vam je dober naš jezik, ka*dar se gre za kmečke krajcarje, se vara ga iudi j.-rod svetora rn treba sramovati, ln če boste vpisovali neresnične podatke in fabricirali Nemce, kakor bi jih radi, se pa le pripravite. da boste Švicali nekaj goldinarekov. Saj so trojiški siromaki tiuli potrebni! m Haribor. V Narcduem domn ee uprizori 11. t. m ob pol 8 nri zvečer nV znsmenju fcriža", vgodotinska slika 7 petih dejaiijih iz dobe pregaujanja kristjmno^. m Sv. Lenart v Slov. gor. Solarsks kuHnja. Zitila so da>ovali gledzči gg posegtniki oz. ptgestnice Iz Lormatija: Janez Rop, Jožef Polič, tcdi 40 7in., Alojzija Grabušniif, Marija Zorko, tudi 1 K, Jožef Koger. Anton Janžie, Janez Potrč, And:e; Gorjnp, fif.tija Kurnik. Jakob Ploj, Karl Kron^ogel, G Klinarič, 80 *iu., Iz Šetarjere: Marija Škof, Joirf Zorko, Rudolf Čeb, Marija Matjažič, Marija Damiš. Marija Vogrin, Mst Šumau. Iz Zsmirkove in Partinja: Jožefa Scbon•wetter, Jožef Marhold, Matij* WallDer, Irana Rop, Martin Partlič, Valentin Eacjan, Marlj* Erinar, Jakob Tomažii1, Franc Enezar, Vincenc Mlakar. Iz Št. Ltsnarta: Alojzija Šilec, Marija Damiš, Marija Antonič, Julijaaa Uarnic, Jauez Krsjnc, Franc Arnaž, Jnrij Vrbnjak, tndi 1 K. J&nez Brcnčič. Hv»!a lepn! Bcg 7am pc^rni gtotero. NajlepSo zahvalo pa izrekamo g. Jsiiezu Rop, žnpmku 7 Lormaojn, g. Fr. Anraša, pogestnikn 7 Šet«rjevi in %. Janezu Scbdnvetter, po&estnikii ˇ ZamarkoTi, ki bo imenorana živila zopeljali do iole in spravili 7 klet. Bog plati! ptujski okraj. p Ptuj. Za vodHelja nase sodnije namesto dr. Glasa pride Nemec dr. Dolezell. To je torej zopet jasen uspeh Plojeve uracine politike! Njegova ,,Sloga" je toliko kričala zaradi imenovanja Nemca Elsnerja v Ljubljano nad dr. Šusteršičem, sedaj pa si zopet gotovo ne bode upala pokazati na pravega krivca. Kako se v ,,Slogi" dela samo komedija in raeče čitateljem pesek v oSi, nani razjasnjuje tudi najnovejše odkritje ljubljanskih listov, da Ploj ni liotel niti podpisati nujnega predloga, s katerim bi naj državni zbor izrekel ogorčenje ministru Hoehenburgerju zaradi njegovih imenovanj pri sodniji. Doma v listu kričati, na Dunaju pa se skriti v kot, tako se laliko postane senatni preclsednik, kar bo baje dr. Ploj tudi kraalu postal, ker je nasproti vladi tako ponižen hlapec. — Sploh se nam zdi, ua ima ..Sloga" samo dvojni namen, na eni strani prikrivati pogubonosoo politiko dr. Ploja, na drugi-,§trani pa surovo in lažnjivo napadati dr. ŠusteršilH in dr. Korošca. Zadnji list namre6 v uvodnem elanku napada zopet dr, Korošca, da za poškodovane po loči ni6 ne stori. Mi sami pa tukaj vemo, da je bil dr. Korošec pri sejali na našem okr. glavarstvu zaradi Škode po toči, med tem ko je dr. Ploj govoril na Dunaju za zvezo s Prusijo in glasoval za stotine in stoline milijonov kron novih stroškov, ki jih ne plačujejo hofrati, ampak naSe ljudstvo. Taki napadi se sami obsojajo! p Ptuj. Okrožni zadružni sliod, ki se je vršil zadnjo nedeljo, je bil prav dobro obiskan. V okrožno predsedstvo so bili izvoijeni naslednji gospodje: dež. posl. Jožef Ozmec, predsednik; MihaBrenčifi v Spuhlji. podpredsednik; Ferd. Pšunder, tajnik; Fr. Rešek, odbornik. Gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak je predaval 0 važnih 7adružnih vprašanjjih in 0 predmetu ..Kmet in draginja". Pojasnil je tudi zakon z dne 30. decembra 1909 glede pospeševanja živinoreje in vnovčevanja živino ter pozival zborovalce k organizaciji v svrho povzriige ziviiioreje... Poshišalci so 0dobravali besede govornika: predsednik je z zahvalo zborovalcem in predavateljem zakljufiil shod. p Žetale. Nekemu Jtukajšnjemu mladeniču je nekdo pred poldrugim letom brez njegove vednosti naročil lažnjivo ..Slogo". Mislil je, da jo dobiva zastonj. Ker je spoznal, da ,,Sloga" ni dober list, zato jo je odpovedal že avgusta; pa vsiljiva. muha je Se vendar prihajala. Zopet jo pošlje večkrat liazaj. Zato pa dobi račun za list, ki ga nikdar ni naroeil, ki ga je pošiljal nazaj in se ga branil. — Stiri krone 60 v. mora plafiati, sicer . . . Dosti je takih posilinaročnikov ,,Sloge", posebno dosn županstev. Kdo ve, Če se tem tudi ne bo tako godilo! Torej pozor pred ..Slogo"! p Zetale. Liberalna ,,Sloga" piše z dne 2. dec. med drugimi oslarijami sledeče: Dr. Korošec si ni ogledal škode v prizadetih krajilu namrefi: pri Sv. Florjanu, v Žetalah, Stopercab itd. To je zopet navadna liberalna slogaška laž. Dr. KoroŠec je bil takoj prve dni po tisti budi nesreči v vseb krajih, kjeije tofia najhujše potolkla. Hodil je od kraja do kraja peš z drugim deželnira poslancem kmetom Vrečkotom m gosp. VizoviSekom od Sv. Florijana. To morejo po vrsti potrditi županstva v župnijah. Se ravno liberalnega društva predsednik je govoril z dr. Korošcem tukaj v Žetalah. Kaj ne? Ali niste govorili takrat Šimon potočnik ž njim: Ziaslepljenci in liberalci, ali boste Se zmirom verovali ..Slogi", ki si upa tako grdo lagati in farbati svoje bralce? Prod s ,,Slogo" iz krščanske hiše! To je lažnjivka! p Zetale. Nekaj dni po tisti hudi nofti v letošnjem poletju sta hodila naš državni poslanec dr. Korošec in deželni poslanec Vrefiko po naSi župniji in tolažila ljudi kolikor raogoče, dajala posameznikom, posebno občinskim tajnikom in županom nasvete, kabo naj ravnajo, da se jim odpiše davek. naj gledajo, da se bodo posebno cenilni zapisniki resnično, natančno in hitro po škodi izvršili. To je istina! In glejte čudo! Zdaj pa piše ,.Sloga" (Plojev list) sledeče: Dr. Korošec si ni ogledal Skode pri zadetih krajih, in on zahteva odpis davka sedaj, ko so cenilni zapisniki že davno gotovi in odpis izvrSen, v kolikor so se, potegtvali zanj sami kmetjc! Opazka: Prej se ravno Ploj hvali, kako strašno dosti je storil za Haloze. Zdaj pa pravi, v kolikor so se zanj (za odpis davkaj) kmetje potegovali sami. Holrat Ploj, zapomnite si: Laž in samohvala navadno po lastnih ustih bije. Prepričani pa smo, da je naš viii poslanec storil vse, kar jo mogel. Vemo za gotovo, da je on drugi dan po toči, ko se mu je po pošti in brzojavno naznanila strašna toča, tudi brzojavno liaznanil nesrečo v Ptuj okrajnemu glavarstvu, v Gradec c. kr. namestniji 111 na Dunaj ministrstvu, ter takoj priporočil poiiesrečence, da se jim nakloni podpora in odpis davka. In potem, ko si je ogledal Škodo v Halozali (Sy. Florjan, Stoprce, Žetale), kjer je bila najlmjša tofia, je šel osebno v Ptuj, Gradec in na Dunaj. Mi volilci smo hvaležni č. g. dr. Korbšcu, našemu poslancu, za njego\r trud in njegovo dobro voljo! To pa ravno liberalno kačo, hudobno .,Slogo" brinjevega gospoda bofrata peče! ]> Žetale. Znani politieni noznaoajnež, hofrat dr. Friedrich Ploj se hvali v zadnji ..Slogi", kako yeliko je storil za rogaški okraj, posebno Stoprce in Žetale, ker je v državnem zboru vložil predlog za podporo z ve6 besedami ko naš vrli poslanec dr. Korošec. Mi pa smo mnenja, da pameten in raoder mož v malo besedah tudi dosti pove, in dr. Korošee je celo v raalih besedah povedal ne samo isto, kar dr. Ploj v svojih dolgih litanijab, ki jib ne bode nikdo bral, ampak še celo več — 011 je prosil vlado ne samo za podporo kakor Ploj, ampak tudi za odpis davka. Zato pa damo dr. Ploju nasvet: Ravnajte in pišite ter uredlagajte vedno tako kratko in dobro kot vas mlajši bratranec dr. Korošec za svoje volilce! Z nami pa sploli niiuate nič opraviti, ker Vas nismo volili in Vas tudi nikdar ne bomo, Živela Slov. kmečka zveza! Živela Vseslovenska ljudska stranka! Ali nas razumete ? Pri nas se ne bode ribarilo! p Sv. Orban pri Ptnju. Naše bralno droštvo priredi prihodnjo nedeljo, 11. decembra po 7eŁernicali poučen shod Govori nrednik Zebot iz Maribora. p Žetale, nMiklavžev 7cčer" priredi Kat. bralno in izobražmalno dralt70 7 nedeljo dne 11. debembra 7 društveni gobi po 7ečernicah. Vgtopnine ni; pač pa ge bvaležno gprejme vgak prostovoljni prigpe^ek. Otroci Imajo 7gtop do^oljen gamo 7 gpremstTn ataiiš«7 ali njih namestnikov Odbor, p Žetala. Eat. bralno in izobraže^alno drnštvo 7 Zetalah izreka veleč. g. nadžnpniku Fr. Korošcn, pri 87. Križn tik Slatine igkreno zahvalo za čast, ki so jo izkazali našema drnštvu, ker go se prosto 7oljno javili kot ustancvni član in podarili 20 E. Bog jim plat; 1 Skrbeli bomo, da bo ta lepa svota 7 ljudsko korigt in izobrazbo prinesla stoterni gad. Bcg nam n&kloni še več takih dcbrotoikovl Odbor, Ljufomerski okraj. 1 Ljutomer. Dasi iraa nova eloktrarna baje razne nedostatke, k.i se bodo pokazali šele tekom obratovanja, vendar se je iz srca veselimo — ne samo tržani, ampak še posebno okolicani, ki smo kolikor toliko navezani na ..železno cesto". In zakaj? Enostav110 radi tega, ker prica,kujemo boljse cestne razsvitljave ven do kolodvora. nego je ta čas. Najveckrat namree sedaj ni nikake. ,1V jesenskih večerih vlada taka egiptovska tema, da niora imeti človek ali izvrsten voh, ali pa najfinejši tip, končno Se nagon, ako hoče, da ne zabrede z blatne ceste v globok jarek, Šgavnico ali Globetko. rA kaj, taka kopel bi v mrzlem času ne bila baš ¦pri.ietna. zato pa skuša ostati vsakdo v pra\-i smeri, najsi gre to še tako težk.o. Da se v očeb tujcev, ki odhajajo iz trga z veGernim vlakom, oziroma prihajajo k nam, ugled L.jutomera ob teb nedostatkih ne povzdigne, tega. meiida ni' trelia dokazovati nikomur druge-mi, kakor k večjemu trškemu obcinskemu odboru. 1 Mala Nedelja. Našega častitega gospoda župnika Ferdinanda Soštarič je zadela v nedeljo jutro kap. Bolnik se vsem sobratom in znancem priporofia v molitev. 1 Banovci pri Sv. Križu na TVIurskem polju. Tukaj smo pretekJo nedeljo lepo obhajali blagoslovIjenje prijaznega, novega znamenja sv. Florijana ob navzočnosti štirih eč. gg. duliovnikov. Slikarsko delo je mojstersko dovršil domafii sliknr g. Fr. Rajter iz Krištanec. Pri poznejšem številnem prijateljskem sestanku med poštenimi Banovčani nabralo se je za dijaško kuhinjo v Mariborn 11 K 61 vin. Bog plati! Slovenjjraški okraj. s Škale. Kakor običajno, so rudar.ji tudi frtos slovesno praznovali dan sv. Barbare. Polnoštevilno so se udeležili slovesne službe božje s svojo ovenčano zastavo in z godbo: mnogo jih je prišlo v kroju. Lepo, da se je tudi p. n. nradniStvo udeležilo verske slovesnosti. s St. IIJ pod Turjakom. Naznanjena je za 8. deoember t. 1. tomboia na korist šolski mladini v gostilni Jevžnikovi. Podpisani krajni šolski svet vabj vse mladinoljube k prireditvi. Lepo, damerodajni krogi iz srea in preprifeanja nesebično ljubijo mladino. ter si prizadevajo ubogim otrokom skazovati plemenite dobrote. Gotovo bodo obdarovani otročifti hvaležni svojjim ljubeznivim Ijubiteljem. Cim ve6 bo dobička pri tomboli, tem bolji bodo darovi. Le eno bi si otroci sami želeli. Radi bi že vnaprej pokazali. da so kot marljivi uCenci vredni tudi lepib dobrot. Žal. tega ne morejo. V gostilno ne smejo iti kazat svojib zmožnosti. Ljubitelji mladine bi tudi radi videli. 6e se otrooi znajo kaj skazati. Brali so večkrat, da so v tem ali v onem kraju otroci pod vodstvom vzornegn uftitelj' stva napravili v šoli odraslim veselje in zato vneli pri njih ljubezen, ki se je očitovala v obdarovanjn. Pri nas pa je v nedavnem 6asu bila tudi tombola v otroške namene. Lepo, da se je mnogo občinstva oflzvalo vabilu v gostilno. Pa način dotifine prireditve nani nikakor ne more ugajati. Ca.s .je bil določen poz110 v zimski dan. Zafeetek je bil šele v no6. Otrok ftolarjev ni bilo. Najprej so imele natakarieeobiloposla; pa tudi do polnofci 111 naprej niso bile brez dela. To pa vendar ni namen kakšne dobrodelne prireditve za ubogo mladino. Res so dali mnogi lepe darove za otrpke, a pri prireditvi so se mnogo več pntrosili v korist neubogemn gostiiinf-arjn. Pri tombnli sarai se je kar. grdo neraškutardo, tako da je spakedrana, nemšcina prevladovala na ljubo par navzočim orožnikom in liberalnoštajercijanskim Mislinjčanom. Ali naj bodo slovensk.i otroci vaba za razširjanje nemškutarije ? Ali naj bodo ubogi otroci povod potujfievanjuzatiranega naroda? Tudi rablofiutnim darovaloem privoščimo veselje, toda rajaiije skozi pol ali celo noč ne more biti blago razvedrilo in ne koristno, še manj pa vzgojevalno. Vemo, da bosta skrbna župana In pozorni občinski odborniki zalitevali kakor vselej plafiilo za plesno dovoljenje, in ta denar obrnili v prid ubogim otrokom, vendar bi naj taJce reči ne imele nič opravili z vzgojo in s skazovanjem usmiljene ljubezni. Radovedni« smo, kdo je velespoštovanim udom krajnega šolskega sveta tako namazal naočnike, da tako malo spregledajo. Om vabijo, da bi se 11 a popisan način podpirala šola. izobrazovanje in vzgoja, ko pa niso imeli besedice ob easu, ko so se začele prirejati v šoli prireditve pouene in blažilne, kar pa je slavna c. kr. oblast blagovolila kratkomalo prepovedati. — Naše mnenje je to-le: Otroci bi naj v šoli z znanjem razveselili dobre ljudi, ki bi se vsled tega skazali ljubeznive in usmiljene. — Nekdo, ki ne gleda skozi naočnike, Konjiški okraj. k Kon|ice. Bralno društvo !x> prirejalo odslej redno mesečna zborovanja s predavanji in nastopi. Naše modre in blage može prosimo, da se z besedo ia dejanjem zavzamejo za napredek društva. Nad vse a ažno vlogo pa prepušcamo našim vrlim lantom. Pridite takoj v nedeljo, dne 11. t. m. po večernicali! Posebno ste povabljeni prijatelji ,,Slov. Gospodarja". k Konjice. Narodni Dom se pere v zadnji §tevilki. Da so bile naSe priporabe resnične, ve cenjeni popravkar sam najbolje. Kar ni bilo, nismo trdili, kar smo pa pisali, ne more ovre6i. Da pretepov ni, gre livala ljudstvu sploh, ker jih ni vajeno, to vedo tudi druge gostilne. A izkušnja uči, da pretepl pogosto dozorevajo iz take zabave, kakrsno smo odsvetovali. Koliko je kak fant ali deklica stara, lahko izveste, Ce jili prihodnjifi vprašate. Da je bila pa notica upravičena, vprašajte pametne stariSe, brate in sestre dotičnib polotročajev, za katere se tak.o lx»jite, da bi jim kdo j)okazal pot mimo takega ¦ zabavišča. Gostilni želimo lep uspeh. pa zraven nam je težko za mladi svet. Z eno besedo, gospod popravkar, vaši gostje naj bodo drugacni, lahkožive razposajeneke pa zapodite domov — za peč! k Kefeelj na Pohorju. Kakor je že tudi sirji javnosti znano, sino dobib to jesen novega nadučitelja- v osebi gospoda Breganta. Nadejali smo se, da bode v verskem in narodnem oziru boljši in vzglednejSi, od prejšnjega. Pa ..naš up je Sel po vodi, le jadrajmo za njim.". Na vso moč ga žene sedaj radovednost, izvedeti za ime dopisnika ,,Slov. Gospodarja" iz KebIja. Pred.kratkim ie to celo šolarje izpraSeval, in tu so vrgli nekateri sum na osebo, ki je pri te] stvari popolnoma nedolžna. čudno se nam zdi, da se takšne reči vlaeijo tudi v šolsko sobo. Ali je mogoče to v učnem nafirtu? Omenjenemn radovednežu v tolažbo povemo, da bo njegovo poizvedovanje za dopisnikora po])olnoma breziispešno, kajti njegovo ime je in bo zna110 samo uredniku lista, v kojega piše. Povemo mu pa, da je tukajšnji dopisnik neusmiljen človek v takih stvareli, kateri si bo z bistrim očesom tudi njegovo delovanje ogledal in ga osvetlil. Torej mir, pregovor pravi: ,,Kdor seje veter, žanje vihar." — Prijatelj. Celjski okraj. c Celje. Posestnik.a Franca PungerSka iz Lahovne pri Celju so pred kratkim, ko je šel dopoldne domov, v gozdu napadli trije fantje, ga vrgli na tla ter mu grozili z noži. Nato so mu preiskali žepe. Dobili so le majhno svoio denarja. Drugega dne je eden od teh roparjev napadel posestnika Fran.ca Babiča. Fant je zahteval od njega denar. Babic pa, močan rnož, je s palico udaril parkrat napadalca, ki je nato zbežal. Dne 2. t. m. so pa ti roparji napadli zopet neko žensko iz Lahovne ter so jo hoteli posiliti. Pač lepe razmere! c Iz Savinjske doline. Neki hudomušni radovednež bi rad vedel, zakaj , resnicoljubni ,,Narodni List" nič ne piSe in nič ne prinese porofiil od Sv. Frančiška (Radmirje) 0 naprednih vročekrvnih petelinih, ki so se raed seboj tako hudo skavsali. Toda ta list je navajen samo od klerikalcev poročati laži, kar se pa zgodi slabega v lastnem taboru, to pa moško zamolči. c Mozirje. NiiSt; Katoliško izobraževalno društvo je priredile dne 20. m. m. dve lepi igri: 1. ,rTri sestre" in 2. ,,Ne kli^/t vraga!" Igralci in igralke so svoje vlpge prav dobro in korajžno rešili. Govor pred igro je imel naš 6. g. kaplan Žagar. Razlagal je pomen izobrazbe. Iskrena hvala vsem, ki so kaj pripomogli, da se je veselica tako dobro izvršila. Kmalu se 1k) tudi vršil občni zbor naSega društva ln pobiranje (ilanarine za prihodnjo leto. Prosiino takrat obilne udeležbe. Fantje in dekleta, pa tudi možje, pristopajte v obiln.em številu k nai5emu društvu. Sedaj bo narofiilo društvo še več lopih knjig in časopisov insplob. mnogo lepega berila. Odbor pa lx> skrbel v Čitalnici pozimi za kurjavo, da se bo ob nedeljah vsak ud lah-r ko pogrel med čitanjem. — Odbor. o Mozirje. TukajSnji dopisnik je pisal resnico, pa cele šc ne. Treba bi bilo dostaviti, da ne bodo zadostovah* visoke obf;'mske doklade davkopla&evalcev 90 do 120% v pokritje ogromnili stroškov, ampak treba bo pritisniti še na živali, da bodo pomagale reSiti iz zadrege, ker mora irški občini že trda presti; tore.j sklenilo se je na vsako pasjo glavo 6 K davka. Bo že nckaj, saj iinamo precej psov v domaei občini; toda dobro želeči davkoplaoevalec svetnje. da bi se zraven tudi mačke in podgane vzelo na mubo, vsaj po 5 K od glave, potem smo pa na konju, m m se nam treba bati, da bi že v imenovani Lipoldovi uhci utonili v blatu. Mogofte, da bi bilo še toliko preostanka. da bi knpili 6oin in bi se laliko vozili do svojih zemljišč Nadalje opozarjamo na naredbo proti kolori, ki zaukazuje, da se mora gledati na snažnostpri vodnjakiii. ne pa pnstiti prl vodnjaku stati konje m one- ' c Št. Lovreue pod Prežinom. V četrtek, to je dne 30. novembra 1910 ob %2. uri zveeer je tukaj za vedno zatisnil svoje oci v 48. letn posestnik Martin Gajšek, po dom. Pušjek po komaj lted. bolezni vsled pljiičnice. Rajnega je vsakdo iskreno ljubil in spoštoval. kdorkoli ga je poznal. Bil je marljiv in skrben posestnik. nadalje obeinski odbornik, prejšnjja leta tudi vzoren župan in nd krajnega šolskega sveta. Bil je tudi velik prijatelj šole. Njega so dičile vse lepe eednosti. V družbi je bii jako kratkočasen in šaljiv. Zapušca žalujočo vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroci. Pogreba, ki se je vrSii v soboto, to je dne 3. deeembra "t. 1. ob 8. uri dopoldne, se je udeležila šolska mladina z uGiteljstvom in velika množica ljudi. Vsakdo Je hotel &e preljjubljenemu pokojniku izkazati zadnjo .¦čast. N. v ra. p.! c St. Vid na Grobelnem. Kar je napisal ,,Nar. "List" v svoji 47. Štev. o meni, Je grda laž. Res je le, da sem bil na sejmu v St. Jurju in da sem šel grede domov v Vugovo gostilno. Da bi se mi pa bili že raed potjo do Grobelnega pridružlli kakšni ,,naprednjaki", in da bi jik bil v gostilni ,,razbadal", je. neresnica. kakor je tudi laž to, da bi me bili kakšni ,,napredni fantje'- pograbili in nesli ven, ampak ko sem bil že zunaj, da bi se vrnil domov, me je sunil neki fantalin od zadaj, da sem padel. — Jernej CetovSek, p. d. Ožirek. c Sv. Vld pri Grobelnem. Dopisnik ..Nar. Lista" nas je ubogal in nam res napisal nekaj o binavf.-ih, kakor smo mu zadnjift nasvetovali. Pohvaliti ga moramo radi tega, ker je tako priden in ubogljiv. Iz pokoršeine do nas bi menda postal §e klerikalec, če bi mu rekli, da naj obrne liberalcem hrbet. Priznati se mora tudi, da se je precej potrudil, da je napisal dotični članek. Poiskal je med svojimi knjigami zaprašene ,,evangelje" ter nato začel prepisovati v potu svojega obraza priliko o ,,cestninarju in farizeju"; kajti da bi jo na pamet znaJ, mu ne verjamemo, ker ga v cerkvi tako redko vidimo, takrat pa Še celo ne. kadar se bere evangelij. Ko je koneal s priliko, je na koncu še dodal kralko razlago, kdo da je farizej in kdo eestninar (colnar). Prav po farizejsko in bahato nara zakliče: ,,Vi (klerikalci) ste podobni napuhnjenemu iarizeju, ali mi (liberalci) smo ponižni kakor colnar." Mislim, da ga ni človeka, Td bi tega ne verjel. Zatorej pa, ponižna liberalna ovčica, le dalje prebira.] pridno sv. pismo, da iztakneš Se kaj vefi porabnega za svoje duhovite dopise. Na&elboš namrefi, davaše jadikovanje ni nič novega, ako trdite, da so krivi duliovniki vsega sovraštva med stranlcami, da delajo oni prej)ir in politieno hujskarijo. Že -ludje so doižili po krivem Kristusa, rekoč: On ljudstvo šunta. c St. Vid pri Grobelnem. Dopisnik v ,,Narodnem Listu" Štev. 48 neka] čveka o mojih pregrešnih obiskih in potih ponoci. Akd mi dokaže, da so bili obiski in pota res pregrežna, dobi takoj 1000 K, beri: tisoč kron nagrade, če bi si jih tudi uioral izposoditi. Dokler pa tega ne stori, je in ostane lažnjivec ia obrekovaleo Tiajpodlejše in uajgnusnejSe vrste. Toroj na delo! Obiskovalec s erno suknjo. I Planina. V ,,Stajercu" od dne 27. t. m. se zaletava dobro nam žnani dopisnik v 6. g. župnika, in to brez vsakega povoda, in s takimi grdimi lažmi, da kaj takega zarnore le najbolj lažnjiv liberalen zagrizen nemčur pisati. Ta človek se je gotovo skregal z resnico, da mu je sedaj laž najbližja prijateljica. Grda nesramna laž je, da bi bil č. g. župnik pri občinskih volitvah agitiral, pač pa je bil dopisnik sam najhujši agitator Sešerkota, velikega političnega sovražnika slovenskega Ijudstva. Zato si je bil dopisnik' že poprej izprosil zafcasni dopust, da je imel potem /ri volitvah lepšo priložnost za agitacijo. Pri agitaciji so se posluževali on in njegovi kiraavci vseb sredstev, spravili so na volišče že na pol nmirajoče volilce; tako so n. pr. spravili na volišče nekega 80 let starega volilca, in ho<>eš nočeft moral je voliti, čeprav je že skoro umiral. Grda je tudi laž, da bi bil gosp. župnik nekega volilca I. razreda tako napajal, da je teklo vino iz mize; kajli dotiftnega volilca pa6 ni bilo treba napajati, ker je on vednp odločen naš pristaš in je kot tak tudi vselej volil z nami. Glede pogrebSčine pa bodi lažnjivi dopisnik le tiho, ker to tebc kar nič ne skrbi; od tebe se Še ni en vinar zaslužil. Morda pa bi rad, da bi poprej gosp. župnik vprašal tebe, koliko sme računati za pogreb. Mi kraetje odlofno protestiramo proli takim lažem ter imenujemo takega dopisnika grdega, nesramnega lažnjivca. Odločna kmečka četa stoji vedno ob strani č. g. župnika, ga Ijubi in spoštuje ter gre tudi rada v boj za njega. Popraviti moramo tudi to, da se imenujejo ti duševni reveki v ,,Staiercu" naprednjake, ker so v resnici naigrši nazadnjala. I)a pa ne bi .,Stajercev" dopisnik zopet dolžil e. g. župnika, dn je on to pisal, mu kar povcm. da je to nisala trda kmefika roka, katera si tudi upa podpisati svoje irae, če to stori tudi ,,Stajer6ev" dopisnik. — Kmet iz okolice. b Planina. Obcmska seja dne 28. novembra o stane za Planino zsodovinskega pomena. Predlagal je gosp. Treffner, naj župan, ki se pri vsaki priliki ponaša, koliko za občino stori in trpi, se v svoji veiikodušnosti odpove županovemu dohodku v znesku 120 K v prid vodovoda. Volilci! Sedaj bi morali videti svojega požrtvovalnega župana! Rolinel je. kakor obstreljen medved, da tega ne stori in ne dopusti! ln njegova desnica celo izzivalno predlaga, naj se mu plača poviša! Da, učitelji in povišanje plač Sjjada vedno skupaj! In na to predrzno izzivanje so naši štirje možje odšli. in seja je bila nesklepčna. Tako je bilo prav! Vsa čast takim možem! Sedaj vidite Šešerkota v pravi lnči! Kaj pa stori on zastonj? Od vaših žuljev je obogatel, kmet pa le pridno plačuj! Vzemite si vendar zavedne volilce iz Planinske vasi za vzgled! b Pletarje pri Brežicah. Emečke h aniinica in posojilniea 7 Artičah je daro^ala 25 E za tnkajžnji nbožni zakkd, xa kar ge ji podpigana občina najprisrčnejšj /.ahvaljoje. /apanstvo Pleterje, dae 1. decembra 1911. Pajdaš, žapan Književnost in umetnost, § Knjiga o lepera vedenju. Spisal Urbanus. V Tjjubljani 1910. Založda Katoliška bukvarna. Oblika knjige je priroena in lunia.. Broširan izvod, tiskan na fin papir, stane le 3 K, lino vezan pa 4 K. Knjigo iciplo priporočamo. § Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju. Spisal Anton Kržič. Samozaložba. Prodaja Katoliška bukvarna v Ljubljani. Cena 1 K 60 vin. broš., 2 K v platno vez., za poSto 20 vin. Knjiga opisuje najimenitnejše predmete v flo^eškem življeiiju: našo sreeo. Vestnlk mladinske organizaciie. Sv. Pavel pri Preboldu. Opozarjarao na predavanje, ki ga priredi Kal. izobraževalno društvo v nedeljo, dne 11. t. m. Govoril bo prof. dr. Hohnjec iz Maribora o mladinslci orgainzaciji. I^ridite vsi! Št. Jnr ob juž. žel. V nedeljo, doe 11. decembia po večernicab ge 7 progtorib bralcega društva viši ustanovni skod Mladeniške zveze. Iz celega sveta. Nove vrste čebele. Cebela je dobila tekmeca v podobi mravlje, ki so jo zasledili v Meksiki in jo imeiuijejo mirmecocistas me>:ieanus. Ta prideluje, kakor je izjavljeno v pariški akademiji znanosti, ravno tako okusen med, kakor čebela. Belgijski učenjak AVesmail, ki je razpravljal pred akademiio o tej mravlji, pravi, da tvori ta posebni razred med mravliami. Gnezdo ima 60 do 80 cm pod zemljo. 'Je bolj svetla od ostalih mravelj, popolnorna drugačne telesne sestave in ima zadnji del telesa velik, v katerem se nareja sladki sok, med; dr. IVesmail trdi, da bi se ta mravlja tudi v Evropi lahko vpeljala in udomačila radi pridelovanja medu. Učitelji na konjili. V Abruolli v Italiji je na 100 prebivalcev 68 analfabetov, to je takih, ki ne znajo ne čitah ne pisati, d^si je bilo v zadnjem fcasu ustanovljenih precejšnje število šol. Toda sole so bile prazne, ker žive ljudje, ki so večinoma. pastirji, po devet mesecev v letu na gorah. Profesor Agostinonl je predlagal italijanski vladi novi šolski sistem. 15 učiteljem so dali konje. da potujc.io po gnrab in obiščejo pastirje. Kamor pridejo, ieti staro in mlado skupa], učitelj pa uei pod milim nebom. Pravijo. da so dosegli na ta način veliko" vspehov. Pes, ki govori. Pri Magdeburgu ima nek gozdni čuvaj psa, ki zna izgovarjati ve6 besed,. fako, da se jih lahko razume. Tako zna imenovati svoje ime: ,,Don." Ce se mu pokaže kos kruha, reče: ,,Haben" (to je imeti). Tudi ,,,Kuchen" izgovarja, kar pomeni ^pogača." ,,Don je laCen" ali ,,Don ima pogačo" izgovarja sicer s psifijlm glasom, ali čisto in popolnoma razumljivo. ^ajnovejše novice. Di-nžba duhovnlkov. V ponedeljek,, dnc 12. dec. je ob 11, uri dopoldne seja odbora Družbe duhovnikov. Državni zbor. Poslanec d r. B e n k o v i č je stavil nujni predlog za podporo posestnikora in odpis davka posestnikom in najeranikom, oSkodovanim po toči in drugih uimali v brežiškem in sevniškem okraju. Posl. P i š e k je stavd v zbornici nujni predlog, da se državna cesta iz Gornje Polskave x Slov. Bistrico do Konjic, katera zaradi velikih bregov ovira promet in ima do 13% napetosti (Steigung), prezida, oziroma prestavi od Gornje Poiskave v smeri proti Sentovcu do Slov. Bistrice, in od tam do Tjožniškega. mostu po dolini do Gornje Ložnice v Stražno, ter od tam do državne ceste v okoliški obfiini Konjice. Ta preložitev oeste bi bila v veliko korist konjiškemii in slovenjebistriškenm okraju, važrm je pa tndi v strategifinem oziru, kar bode tudi vlada upoštevala. Posl. P i Š e k je interpeliral minislra zunanjih zadev zaradi nepostavnega postopanja novib volitev v okrajni zastop v Slov. Bistrici. Že lansko leto meseca marca je minula doba, pa Se do danes niso razpisane nove volitve. Zastopniki kmefikih ob6ir> in nekaj drugih članov so svoj izstop naznanili c. kr. glavarstvu vMariborvi, pa ker oblasti potrebno ue ukrenejo, se interpelira ministrstvo, ee so rnu razmere j>ri okV. zastopu znane, in kaj namerava storiti. Iz flnanžne službe. Prestavljeoi so: računski praktikant pri linančnem ravnateljstvu v Gradcii, Pavel Coretti v Maribor; računski praktikant Friderik Sieber od okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru v Gradec. Kot uradni vodje: davčni nadoskrbnik Emil Straczowsky od idavkarije v Slovenjem Gradcu v Ptuj; Friderik Stumberger Iz Sevnice v Brežice; Janez PernovŠek iz Brežic v Slovenji Gradec; Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico; Franc Vajda iz Smarja pri 'JelŠah v Celje; davoni oficijal Oton Stepic od davkarije v Celju k davkariji v Smarje pri JelŠab. IVam. Predavanjo gosp. Prijola o sadjereji v našem izobraževalnem društvu se je vrlo dobro obneslo, in govoraik- ,je prav nazorno podal najpotrebnejših naukov o gojenju sadnega drevja. Prvo nedeljo po novem letu bo pa predaval o kme5kem knjigovodstvu. Vmes bo pa imelo dru&tvo druge poučne shode. UjutI je v ponedeljek, dne 5. dec. 6. g. Ferci. Soštarifi, župnik pri Mali Nedelji. Ra.jni Je bil rojen dne 28. maja 1851 pri Veliki Nedelji, v mašnika posvečen dne 23. julija 1876. Služboval je kot kaplan v Hočah, v Zibiki, pri Sv. Križu na Miirskem polju, kot provizor in kaplan v Ljutomeru in Sv. Lenartu v Slov. gor. Župnik pri Mali Nedelji je postal dne 20. septembra 1891. Pogrfcb se je vršil danes ob 10. uri. Poročilo 6 iTinJskem sejmu na Dunaju dae 29. norembra 1910. Ob sačetka lejma ae je prignalo 4416 alpakik STinj, 6170 debclih ogrgkih gTinj, javljenih je bilo 985 irinj, gkapaj torej 11580 gTinj. Prodajale ao se ogrgke iTinje prre vrgte po 136 do 139 Tin, uTanredno do 140 Tin ; greduje mte po 180 do 185 7in.; gtare (n lahke po 124 do 130 Tin.; alpske BTinje po 126 do 182 Tin., g7inie Ubrane «a pleme, po 108 do 116 rin. TandeDea: Na danasnjem teimn je bilo 2804 alpgkih g7inj manj, 600 debelih ogrgkih gTinj 7e< aeao zadnjič Alpgke gvinje go ae prodajale 7gled manjie ponndbe za 4 oo 6 7in. dražje, a tndi po debelih ogrskih gvinjab ee je kljub manjli ponudbi zelo po7praie7alo in go dogegle za 2 do S Tin. 7igje cene. P«ročilo o iiTinskem lejma t Oradcu dne 1. decem- bra 1910. Na gejem ge je prignalo po 7rrti 387 7o1otj 178 biko7, 880 «ra7, 124 telet, gknpaj 1069 komadov ii^ine. Prodajall go ae dobro rejeni roli od 92 do 104 K, na pol rejeui 7oli od 82 do 94 K, gahi 7oli od 74 do 80 E, Toli ia pitanje od 80 do 88 E, dobro rejene kra7« od 70 do 82 E, na pol debele kra7e od 56 do 68 K, gnhe kra^e od 44 da 64 E, biki od 76 do 92 E, mlade dojne kra^e do 4. teleU od 74 do 88 E, gtarej&e dojae kia^e od 62 do 72 K, breje kra^e od. 64 do 78 E, n 100 k* ži^e teče. V i«7en ae je prodalo 815 komad07 žifine. Tendenca: Na današnjem aejmu je bUo 62 komado7 iiTin« iti kakor na aadojem Prodajalo ae je «a 2 E eeneje.