Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10*40 K, za pol lota 5-20 K, za četrt leta 260 K, mesečno '	i.rnčijo za celo leto 12 K, ra pol leta 6 K, za četrt ler.,i H K; aa Ameriko
za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poStnine proste. Nefrankirana pisma ••.» ae sprojan-'; : :, >p'";ii :>. t.e vnCaj >. Inserati Hnostopna potit-vrstic (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana ia razglasi 30 vin.	Posamezna. Številka 10 v.
Soclragi!
Pripravite se po vseh krajih na dostojno praznovanje
prvega majnika!
Skrbite, da postane ro praznovanje mogočna manifestacija delavske zavednosti in bojevitosti, k: bo letos posebno potrebna.
Praznovali bomo delavski praznik ne le v znamenju zahtev, ampak tudi v znamenju protesta.
Delavci!
Spomnite se, koliko ste se bojevali za starostno zavarovanje ter za zavarovanje delavskih vdov in sirot 1 Težko si te misliti bolj opravičeno zahtevo kakor ta. Če je človek v Avstriji le par dni minister, mu je takoj zagotovljena pokojc.ina, tudi če ni storil ničesar za državo, tudi če je še mlad in sposoben za delo, tudi če ima še bogate dphodke. Če delavec ostari in oslabi, izgubi pravico do življenja, kajti nobena postava, nobena uredba ne varuje njegovega obstanka na stara leta. In še umreti ne more mirno kakor drugi ljudje, kajti na smrtni postelji ga še muči bridko vprašanje, kaj bo z njegovo vdovo, kaj z njegovimi otroci, kadar zatisne oči.
Po desetletnem zavlačevanju je bila vlada vendar prisiljena predložiti parlamentu načrt
socialnega zavarovanja in državnozborski pododsek, v katerem so zopet sovražniki delavstva skušali zavlačiti stvar, je pod stalnim pritiskom socialno demokratičnih poslancev vendar zgotovil delo tako, da bi bilo v kratkem času lahko v parlamentu opravljeno in sankcionirano. Ravno ta hip pa je vlada
razpustila parlament in socialno zavarovanje plava zopet po zraku, vse doslej opravljeno delo je izgubljeno, nekoliko tisoč delavskih starcev ne bo prišlo na vrsto, da bi mogli uživati koristi novega zakona.
Delavci! Deiavke! Prvi majnik
je dan,i\ko lahko protestirate proti tej fri-volni igri z vašimi najstvarnejšimi interesi. Stopite dne 1. majnika na noge in pokažite s čim večjo udeležbo, da se vladajoči ne smejo šaliti z vašimi interesi, ker je tudi slovensko delavstvo pripravljeno na boj za svoje pravice.
Vaša mainiška demonstracija mera že prihodnjemu državnemu zboru pokazati, da mora biti dosedanje igre konec. Sami pa spoznajte, delavci, da je brez boja, brez organizacije, brez solidarnosti vsak trud zaman pa skrbite za to, da stopijo dne 1. maja res množice na plan.
Sodrugil Čas je dela, torej na delo!
Dridnavtske volitve.
Avstrijski narodi stoje na pragu velikih volilnih bojev.
Prosinca 1008 je grof Aehrenthal povedal, d i je Avstro-Ogrska dobila od Turčije dovoljenje za zgradbo sandžaške železnice. Po daljšem premoru je s tem Avstrija začela znova na balkanskem polotoku »z aktivno politiko «. To Aehrenthalovo sporočilo je predvsem noostrilo nasprotje ined Avs tro-Ogrsko in Rusijo, med Avstro-Ogrsko in Italijo ¡n med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Oktobra 1908 je bila anektirana Bosna-Hercegovina, kar je dovedlo do splošne evropske krize, katera je našo državo v svečanu 1009 malodane pritirala do pogubne vojne.
Vladajoči krogi so takrat kolikor mogoče oborožili Avstrijo, katero je zbog njene politike sovražilo pol sveta. Za Časa aneksijske krize se je potrošilo: 180 milijonov kron za oboroženje skupne voiske, 54 milijonov kron
za mornarico, razven tega še 22 6 milijonov kron za avstrijske domobrance. Ko se je aneksijska kriza polegla, je vlada začela graditi nove bojne ladje, za katere so delegacije dovolile 312*4 milijonov kron (med tem 242'4 milijone za štiri dridnavte). Vrhu tega so delegacije zvišale »redne« vojne potrebščine za 29 7 milijonov in dovolile za nove nabave za vojsko »izredni« kredit v znesku 24 milijonov. Tedaj se je tudi povedalo, da bo reforma vojnega zakonika zvišala letne vojne potrebščine za 100 milijonov kron in da potrebuje vojaška uprava za velike nove nabave enkratni izdatek nadaljnih 100 milijonov kron. To so vojni in financi-alni učinki, katere je povzročila nova »aktivna« politika na B.dkanu.
Stroške vseh teh oboroževanj je začasno pokrila viada s posojilom. Od aneksije Bosne sem je parlament dovolil izdajanje le-teh državnih dolgov; februarja 1909 220 milj. kron zakl. izkaznic prosinca 1910 139 » » rente aprila 1010 220 » prosinca 1911 109 » » »
skupaj . 688 milj. kron novih dolgov.
V zadnji začasni računski predlogi je zahtevala vlada od parlamenta, da ji dovoli vzeti novo posojilo v znesku 76 miljonov kron, ker pa si ni. izposlovala tega dovoljenja za izdanje rent, bode vlada vsekakor to posojiio vzela pri bankah na tekoči račun. S tem je narasla svota dolgov, katere je država napravila po aneksiji, na znesek 764 miljonov kron.
Baronu Bienerthu so pa ukazali vladajoči krogi, naj doseže od parlamenta zvišanje davkov, da se bodo s tem plačevale dolgovne obresti in dobila sredstva za razne bodoče večje »redne- vojne potrebščine.
Najprej se zvišajo cene t.obačnih izdelkov s 1. julijem. To se bo zgodilo naredbenim potom; dovoljenja parlamenta vlada ne potrebuje. Vendar je bila vlada opravičeno v strahu, da bo poslaniška zbornica pri proračunski razpravi črtala onih 10 miljonov kron, katere je vlada sprejela v proračun kot donos iz zvišanih tobačnih cen za pol leta 1911 Ta predlog so pripravili socialno dem. poslanci.
Drugič bi se moral davek na žganje zvišati za 60 vinarjev na liter alkohola.
Tretjič je hotela vlada izvesti vžigališki monopol, podvojiti ceno vžigalic in deliti tako nastali dobiček z »Landerbanko«.
Četrtič bi se imeli zvišati tudi direktni davki (osebno dohodninski in zapuščinski) in vpelj:iti nov direkten davek, tantiemski davek.
Toda zvišanje direktnih davkov je naletelo na odpor v gosposki zbornici in pa pri kapitalističnih strankah poslaniške zbornice. Vlada bi ne mogla zvišanja doseči, ne da bi pristala kapitalistom in agrarcem na druge važne koncesije. Industrialni kapitalisti so zahtevali znžanje pridobninskega davka pri delniških družbah, veleposestniki znižanje zapuščinskih pristojbin pri posestvih in poročevalec finančnega odseka dr. Lowen-stein je sprejel vse te predloge v svoj poročevalski predlog. Veleposestniki naj bi po tem predlogu mesto lV'20,'o plačevali odslej samo V2°/o posestne vredno.sti kot zapuščinsko pristojbino. Posedujoči torej niso bili voljni prispevati k novim državnim bremenom.
Na drugi strani si pa niso upale meščanske stranke naložiti ljudstvu novih indi-rektnih davkov, ne da bi istočasno vlada izpolnila ljudske zahteve. Socialno zavarovanje, službena pragmatika državnih uradnikov ter zakon o lokalnih železnicah so bili na dnevnem redu! Obenem so zahtevale deželnozborske klike, da se deželam odkaže del novih davčnih donosov. Kaj bi pač ostalo še tedaj militarizmu?
Baron Bienerth ni bil torej v stanu ugoditi zahtevam generalnega štaba. Državni
zbor živi pa zdaj že skozi štiri leta. Najpozneje po dveh letih mora vsak poslanec znova stopiti pred svoje volilce. Meščanskim poslancem ni bilo raupati, da bi v zadnjem času poslaniške dobe dovolili novih davkov, ne da bi obenem zahtevali ljudske reforme, za katere b pa komaj zadostoval donos novih davkov. Z novim parlamentom bo to šlo pač laže I Vsak poslanec ima za tem celih šest let časa pred seboj — dovolj dobe, da bodo med tem volilči pozabili, kaj se je zgodilo začetkom nje. Nova zbornica bo dovolili nove indirektr.e darke, ne da b ta davčni donos porabila za socialno zavarovanje ali pa za lokalne železnice, ker je pač namenjen za ksnone in bojne ladje. To je torej Bienerthov načrt. On je netil prepir s Čehi, da bi bi: v stanu razpustiti zbornico in si voliti novo, katera bo po njegovem računu lažje dovolila davke za driuiiavte. S tem je označen naš volilni klic. Mi bomo obračunali s strankami, ki so podpirale nevarno Aehrenthalovo »aktivno« politiko, dovolile dridnovte in ki se zdaj pripravljajo dovoliti v novi zbornici davke za stroške oboroževanja. Proti imperializmu in militarizmu! — to bodi naša parola za dridnavtske volitve!
(Iz „Kampf"-a št. 7, 1 1911.)
Volilno delo.
Brigajte sezavolilno pravico! Prva skrb vsakega volilca je ta, da si zagotovi volilno pravico. Pri vsakih volitvah smo doslej opazovali, da je zadnjo uro Tišlo toliko in toliko ljudi, ki bi po zakonu morali imet; volilno pravico, pa so se čudili, da niso dobili nobenih voliln.h dokumentov in nazadnje se je izkazalo, da sploh niso vpisani v volilski imenik. To jim ni šlo v glavo, češ saj prebivajo že dvajset, trideset let v okraju, uradi jih najdejo, kadar je treba plačati davek, vsa soseščina jih pozna. Ali pravzaprav so bili vendar sami krivi, da so prišli ob volilno pravico, ker se niso prepričali, če so vpisani in niso reklamirali.
Nekateri so se izgovarjali, da še vedeli niso, kdaj da je bil volilni imenik razgrnjen. Tudi to je mogoče, zlasti v občinah, ki so v rokah zagrizenih nasprotnikov. Ali take reči se ne smejo na nober. način prezreti, zakaj od njih je lahko odvisen uspeh ali neuspeh pri volitvi.
V prvi vrsti je treba paziti na to, kdaj da je imenik razgrnjen.
Po volilnem zakonu ima vsak župan dolžnost javno naznaniti s plakati ali pa s pismenim oglasom na občinski deski, kdaj in kje je imenik javno razgrnjen na vpogled. Zlasti po manjših občinah navadno ni plakatov, ampak razglas je samo na občinski tabli. Tam ga pa prav lahko prezro ljudje, ki nimajo vsak dan opraviti na občinskem uradu. Če se pa to zgodi, ni nič lažjega, kakor da pride ta ali oni volilec, včasi pa kar njih trume ob volilno pravico. Zato ni druge pomoč:, kakor da se volilci sami brigajo za razglas.
Vsak zaupnik in sploh vsak sodrug mora torej točno paziti na to, kdaj da bo razglas objavljen. To se najzanesljiveje uredi tako, da gre vsak dan kdo osebno na občinski urad pogledat, če je razglas že nabit.
Od tistega dne, ko je razglas objavljen, mora biti imenik razpoložen štirinajst dni splošno na vpogled. V manjših občinah, zlasti v takih, kjer se prebivalstvo ne izpreminja veliko, je volilski imenik lahko že gotov in morda je v nekaterih takih občinah že razgrnjen. Treba je torej največje paznosti. Omenjena štirinajstdnevna doba se na noben način ne sme zamuditi. V tem času, torej v teku 14 dni od dn>-va. ko se imenik razgrne, se mora vsak socialno demokratični volilec prepričati, če je vpisan. Kdor je 24 let star in prebiva eno leto v občini, ima volilno pravico in spada v
imenik. Če ni vpisan, mora reklamirati. Prepričati pa se mora tudi, če je pravilno vpisan. Ako je v vpisu kakšna napaka, mora zahtevati, da se popravi.
Kdor tega ne stori pravočasno, izgubi volilno pravico in vse poznejše tožbe in pritožbe ne pomagajo nič.
V	vsakem kraju, kjer je. organizacija socialno demokratične stranke, je njena naloga, da poskrbi vse, kar je v tem oziru potrebno. Organizacija mora paziti, kdaj so volilski imeniki razgrnjeni. Oaa mora pregledati imenik, če so vsi socialno demokratični volilci prav vpisani, oziroma vplivati na nje, da se prepričajo. Kjer ni organizacije, ma to dolžnost zaupnik. V kraju, kjer ni stranki naznanjenega zaupnika, mora za to skrbeti vsak socialno demokratični volilec sam.
Vsak sodrug pa imej pred očmi, da ni dovolj, če poskrbi sam zase, ampak glej, da tudi drugi volilci, o katerih ve, da bi glasovali socialno demokratično, to store. * *
Kako se reklamira volilna pravica? Komur gre volilna pravica, pa ni vpisan v volilski imenik, mora reklamirati. To lahko stori ustmeno v tistem času in ob tistih urah, ko je imenik razgrnjen. Treba je, da vzame s seboj potrebna dokazila, da je 24 let star, avstrijski državljan in da prebiva že eno leto v občini, torej rojstni list, delavsko knjižico ali domovnico, v večjih občinah zglasilnico. Kjer bi županstvo hotelo delati kakšne težave, naj se dotičnik nemudoma priloži na okrajno glavarstvo in obenem naznani svoji organizaciji ali pa izvr-ševalnemu odboru v Ljubljani (Šelenburgova ulica 6).
Najbolje je, če se vsaka reklamacija napravi pismeno in se prilože potrebni dokumenti.
Kdor hoče vpis v volilski imenik, napravi vlogo po sledečem vzorcu: Slavno županstvo
v Ribni vasi.
Proti imeniku državnozborskih volilcev tukajšnje občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
Vpiše naj se v imenik tesarski pomočnik Janez Brajda, ki je izpuščen, pa ima volilno pravico, ker je
1 star 24 let in avstrijski državljan, kar dokazuje priložena delavska knjižica;
2. prebiva več kakor leto dni v občini, kar dokazuje priloženo potrdilo občinskega urada.
V	Ribni vasi, dne 24. aprila 1911.
Janez Brajda Ribna vas štev. 67.
Ce je kdo vpisan v imenik, pa nima volilne pravice, se mora zahtevati izbris. To se stori tako:
Slavno županstvo
v Visoki Vrbi.
V	imeniku državnozborskih volilcev tukajšnje občine je vpisan posestnik Matej Frli-nar. Ker je prišel še le 22. decembra 1910 iz Amerike, kjer je bival tri leta, nima po zakonu volilne pravice, pa naj se zato izbriše iz imenika.
Visoka Vrba, dne 21. aprila 1911.
France Jereb,
kovaški pomočnik, štev. 25. »
*	.-s
Volilne reklamacije in priloge so kolka
proste.
*	*
Vsaka nepravilno sestavljena in prepozno vložena reklamacija se takoj odbije. Pazite torej na to, da bo vsaka reklamacija pravilna m da se pravočasno vloži.
Ako okrajno glavarstvo po krivici zavrne r klamacijo je pritožba prosta tekom t eh dm na deželno vlado (namestništvo). Proti odločitvi deželne vlade ni pritožbe, ampak samo tožba pri upravnem sodišču.
Ako je kdo vsled reklamacije drugega izbrisan iz imenika, se mu mora to naznaniti. Tedaj ima pravico, da poda tekom 24 ur ugovor pri županstvu ali okrajnem glavarstvu (v Ljubljani in v Trstu pri deželni vladi). *
* *
Volilni shodi se sklicujejo brez vsakega naznanila. Za te shode velja zakon o volilni svobodi, po katerem je kaznjivo vsako motenje zborovanja. Ne le razgrajanje in razbijanje, ampak vsaka neopravičena udeležba na shodu se kaznuje. Če n. pr. socialni de-mokratje skličejo »Volilni shod socialno demokratične stranke« (ali »Socialno demokratični volilski shod«), pa pride tja klerikalec in nagaja ter moti zborovanje, ima voditelj shoda (sklicatelj ali predsednik) pravico pozvati ga, naj odide. Če ne gre, je kaznjiv. Ako pozovejo socialista na klerikalnem ali liberalnem shodu, ki je bil označen kot klerikalen ali liberalen, da naj odide, mora seveda tudi oditi. Kdor je kaznovan zaradi motenja volilne svobode, izgubi tudi volilno pravico.
Volilna konferenca.
Jugoslovanska socialno demokratična stranka je imela na Velikonočni pondeljek v vrtnem salonu restavracije »International« v Ljubljani konferenco, ki je bila jako dobro obiskana. Navzoči delegati iz vseh dežel so poročali, da je povsod jako veliko zanimanje za državnozborske volitve in razpoloženje med volilci jako ugodno. Povsod se kaže v širokih plasteh volilcev velika nezadovoljnost z dosedanjo politiko meščanskih strank in želja, da stopi socialno demokratična stranka z največjo odločnostjo v volilni boj. Tudi v slojih, ki so biii doslej najmočnejša opora nasprotniških strank, se kaže očitno nagnenje k socialni demokraciji.
Po obširni debati o splošnem položaju je konlerenca soglasno sklenila, da stopi jugoslovanska socialno demokratična stranka samostojno v volilni boj in da varuje svojo neodvisnost na vse strani.
Organizacijam volilnih okrajev se je naložilo, da čim prej skličejo okrajne konference in izvrše vse bojne priprave, ki so še potrebne.
Nadalje imajo okrajne organizacije nalog, da marljivo nabirajo sredstva za volilni sklad, da se omogoči čim intenzivnejša agitacija.
Iz nekaterih okrajev so bili že podani predlogi o kandidaturah, katere je konferenca odobrila. Ostale kandidature se naznanijo izvrševalnemu odboru po okrajnih konferencah in bodo potem objavljene v »Rdečem Praporu.«
Storili so se tudi važni sklepi o agitaciji, o tisku itd. Konferenca je trajala od 10. dopoldne do 3. popoldne.
Sodrugi!
Volilni boj, ki nam ga je predčasno vsilila Bienerthova vlada, nalaga jugoslovanski socialni demokraciji veliko nalogo, ki bo tem težja, ker imamo v raznih krajih skoraj sočasno tudi druge volitve. To veliko in važno delo bo mogla stranka le tedaj opraviti, če bo razpolagala s potrebnimi sredstvi, katerih pa seveda ne more pričakovati od nikogar kakor od svojih zavednih pristašev.
Sodrugi 1 Znano Vam je, da imamo opraviti z nasprotniki, katerim skrb za denar ne dela nobenih težav. Proti bogatim nasprotnikom pa je nemogoče nastopati s praznimi rokami. Agitacijsko in organizatorično delo za volitve je neizogibno, če se hoče doseči uspeh, a brez sredstev je to delo nemogoče.
Zatorej se obračamo do vseh zavednih sodrugov s pozivom, da prispevajo in nabirajo za
volilni sklad stranke
in tako omogorijo tisto delo, ki ga imamo izvršiti v prid delavstvu.
Položaj je resen. Nasprotniki bodo napeli v boju proti socialni demokraciji vse moči in njihove biagajne bodo bogato založene. Bilo bi pa neodpustno, če bi prišli ob tiste uspehe, ki se dajo doseči, le zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Kar bo delavstvo tukaj žrtvovalo, ko žrtvovalo zase. Volitev je boj in v boju moramo biti močni. Čim več sredstev bo stranka imela, tem svo-bodneje se bo gibala, tem krepkejša bo in tem večji bodo njeni uspehi.
Sodrugi 1 Mislite na to nalogo in skrbite za bojno blagajno 1 Stranka je pripravljena v tem boju storiti vse, kar se more opravičeno zahtevati od nje. Storite tudi Vi svojo dolžnost do stranke.
Vse pošiljatve za strankin volilni sklad ¿...j se upravljajo na blagajnika stranke, so-ruga F. B a r 11 a , Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6.
Politični odsevi.
Mehiko in Amerika.
Meh'kanski notranji boji so zadnji teden povzročili dogodek, ki je silno razburil ves politični svet, zlasti ker je bilo prvo poročilo nejasno in se je dalo razlagati jako preteče. Med vstaši in vladnimi četami je bila prav blizu meje Zedinjenih držav, pri Agua Prieta, huda bitka. V začetku je bilo to za tiste prebivalce amerikanskega mesta Douglas, ki nimajo nobenega dela, pravo gledališče. Par sto avtomobilov se je iz tega mesta pripeljalo do bojišča, kjer so elegantne dame in gospoda opazovali dogodke kakor pri kakšni dirki. Drugi pa so iz mesta, skozi okna, z balkona itd. opazovali bitko. V razvoju boja se je pa zgodilo, da so nekatere kroglje, ki so bile namenjene mehikanskim vstašem, sfrčale čez mejo in ranile nekoliko oseb.
Kakor smo svoj čas javili, je amerikan-ska vlada mobilizirala del svoje vojske in jo postavila na mejo, češ da hoče varovati nevtralnost ameriških tal in preprečiti prestop oboroženih Mehikancev na ameriško zemljo. V četrtek je prišel brzojav, da so amerikan-ske čete napravile boju med vstaši in vladnimi vojaki konec. Ker ni bilo nobene druge razlage, se ni moglo misliti nič druzega, kakor da je amerikansko vojaštvo prestopilo mehikansko mejo, aktivno poseglo v boj in z orožjem prisililo obe stranki, da sta odnehali.
Da je bila ta vest zelo razburljiva, je umevno. Zakaj doslej ni bila nikjer navada, da bi vojska tuje države posegala v boje med strankami sosedne dežele. Toda kmalu so sledila natančnejša poročila, iz katerih se je spoznalo, da je bilo ameriško posredovanje bolj diplomatičnega značaja. Posredoval je namreč le neki častnik, ki je dosegel, da je ostanek meh.kanske garnizije, kar ga ni še padlo ali prišlo vstašem v roke, odložil orožje, na to pa ga je amerikanska kavale-rija odpravila čez mejo.
Na vsak način pa je vsa taktika Zedinjenih držav zelo sumljiva. Mehikanska država je gospodarsko že zelo odvisna od amerikanskega kapitala in zdaj se v Washing-tonu pripravljajo, da spravijo soseda še°v politično odvisnost.
Vstaši v Mehiki doslej še vedno napredujejo in nočejo slišati o nobeni spravi z vlado.
*	Vlada pripravlja proračun za leto 1912, ki se ima predložiti novo izvoljenemu državnemu zboru. Da bi se Bienerth, ki se s svojo politiko in s svojim gospodarstvom ni prikupil nikomur razven njegovih oprod in hlapcev, nekoliko prilaskal volilcem, razglašajo njegovi časopisi, da se izdatki za razne potrebščine, katere je finančno ministrstvo prvotno nameravalo znižati, ne prikrajšajo. Takim vestem, prihajajočim v sedanjem času od vlade, pa ni pripisovati nobene posebne važnosti, prvič zato ne, ker bo proračun tak, kakršen bo novi državni zbor, ne pa tak, kakor misli Bienerth, drugič pa ker so obljube v volilnem času že predobro znane.
*	Revolucionarno gibanje med rusin-skim dijaštvom. Policija v Lvovu je prišla baje na sled revolucionarnemu gibanju med rusinskim dijaštvom. Rusinski dijaki so baje izdali po deželi na tisoče proklamacij, v katerih se rusinski dijaki poživljajo, naj pridejo na dan smrti bivšega gališkega cesarskega namestnika grofa Potockega, katerega je kakor znano, umoril neki rusinski dijak, na pokopališče in protestirajo proti vladnemu režimu sedanjega cesarskega namestnika. Dalje so bili na rusinske polke izdani proglasi, v katerih se rusinski vojaki poživljajo, naj nikdar ne pozabijo tega, da so prisegli samo zvestobo do cesarja in države, vsled česar ne smejo nikdar preganjati svojih rodnih bratov. Policija je že odrediia obširno preiskavo.
*	Ogrska vlada predloži v kratkem času, vsekakor meseca maja svojemu državnemu zboru nove vojne predloge, ki obsegajo tri velike in več manjših zakonov. Večje predloge so sledeče: Brambni zakon, zakon o razvoju domobranstva, pa vojaški kazenski zakonik. Manjše predloge se tičejo izobrazbe podčastnikov, predprege itd. Zaradi teh zakonov je bila med avstrijsko in ogrsko vlado, med Bienerthom in Khuen Hederva-ryjem cela vrsta konferenc, ki še niso končane, kar kaže, da je v stvari mnogo spornih :očk. Če se hoče govoriti brez ovinkov, se mora reči, da je bil med Khuen Heder-varyjem in Bienerthom oster boj, v katerem ni zmagal Bienerth. In vlada, ki doživlja poraze na vseh koncih in krajih, hoče, da naj ji pri volitvah ljudstvo izreče zaupanje ter voli njene kandidatel
*	O vojaškem kazenskem zakonu, ki se prihodnji mesec predloži ogrskemu državnemu zboru, poročajo, da sta se avstrijska in ogrska vlada domenili tako, da bo v Avstriji nemščina, na Ogrskem pa madjarščina uradni jezik. Samo obtožencem, ki ne znajo teh jezikov, se bo dajal tolmač. Če misli
vlada, da bo to modrost spravila pod streho, se bo menda pošteno urezala. Desetletja se bojujemo proti starim vojnim sodiščem, pri katerih nima obtoženec nobene pravice. In če prihaja trenotek, ko se ima zakon zbolj-šati, ne bomo trpeli, da bi se zopet obtoženec smatral za peto kolo pri vozu, kateremu naj bi zadostovalo, če mu nazadnje tolmač v njegovem jeziku pove, kako je obsojen. Tukaj ne gre za nikakršen šovinizem, ampak za to, da je obtoženec na razpravi glavna oseba in da se ima jezik ravnati po njem. Obtoženec mora natančno razumeti vsako besedo na razpravi, razumeti jo mora iz prvih ust, ne pa še le od tolmača, in zaradi tega mora biti njegov jezik razpravni jezik. To bodo gospodje Bienerth, Schönaich in družba že zvedeli v novem parlamentu!
*	Srbski kralj Peter obišče avstrijskega cesarja baje že meseca maja v Budimpešti. Srbski kralj namerava na dan svojega godu pomilostiti one avstro-ogrske podanike, ki so v Srbiji zaprti radi političnih deliktov. Temu obisku se pripisuje političen pomen.
*	Vohunska afera v Nemčiji. Iz Vra-tislave poročajo, da so v Schweidnitzu doslej aretirali osem oseb, ki so sumljive vloma v pisarno 10. grenadirskega polka, pri čemer so bili ukradeni dokumenti o mobilizaciji nemške armade. Dognali so namreč, da pri vlomu 22. in 23. decembra 1909 v polkovi pisarni vlomilci niso mogli odpreti železne blagajne, pač pa dve leseni omari, iz katerih so ukradli tajne dokumente in prodali Rusiji. Šele po dolgotrajni preiskavi se je posrečilo izslediti preteklo poletje storilce, ki so jih nato aretirali. Sodna obravnava se bo vršila v Lipskem.
*	Boj angleških sufrageik, Pred kratkim je bilo v celi Angliji ljudsko štetje in da bi bilo bolj natančno, je bilo štetje ravno o polnoči. Angleške sufragetke, ki se že leta z vsemi sredstvi bore za žensko volilno pravico, so porabile tudi to priliko in so izdale geslo: »Boj glasov — brez štetja« t. j. če nam ne da vlada volilne pravice, se ne damo šteti. Da bi jih torej ne bilo doma, so morale vso noč ostati zunaj. Tam so nočevale skupaj. Toda vlada jih je poiskala tudi tam in jih je preštela. Demonstracija se ni posrečila, dasi je zelo zanimiva.
*	Za žensko volilno pravico. Tekom poletja bo v Turinu velik narodni kongres za žensko volilno pravico. Zahtevale bodo enako volilno pravico kot jo imajo moški.
*	Preprečen atentat. Iz Pariza se poroča : Po čuječnosti nekega služabnika je bila zabranjena velika katastrofa v versailski palači. Zraven vhoda v kongresno dvorano je našel omenjeni služabnik peklenski stroj, katerega netilo je že bilo zažgano. Brez tuje pomoči je služabnik uničil stroj. V neposredni bližini gradu so zapazili tri sumljive individué, vendar se ni posrečilo, da bi jih prijeli. Bombo so preiskali in našli, da je bila napolnjena s tvarino, ki je najhujšega učina pri eventuelni eksploziji.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Volilci ljubljanski!
V nedeljo boste volili nov občinski svet. Zgodovinskega pomena je ta dan za Ljubljano, zakaj z novim volilnim redom se bodo popolnoma izpremenile razmere v mestni upravi. Na katero plat se obrnejo, to pa je v vaših rokah. S svojimi glasovi imate odločiti, ali bo novi občinski svet orodje te ali one samoljubne klike, ali pa bo zbor, ki bo skrbel za razvoj vsega mesta in za koristi njegovega prebivalstva.
Važnost občinskih volitev je mnogo večja, nego jo prikazujejo naši nasprotniki. Oni imajo pred očmi samo svoje strankarske interese in mislijo, da se ves svet suče le okrog tega, če bodo liberalci ali pa klerikalci imeli par mandatov več ali manj. Svet pretresajoče se jim zdi le vprašanje ali bo Tavčar ali Kregar bodoči ljubljanski župan. V svoji strastni agitaciji pa ne vidijo tega, da gre pri teh volitvah za najvažnejša demokratična načela, za pravico ljudstva, da samo upravlja svoje zadeve, da si samo kuje svojo usodo.
Značilen v najžalostnejšem pomenu je boj, ki ga vodijo meščanske stranke pri teh volitvah. Klerikalci lazijo okrog predmeta kakor mačka okrog vrele kaše. Stranka, ki je doslej vso svojo moč gradila na kmetih, je leta in leta uganjala agrarno demagogijo in je v največji zagati sedaj, ko razteza svoje kremplje po novih tleh, po volilcih čisto drugačnih interesov. Le njena brezvestnost, ki obljubuje tjavendan, ne da bi mislila na najmanjšo izpolnitev, ji omogoča apel na mestne volilce, katerim se brez pomisleka kaže v luči socializma, dasi je vse njeno ustrojstvo protisocialno, ves njen duh absolutističen skozinskoz. Kaj se pravi izročati tej družbi upravo mesta, vidi lahko vsak vo-lilec v deželnem zboru, kjer je klerikalna stranka uveljavila najbrezobzirnejšo strankar-
sko klikarsko vlado združeno z najnesramnejšim protekcionizmom.
Ali nič veselejše slike ne kaže liberalna agitacija. Leta in leta je liberalna stranka vladala na rotovžu in ravno tam se je razvila v kliko, ki je morala priti na rob propada. Udarec za udarcem je zadnja leta padal na liberalno stranko in izguba je sledila izgubi, vse po njeni lastni krivdi. Misliti bi bilo, da so jo vse te katastrofe, ki so jo skoraj ugonobile, vendar nekoliko spametovale. Toda ravno sedanji volilni boj kaže, da se ni to pričakovanje izpolnilo niti v najmanjšem. Liberalna stranka stopa v občinski volilni boj in — nima niti sence občinskega programa 1 Oklice priobčuj e, ali niti z besedico ne zna povedati, kaj pravzaprav hoče v občini, kaj namerava izvesti, kakšne cilje misli uresničiti. Ves njen program je ohraniti si vlado v občini. Čemu in zaka , tega ne ve živ krst!
Soditi torej ne moremo meščanskih strank drugače kakor po njihovem dosedanjem delovanju. To pa je bilo tako, da se ne more priporočati nobenemu pametnemu volilcu. Če bi imele zavladati v občini take razmere kakor v deželnem odboru, tedaj gorje Ljubljani 1 Ali če bi imele ostati na rotovžu take razmere kakor doslej, tedaj zopet gorje Ljubljani 1
Kdor si je v besni gonji, ki jo sedaj uprizarjajo klerikalni in liberalni agitatorji, ohranil še nekoliko trezne misli, mora spoznati, da je za občinsko upravo treba nekaj novega.
To prinaša socialna demokracija. Neodvisna od vsega klikovstva hoče socialno demokratična stranka, da se postavi občinska uprava na nove temelje, katerih ne more položiti ne liberalizem ne klerikalizem.
Odločilno je tukaj dejstvo, da je občina prva socialno politična skupina, na katero se naslanjajo vse druge.
Občina je skupnost.
Ta važna resnica mora biti merodajna za občinsko upravo. To se pravi: Naloge občine so v prvi vrsti socialne. Kakor ima vsak društveni odbor pospeševati interese celega društva, ne oziraje se na egoistične muhe posameznika, tako ima občina skrbeti za
koristi celote.
Občinska politika ne sme poznati nobenih privilegijev, nobenega protekcionizma. Kjer pa prihajajo interesi posameznih delov v nasprotje in mora občina odločevati, tam mora biti merodajno načelo, da gredo interesi večine pred interesi posameznika.
To je socialno načelo in to mora brezpogojno priti do veljave, če hoče občinski svet biti zastopnik občine, zastopnik celote, zastopnik skupnosti.
Nobena stranka razven socialne demokracije se ne more postaviti na to edino upravičeno stališče in zato veleva politična razsodnost volilcem, da okrepčajo socialno demokracijo v občini.
Demokratičen duh veje v naših dneh po vsem svetu. Tudi stara Avstrija, ki je vedno v konservativnosti iskala svojo rešitev, se mu ni mogla ubraniti. Odpreti so se mu morala vrata dunajskega parlamenta in socialna demokracija si lahko šteje v največjo zaslugo, da je prisila Avstrijo do sprejetja splošne in enake volilne pravice za državni zbor. Ali kaj naj počne demokracija z veljayo, ki ji je priznana na vrhu, dočim vlada ■ )odaj na-zadnjaštvo, despocija privilegijev in absolutizem klik? Od temelja se mora zgraditi stavba demokracije. Demokratizacija občine je pogoj, da se resnično demokratizira dežela in država. Blazno nasprotje je v tem, da imamo demokratične pogoje za državo, pa klikovštvo v deželah in klikovstvo v občinah.
Boj za dcmokratizem in za avtonomijo se mora torej pričeti v občinah. Ta boj je doslej vodila socialna demokracija na Slovenskem na tistem polju, kamor je bila potlačena vsled nazadnjaških razmer: V časopisju, na shodih, na ulici. Uspešneje bi ga vodila v zakonodajnih in upravnih zastopih in zato je naloga vsakega volilca, komur demokratizem ni prazna beseda, da pomaga socialni demokraciji do čim večjega vpliva v teh zborih. Prva prilika za to je v nedeljo. Kdor misli in čuti socialno in demokratično, bo pri občinskih volitvah oddal svoj glas za socialno demokratične kandidate.
Kdo se ima bati socialno demokratičnih zastopnikov v občinskem svetu? Samo tisti, ki se boje pravice. Samo tisti, ki čepe na krivičnih privilegijih. Samo tisti, ki imajo egoistične in nazadnjaške namene.
Vse, kar zahteva socialna demokracija v občini, je v interesu ogromne večine njenega prebivalstva. Če je socialna demokracija eminentno delavska stranka, tedaj je to le koristno za občino, zakaj vse kar zahtev? za delavce, je koristno za veliko večino njenega prebivalstva. Ako občina v zmislu socialno demokratičnega programa poskrbi za cenena živila, za intenzivno aprovizacijo mesta, za dobro meso, za nepokvarjeno mleko itd., koristi to vsemu prebivalstvu, ki mora jesti
in piti. Ako občina v zmislu socialno demokratičnega programa uvede sistematično stanovanjsko politiko, ne bodo cenena in higienična stanovanja koristila samo delavcem, ampak vsemu prebivalstvu, ki mora stanovati pod tujo streho. Ako občina vpliva na zboljšanje delavskega zaslužka, bodo imeli dobiček vsi, ki žive od kupčije z delavskim prebivalstvom. C s občina pospeši javno zdravstvo, bo od tega kaj imel delavski otrok, pa tudi vsi občinarji, za katere se bo zmanjšala nevarnost nalezljivih bolezni.
Občina je socialno telo, torej mora njeno delo biti socialno. Večina občinarjev pomeni demokratizem; delo v občini mora torej biti demokratično. Za socialno in demokratično delo pa je pred vsem poklicana socialna demokracija.
Ako volilci vse to preudarijo, tedaj ne bodo mogli dvomiti, kakšna je v nedeljo njihova naloga. Treba je, da se nekoliko odtegnejo šumu, ki ga je napravila klerikalna in liberalna agitacija z edinim namenom, da bi skalila oči in misli. Ce s trezno glavo razsodijo in presodijo, tedaj se ne bodo dali zapeljati ne na desno ne na levo, ampak storili bodo edino, kar je potrebno, kar je pametno, kar je koristno:
Volili bodo socialno demokratično!
—	V Trnovem je bil v pondeljek dopoldne jako dobro obiskan skod volilcev, na katerem je sodrug dr. Tomšič poročal o ljubljanskih občinskih volitvah. Razpoloženje med volilci je bilo izvrstno ter je gotovo, da bo krakovso-trnovski okraj odlično izpolnil svojo dolžnost ter dal socialno demokratični stranki tako število glasov, da bodo nasprotniki iznenadeni. Krakovski in trnovski sodrugi bodo ta teden porabili za najintenzivnejšo agitacijo, ker vedo, da ne more ostati brez uspeha.
—	Glasovnice dobi vsak socialno demokratični volilec lahko v našem upravništvu, Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje.
— Z vsakorstnimi proročanstvi begajo nasprotniki ljubljanske volilce, pa menda ne čutijo, kako s tem razkrivajo svojo domačo neumnost. Na shodih in po časopisju dajejo od sebe vsakovrstne račune o bodoči konstelaciji v občinskem svetu in vse to delajo s tako navidezno gotovostjo, kakor da so bili prav pri svetem duhu na avdienci. Naravno je, da nimajo taki računi prav nobene praktične vrednosti, namen je pa preveč prozoren, da bi se ne spoznal. Zlasti je zdaj prišlo v modo podcenjevanje socialne demokracije. S to zahrbtno taktiko mislijo nekateri modrijani speljati na led posebno delavske volilce. Pa so prepozno vstali. Delavci niso tako zarukani, kakor bi gospodje radi. Sicer pa se bodo še marsikod zmotili. Nazadnje se je večina vo'ilcev že naveličala tistega ostudnega boja, ki vodi v Ljubljani in želja za dostojnejšo taktiko je splošna. Dostojno pa se je res bojevala samo socialno demokratična stranka.
—	O napredku in o socialnih reformah govore vse politične meščanske stranke sedaj ob volitvah. Nemci so vladali v Ljubljani, ko še niso bili tako narodnjaški kakor so danes, liberalci so pestili Ljubljano par desetletij in klerikalci so komaj dobili v deželi komando in s tem tudi nekako gospod-stvo nad Ljubljano. Ljubljana je bila pod nemškim gospodstvom glede socialnih zahtev malomarno upravljana že takrat, liberalci so naprtili ljubljanskemu delavstvu ogromne indirektne davke, tirali s svojo politiko delavstvo iz Ljubljane in klerikalci so komaj dobili deželno upravo v roko, pa so nagromadili velikanska bremena mestu Ljubljani in sploh pa klerikalci uganjajo proti ljubljanskemu prebivalstvu naravnost sovražno in škodljivo gonjo. O napredku in socialnih reformah bo mogoče govoriti le tedaj, če pridejo v občinski svet delavski zastopniki, zastopniki bednih slojev, ki jim je res na tem, da se Ljubljana razvija napredno in da se v občini vpošteva najštevilnejši delavski stan.
—	Za kako zabite imajo klerikalni in liberalni nasprotniki delavce, če mislijo, da bodo njim na ljubo zapuščali socialno demokratičen prapor, pod katerim so se doslej uspešno bojevali v vseh svojih gospodarskih bojih ? Ničesar ne morejo gospodje sami od sebe dati delavcem. Vsako mrvico pravice si morajo delavci priboriti s težkim bojem, a zdaj naj bi vlačili delavci liberalne ali klerikalne karjole iz blata, zato ker gospodi prede? V občinskem svetu se bo treba bojevati za delavske pravice in delavci bi morali biti res pravi bebci, če bi izročili orožje tistim, ki ga bodo sukali proti njim.
—	Beraštvo in zavratnost ljubljanskih meščanskih strank. Kako propale so ljubljanske meščanske stranke, nam dokazuje
najbolj dejstvo, da so načečkale med svoje kandidate za občinski svet kar poljubne ljudi, ne da bi jih bile vprašale, jeli so tisti njihovi pristaši ali ne. Dokazi za to so nam znani. Pa ne le to, še celo tako predrzne so tc stranke, da naročajo »svojim ljudem«, da naj pritisnejo na delavce in uslužbence, da bodo volili z dotično stranko, ki ji pripada gospodar. V dno srca hinavsko demokratična napredna stranka razpošilja že tudi take pozive na svoje zaupnike, kar nam izpričuje, da bo treba pač precej samostojnosti in odločnosti pri delavstvu, da ne klone svoje volje in svojih koristi sebičnemu pritisku. Delavci, sovražnik naš je v bistvu enak: liberalec, Nemec, klerikalec.
—	Čukarska nemška stranka na Kranjskem in posebno v Ljubljani je tako nazadnjaška stranka, kakršne morda ni v vsej Avstriji. Ta nemška stranka je pravo gnezdo terorističnih izkoriščevalcev delavstva, gnezdo pospeševalcev vseh klerikalnih nazadnjaških namenov bodisi v moralnem ali materialnem pogledu. Glede na interese delavstva stori vsak delavski volilec sramoto svojim delavskim, enako pa tudi svojim organiziranim tovarišem, če voli pri občinskih volitvah z nemško stranko. Delavci, zavedni delavci volijo le socialno demokratično.
—	Tretji volilski razred za ljubljanski občinski svet bi bil po vsaki pravici moral ostati čisto delavski razred. Zakaj drugi volilci iinajo že svojo volilno pravico v prvem in drugem razredu. S tem, da so dobili volilno pravico tudi v tretjem razredu, so hoteli naspotniki samo udariti socialno demokracijo. Vsak pošten volilec si mora torej reči, da stori krivico, če glasuje v tretjem razredu drugače kakor socialno demokratično.
—	Proti sedanjemu občinskemu volilnemu redu, ki je storil s pluralno volilno pravico največjo krivico delavstvu, se bo boj moral začeti v občini. Vendar pa ni takega boja pričakovati ne od klerikalcev, ki so sedanji volilni red nalašč tako skrpali, ne od liberalcev, ki tudi v starem občinskem svetu niso genili s prstom, da bi delavstvo prišlo do volilne pravice. Ta boj bo vodila edino socialno demokratična stranka in zato je dolžnost vseh delavskih in demokratično mislečih volilcev, da priborijo pri volitvah socialni demokraciji toliko moči, da sa bo lahko uspešno bojevala. Zboljšanje volilne pravice je odvisno od moči, ki jo bo imela socialna demokracija.
—	Ljubljanski sodrugi, ki imajo ka obračunati, se s tem pozivajo, da stcvre to zanesljivo jutri v četrtek med 6. in 8. zvečer v roke blagajnika sodruga Štefana Lehpa-merja,^ki bo ob določenem času v društvenem lokalu v Selenburgovi ulici št. 6/II. Oddati je tudi prazne pole. Kdor ne more priti sam, naj pošlje kako zanesljivo osebo. Pri tej priliki je obračunati tudi brošure, oziroma vrniti nerazpečane iztise.
—	Apei na ljubljanske sodruge. Pri pregledovanju imen darovalcev se opaža, da je še mnogo sodrugov, k* niso še ničesar prispevali za volilni sklad. Do teh se obračamo z nujno željo, da se spomnijo, da stane vsaka volilna borba denar, in da je od tega precej odvisno, kakšni naj bodo uspehi. Je pa tudi takih, ki so žrtvovali le neznatne zneske, dasi jim razmere dovoljujejo, da bi lahko dali več in večkrat. Z enkratno položitvijo majhnega zneska še ni vse opravljeno, ker troški so neprestani in naraščajo od dne do dne. Zaupniki vrše po večini z veseljem svojo nalogo, nekaj je pa tudi takih, ki nosijo polo le v žepu. potem pa se izgovarjajo na vse mogoče načine. Ti slednji naj pomislijo, da stranka nima bogatih mecenov, temveč da ima le to, kar ji dajo sodrugi sami na razpolago. Ni častno za socialnega demokrata, če ne vrši svoje naloge, in še posebno, če jo prostovoljno prevzame. Sramežljivost tu ni na mestu Saj nabirajo celo meščanske stranke, ki imajo dosti bogatih virov, za volilne sklade. Sodrugi, izrabite torej vsako priložnost, da se volilni sklad stranke ojači, da se ne bo treba omejevati celo pri najpotrebnejših stvareh. Agitirajte povsod in vršite tudi sami svojo dolžnost. Naj ne bo ne sodruga in ne organizacije, o kateri bi se lahko reklo: Pasivno je gledala boj 1
—	Kdor želi v ljubljanski občini kulturnega dela, bo v nedeljo glasoval za so-cijalno demokratične kandidate. Zakai edina kulturna stranka na Slovenskem je danes socialna demokracija.
—	Črni klerikalizem se zdi deželni vladi kranjski tako nevaren, da ga je kon-fiscirala. Seveda le kot besedo. Da bi naša vlada res kaj neprijetnega storila klerikalizmu, je tako nemogoče, kakor da bi papež postal socialist. Le to je, da se na Bleiwei-sovi cesti zgražajo, če se politične stranke
označujejo z barvami, katere jim je prisodil politični jezik in s katerimi se tudi same označujejo. Liberalci so izdali za občinske volitve lepak, ki res ne pripoveduje nič posebnega, kakor je sploh ves sedanji volilni boj liberalcev prazen vsebine, a poln fraz. Ali gospodje v vladni palači so se vendar ustrašili tega plakata, ker so bile na njem besede, da razteza »črni klerikalizem« svoje kremplje po beli Ljubljani. Milijonkrat smo slišali, da je klerikalizem črn, klerikalci sami znajo dostikrat reči: »Mi smo ta črni«, kakor pravijo n. pr. socialistom »rdečkarji«. Še nikdar se zaradi tega ni zmajala šenklav-ška cerkev in menda se niti Šusteršiču ni pokvaril tek zaradi tega. Ali pri deželni vladi so se naenkrat ustrašili te besede pa so jo prepovedali na plakatih. Liberalci so jo morali prelepiti, tako da se ni mogla citati. In tako so Ljubljančani za Velikonoč dobili majhen »hec«, ki ga imajo nad vse radi. Kdor ni vedel, kaj je na plakatu skritega, je vpraševal, dokler ni izvedel, kdor pa je vedel, je pripovedoval znanim in neznanim. Tako je deželna vlada napravila več reklame kakor plakat sam, klerikalizem pa ni postal nič svetlejši, kakor je bil.
—	Volilno legitimacijo naj vsak volilec natančno prečita. Na njej najde, kje ima voliti. To je važno, da se ne izgubi po nepotrebnem čas z letanjem od enega volišča do drugega.	.
—	Nedeljska volitev se začne ob 10. dopoldne in zaključi ob 4. popoldne. Vsak volilec naj pazi, da ne zamudi. Sicer naj pa nihče, kdor ni nujno zaprečen, ne čaka na zadnjo uro, ampak naj čimprej opravi svojo volilno dolžnost.
—	Noben socialno demokratični vo-liiec naj si na dan volitve ne daje od neznanih ljudi ali od znanih nasprotnikov pre-gledavati glasovnic. Nobenemu nasprotniku niso naše glasovnice nič mar. Kdor jih hoče pregledavati, najbrže nima poštenega namena.
—	Ljubljanski orli ali kakor jim pravijo čuki, so varovali božji grob v šentpe-terski cerkvi. Predstavljali so židovsko rimske vojake. Jako simbolično.
Štajersko.
—	Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 26. sušca t. 1. je bil dopoldne prav dobro obiskan shod delavcev s kamnom, na katerem je poročal sodrug Miiller z Dunaja. V svojih izvajanjih se je govornik ba-vil s predlogi, ki jih stavlja zvezino načel-stvo glede povišanja članskih prispevkov. K koncu svojega govora je sodrug Miiller še naslikal vzroke draginje, in je pozval navzoče, naj svojo strokovno organizacijo čim bolj razširijo in poglobe, tako da bo možno zabraniti poslabšanje gospodarskega položaja, ki sicer preti. Na to je več delavcev omenjalo nekatere nepristojnosti, ki vladajo v kamnolomih; zlasti so se pritoževali čez kantino, v kateri se prodajajo živila za naravnost horendne ceve. Ker v bližnji okolici podjetja nikjer ni mogoče dobiti nobenega živeža, so delavci nakazani kupovati svoje potrebščine v kantini, ki jo imajo polirji; ti polirji pa delavce na nezaslišan način izkoriščajo. Ves zaslužek roma večinoma na ta način v žepe kantinerja in polirjev; to je tudi vzrok, da ne more noben stranski delavec delati v ribniških kamnolomih. Delavci zahtevajo, da podjetniki v svojem interesu tukaj posežejo vmes. Da se pride temu izkoriščanju v okom, je dvoje sredstev : Bodisi da se izroči kantina delavcem, da jo ti sami vodijo in upravljajo, ali pa, da podjetniki ukažejo svojim nastavljencem prodajati živila po cenah, ki jih podjetniki sporazumno z delavci določijo. Izreklo se je tudi mnenje, da ako podjetniki ne odpravijo teh nevzdržljivih razmer v kantini poprej, tedaj naj se cene živilom urede pogodbenim potom istočasno ob priliki sklepanja nove delavne pogodbe. Nadalje izvršujejo nekateri tovariši še vedno nekatera dela v akordu, ki niso obsežena v cenovniku, ne da bi se poprej za ceno pogodili, kakor to predpisuje pogodba. V bodoče se ima vsak delavec ravnati strogo po pogodbi in zahtevati od polirjev v ceniku določene plače. Potem ko so se pozvali oni tovariši, ki so s svojimi prispevki zaostali, naj jih nemudoma poravnajo, je predsednik zaključil ta dobro uspeli shod.
Trst.
—	Društvo »Ljudski oder« ima v
petek dne 19. t. m. svoj redni občni zbor v Delavskem domu ul. Boschetto 5, II. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: 2. Odseki; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. Sodruge in resnične prijatelje ljudske izobrazbe vabimo, da se udeleže tega občnega zbora polnoštevilno.
—	Tržaški slovenski nacionalci bodo tudi letos kandidirali v mestnih volilnih okrajih. Hočejo zopet sešteti Slovence, kakor da jim bog ni dodelil važnejših opravkov. Kaj bodo imeli Slovenci od tega, da jih bodo narodnjaki zopet šteli, je vprašanje, ki ga navadni človeški možgani ne morejo razumeti, Toda če se slovensko delavstvo s tem zadovolji, nimamo seveda nič proti temu. Kandidirali pa bodo v I. mestnem okraju prof. Mandiča; v ir dr. O. Rybafa; v III. dr. Wilfana. ki kandidature noče sprejeti; v IV. pa g. Škr-janca, ki bi bil dober kandidat, ako ne bi imel tako nerodnega imena. Taktika tržaških slovenskih nacionalcev nima drugega namena kot preprečiti izvolitev socialno-demo-kratičnih poslancev, ki so tržaškim Slovencem brezdvomno veliko koristili. Naši sodrugi vedo, kaj je njihova dolžnost in mi jih upo-zarjamo, da to tudi dosledno in popolnoma do pičice izvrše.
—	Narodni prijatelji delavstva so se pokazali v pravi luči zopet ob gibanju tržaških pekovskih delavcev. V odboru konzorcija pekovskih delodajalcev sede sami pristni pristaši tržaške slovenske narodne gospode. Ti narodni odborniki so odklonili vsako pogajanje s pekovskimi delavci. Pozneje, ko so bili pekovski delodajalci prisiljeni sprejeti skoro vse zahteve pekovskih delavcev, so bili ravno slovenski narodni pek. mojstri, ki so se najbolj protivili boljši plači in ugodnejšim pogojem, ki naj se dajo' delavcem. Gospod Gorjup na Proseku je pa rajši najel krumirje, kakor da bi dal delavcem boljšo plačo. Tu imajo pekovski in vsi delavci zopet nov zgled, kako piškava je tista ljubezen do delavstva, o kateri pridigajo narodni, da jo goje. Deloma so to delavci že izprevideli. Od tistih par pekovskih delavcev, ki so bili pri »narodni« organizirani, nima »narodna« več nobenega, menda niti predsednika ne. Pa bodo morda prišli »narodni« in bodo zahtevali od delavcev, da glasujejo za tiste kandidate, ki imajo namen varovati interese protidelavskega slovenskega meščanstva. A mi smo gotovi, da se letos delavstvo ne bo dalo preslepiti, marveč da bo izvršilo popolnoma svojo delavsko dolžnost s tem, da bo svoje glasove oddalo tistim kandidatom, ki imajo namen varovati delavske organizacije in delavske koristi sploh. Ti so pa samo socialno demokratični kandidatje.
—	Kranjskim klerikalcem se tudi cede sline po železničarjih. Tako so kranjski klerikalci iskali in iskali par delavcev, ki bi bili pripravljeni tlačaniti tržaškemu novemu škofu. In našli so jih. Enega celo v osebi nekdanjega navdušenega Bana, ki je z dvemi drugimi odšel k S. Ivanu k gospodu kaplanu Čoku, da bi se tam posvetovali o bodoči organizaciji Za začetek so vsi trije pregloboko pogledali v kozarec in to jim je spravilo možgane iz ravnotežja. To se je pokazalo, ko so prišli iz farovža. No, tržaški železničarji niso menda blago na trgu, ki bi se prodajali vsakemu, ki bi jim slučajno kaj obljubil. Zato smo prepričani, da oče Šu-šteršič ne bo žel v Trstu tega, po čemer hre-pnni. Še k narodni niso hoteli pristopiti železničarji, pa bi h klerikalni organizaciji pristopili! Ampak delavstvo se bo na vsak način znalo ravnati napram takim tovarišem, ki bi interese svojih sotrpinov radi prodajali za svoje osebne koristi. Da taki ničvredni tovariši niso vredni drugega kot zaničevanja, se razume samo po sebi.
—	Kontradikcije socialnih demokratov. V članku, ki ga je »Edinost« pod tem naslovom objavila iin na katerega odgovorimo obširneje v prih. št.) je povedala »Edinost« tudi sledeče zelo značilne besede. Rekla je namreč: »Treba računati s človeško dušo in umevno bo, da vsaka organizacija, ki je prezirana, stori vse možno, da vsako gibanje brez nje ponesreči.« S temi besedami je »Edinost« odkrito priznala, da je N. D. O. storila doslej vse možno, da bi vsako naše gibanje ponesrečilo zaradi tega, ker je bila prezirana. »Edinosti« samo po-klon za odkrito izpoved. Slovenski delavci bodo pa sedaj še bolje vedeli, s kom imajo opraviti, kadar se pečajo z N. D. O. Sicer ni bilo treba te izpovedi »Edinosti«, zakaj N. D. O. je že dejansko pokazala, da je bil njen največji namen že od nekdaj škodovati delavstvu.
Prvi majnik
je delavski paznik!
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:' s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek	domačega izdelka za
gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave Ako
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Naj b oljsekrepčilo želodca
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
Postavno varovano.
Častiti gospou
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem	že vso
z velikim uspehom porabil, katero	iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
HRENA
.Narodnega doma" je od nedelje naprej 2. t. m. na razpolago za shode, sestanke, gledališke predstave, veselice i. t. d. i. t. d. — — Z odličnim spoštovanjem — Emil Keržišnik, restavrater.
CSKFt-A-HSriD
Sodrugi, spominjajte se „Tiskovnega sklada"!
I.Jaita
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojem
za rodbino in obrt Pisalni stroji „-¿^cLlei-"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
DELAVSKA
Hrrnilnicr in Posojilnica
(registrovana zadruga z omejeno zavezo.)
v Ljubljani, Stari trg št. 30 I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 41/2°/o. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit, zastave, vrednostne listine • in hipoteke i. J. d.	■:
Uraduje se vsak četrtek od 2—3 ure in vsako soboto od 6—7 ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
Širite, naročajte in priporočajte „RDEČI PRAPOR"!
v /
ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. - lzdelu,e tud. jako
' 1	1	okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Elektro-Bioskop
v Latermanovem drevoredu
gledališče živih ogromnih predstav
projiciranih z najnovejšim izboljšanim netresočim Edison aparatom, model 1911 v naravni velikosti. Vspored je sestavljen iz najnovejših senzačnih povjemov iz vseh delov sveta, kakor tudi zanimivih in šaljivih dogodkov. Največje in najlepše podjetje te vrste z investiranim kapitalom v znesku K 120.000. V največji tehnični dovršenosti na elektromotor s 25 HP. — Glasbo izvaja velikanski koncertni orhestrion kot nadomestek za 30 godcev.
Zvečer čarobna razsvetljava. Vsak tretji dan nov vspored.
Otvoritvene predstave
Veliko nedeljo, dne 16. aprila ob l/23- 4 ■ V.6-. 1 i" l/29 zvečer.
Vsak dan predstave ob pol 7. in 8. zvečer. Ob četrtkih in sobotah ob 5., pol 7, in 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. dop. ter ob pol 3., 4., pol 6., 7. in pol 9. zvečer.
Vsaka predstava traja 172 ure.
Vstopnina: Numerirani fauteuili 80 v, I. prostor 70 v, II. prostor 50 v, III. prostor 80 v. Otroci in vojaki do narednika: I. prostor ====== 40 v, II. 30 v, III. 20 v. =====
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
l/j-j J in okusni zajtrk imajo _1 tisti, ki ne pijejo dru-
Mcč' sesa ne§° dr'PL
_" frnkoczya sladni
Zdravie!čaj' ki ga
■¿vUl m JI . imenUjem0
„S 1 a d i n". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
%
prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/4 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.

PRIPOROČA V mVJVcČJI IZBER! PO NfljniŽJiH CENflH
OBLEKE Z R GOSPODE, DEČKE in OTROKE, POVRŠNIKE Zfl
LJCJBLJRNR, PREteno» ul. 9. zz^zl
GRICRR & MEJRC
CF
— PLHŠČE ZR DEKLKE.
SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom so najcenejši. Ona razdelj- je ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi sloVansko-narodno upravo. Zivljenske police banke „Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva i.....nom»nr,m inctmmi i-zhnlišnnipm in rtsnmosvoiitviio narodnega i?osDodarstva.
caia svojim liciiuui /,ivijcii:>i\cgd uuuum iv	• ------, ••• ------ ■ j - --- ----j izplačala
K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje m poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
A7-ZA.JE3VCKTO ZAVAROVALNE BANKE "V LJTJBLJAKTI.
mmmmm
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
- registrovana zadruga z omejeno 2avezo	-
5 sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)

KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
o Xs-
lastnega izdelka in ijilMi^ ^arska stavt^ %
J tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški tr
Telefon štev. 168.
V LJUBLJ Af4I
priporoča svojo
Telefon štev. 168.
pil ^»OlUV» w * ''J w
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
I
M
5H fl
-V. -
M
Kavarna
,Unione v Trstu'
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.