Amfriška Domovina
AM6MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 31, 1951
LETO Lil —VOL. Lil.
VE STI
SADJARSKEM posveto v Ljubljani so ugotovili,
UČNE NAČRTE za srednje šo- NA le so spremenili. Sprememba vanju učnih načrtov je segla skoro na da manjka našim sadjarjem vse predmete in na vse razrede, škropilnega in sadjarskega oro-Posebno velike so spremembe dja, pa tudi kemičnih sredstev, pri geografiji in pri ruščini, ki je Sadjarski odseki pri kmetijskih postala prosti predmet. Na sred-^ zadrugah slabo delujejo. Cene njih šolah v Sloveniji izbirajo ^ sadja so določene po kakovosti, sedaj učenci med učenjem: ruš-^ toda odkupovalci se na to ne čine, angleščine, francoščine in!ozirajo in plačujejo vse sadje nemščine. Morajo se pa vsi uči- enako, zato kmet nima interesa,
V ITALUI JE
S. NA VIDIKU TITOIZEM
ti vsaj dva živa tuja jezika in latinščino, ki je postala spet obvezen predmet v vseh gimnazijah.
ZARADI POMANJKLJIVIH varnostnih priprav se dogodi v jugoslovanskih tovarnah izredno veliki nesreč. Od celotnega števila izostalih delavcev odpade v tovarni “Fran Leskovšek” v Mariboru 35% na ponesrečence, to je nad eno tretjino.
SLABE DELAVSKE razmere. — Povprečno je vsled slabih zdravstvenih rezmer 12% jugoslovanskih delavcev, ki so zavarovani proti boleznim, bolnih, to se pravi pod zdravniško oskrbo.
Titovci so uvedli za delavce 9 stopenj, po katerih odrejajo plačo in vse ostale ugodnosti. Prehod iz ene stopnje v drugo je mogoč po določeni dobi v eni stopnji. Za celo pot od prve do devete stopnje, to se pravi od pomožnega delavca do mojstra bo »reba po tej uredbi približno 20 let. Za člane komunistične partije obstoja seveda daleko krajša Pot. Delavec more biti preveden iz ene stopnje v drugo tudi brez potrebnega tehničnega znanja po odloku posebne komisije komunističnih direktorjev in UDBE.
DAVKOV NE PLAČUJEJO.
-— Na Hrvaškem je bilo plačanih za zadnje tromesečje samo 16% državnih davkov, na otoku Korčuli so jih plačali celo samo 4%.
ODKUP MLEKA v slovenjgraškem okraju je vsak dan slabši, saj dosega komaj dobro tretjino predvidenega plana. Titovski časopisi pravijo, da je te-tou kriva slaba organizacija in Pomanjkljiv prevoz, torej nesposobnost komunističnih oblastnikov, mi pa dodajamo še — odpor kmetov proti komunistični oblasti.
da bi pridelal boljše sadje. Davčno ocenjevanje pozna navadno le število dreves, ne pozna pa drevja, ki je na novo vsajeno in bo šele'čez leta začelo roditi. Odkupne komisije zahtevajo često od tipičnih sadjarskih gospodarstev mast in žito, pogosto pa ne upoštevajo oddaje sadja. Zato bo treba misliti ne samo na zaščito sadnega drevja pred kaparjem, ampak tudi na obnovo sadjarstva, ki edina lahko zboljša sadjarstvo in preskrbo s sadjem.
Kominforma očifa zdaj Tilu kolaboracijo i Valikanom
FAIR ♦ CCH.P
Danes oblačno, še nadalje mrzlo in lahno naletavanje snega. Ponoči sneženje in manj mrzlo.
- _________________

Tri na dan
■ >.■
Ko je bil komunist Tone Seliškar lani v Ameriki, se je gibal, naravno, samo v krogih svojih somišljenikov in sopotnikov. Gliha vkup štriha, menda ja.
Nas
Vsaj v javnost ni nič prišlo. Tu-
di mi smo ga pustili pri miru, ;kov najboljša metoda kot se pusti konjsko figo na cesti, če ti ni nič napoti.
Vandral nazaj v Ljubljano, je takoj tekel h kanalu Ljubljanice, tam zajel vrč smrdljive in postane vode in jo zlil na Ameriško Domovino.
Kardelj in Kidrič imata baje tajne zveze z vatikanskimi agenti, trdi glasilo Komin-forme.
LONDON. — Kominformsko glasilo obtožuje “Titovo kliko” v Jugoslaviji, da slednja deluje ‘roko v roki z Vatikanom.” Publikacija trdi, da imata dva “glavna Titova voditelja” tajne zveze z vatikanskimi agenti ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu. Ta dva da sta podpremier Kardelj in Boris Kidrič, načelnik planske komisije m član beograjskega kabineta.
Kominformsko glasilo pravi, da sta maršal Tito in podpremier Kardelj imenovala dvoje voditeljev bivše krščansko socialne stranke — Marijana Breclja in Edvarda Kocbeka na odgovorne položaje v katoliški Hrvaški. V povojnih letih se je vatikansko-jugoslovanska kolaboracija ojačila, pravi kominformsko glasilo, ker vatikanski in Titovi somišljeniki “služijo istim gospodarjem.”
Glasilo dalje navaja, da je na-daljni dokaz kolaboracije podam z ustanavljanjem katoliških Ci-ril-Metodovskih družb v Hrvat-ski in Sloveniji.
CIO podpira vpoklic 18-lelnikov v armado
Vploklic 18-letnikov bi najmanj prizadel naš način življenja in bi bil istočasno
Dva komunista, Člana poslanske zbornice, sta izstopila iz partije in pozvala tovariše, naj se upro Sovjetski zvezi.
REGGIO EMILIA, Italija. — Dva člana italijanske poslanske zbornice, ki sta izstopila iz italijanske komunistične partije ter ustvarila temelj laškemu titois-tičnemu gibanju, sta pozvala i-talijanske komuniste, naj. nastopijo v boju proti sovjetski agresiji, kadar koli se slednja pojavi.
Poslanca, 38 let stari Valdo Magnani in 39-letni Aldo Cuc-chi, sta izjavila, da se morajo komunisti “brezpogojno izjaviti za obrambo proti morebitni agresiji, pa naj pride slednja od katere koli strani.”
Omenjena dva sta reprezen-tirala v poslanski zbornici komunistično trdnjavo v Reggio Emilia v severni Italiji. Zdaj bosta proglasila svojo neodvisnost ter ohranila svoja sedeža, da tako preprečita, da bi ju ne nadomestila dva druga komunista.
Kmalu po njunem izstopu iz partije ju je komunistični glavni stan označil za “izdajalca, re-negata brez načel ter za sovražnika delovnega ljudstva in komunistične partije.” Omenjena dva sta seveda pričakovala to potezo, zato sta opozorila delavce, naj ne verjamejo komunističnim verzijam o njunem izstopu in naj se jima pridružijo.
Izza volitev leta 1948 so izgubili italijanski komunisti nad pol milijona svojih članov.
Vulkan
na Novi Gvineji
zopet bruha
PORT MORRESBY. — Ognjenik Mount Lamington na Novi Gvineji je pričel zadnjih 24 ur že drugič bruhati. Pri prvem izbruhu je bilo smrtno ponesrečenih 4,000 ljudi.
KINA JE AGRESOR
KITAJ. KOMUNISTI ZAVRLI PRODIRANJE PROTI SEOULU
Bojne ladje bombardirajo mesto in pristanišče Kan-song na vzhodni obali Koreje. — Čete Združenih narodov so vsenakrog Seoula.
TbKIO. — Trdno
Rodbina štirih ljudi zgorela
CELINA, O. — V svoji hiši na farmi v bližini tega kraja je zgorelo četvero ljudi, vsi člani e-ne rodbine. Zgoreli so zakonca Paul Hoenie in njuna dva otroka.
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO Sl PRI VSAKI PRILIKI SPOMN’ MO NA BEGUNCE
"Bolni" železničarji zopet ovirajo promet železnic
LAKE SUCCESS. — Politični odbor Zdr. narodov je snoči označil komunistično Kitajsko z ogromno večino 44 proti 7 glasom za agresorja.
S tem je še vedno ostalo odprto vprašanje sankcij proti Kitajski in general MacAr-thur še ni dobil polnomoči za bombardiranje ozemlja komunistične Kitajske.
Ta zgodovinski odlok je bil dosežen, ko je dosegel azij-sko-arabski blok vrhunec svojega prizadevanja, da bi se spet poslalo komunistični Kitajski nove mirovne predloge.
Velika Britanija in Francija sta glasovali z Zdr. državami.
Proti predlogu, da se proglasi Kitajsko za agresorja, so glasovale: Burma. Indija, Rusija, Poljska, Belorusija, češkoslovaška in Sovjetska Ukrajina. Glasovanja so se vzdržale sledeče države: Afganistan, Egipt, Indonezija, Pakistan, švedska, Sirija, Jemen in Jugoslavija.
(Podrobno poročilo jutri. Ured.)
zasidrane kitajske komunistične čete so domala ustavile prodiranje a-meriške osme armade južno od Seoula, toda ostale čete Združenih narodov še vedno napredujejo in pridobivajo na ozemlju v Koreji.
Težka ameriška oklopnica Missouri, ki je na čelu enajstih bojnih ladij, bombardira ozemlje okoli pristanišča Kangsonga na vzhodni obali, 30 milj severno od 38. vzporednika.
Čete osme ameriške armade so trčile ob glavno komunistično obrambno črto. Na krilih so napredovale do šest milj, v središču črte pa komaj nekaj sto čevljev, nakar so bile malone u-stavljene po silnem komunističnem odporu.
Kangnung, pristanišče na vzhodni obali, ki leži samo 17 milj od 38. vzporednika. Južno od tega kraja sta se zakopala v zemljo dva sovražna bataljona.
Druga mornariška sila, ki jo vodi ameriška težka križarka, bombardira mesto in pristanišče Inchon, ki leži 18 milj zapadno od Seoula.
Poročilo osme armade naznanja, da so zavezniške čete na vsej zapadni fronti pod Seou-lom napredovale za 1000 do 1500 jardov, kjer so naletele na najhujši odpor.
TAIPEI Formoza. — Obrambni minister kitajskih nacionalistov naznanja, da so kitajski komunisti napadli Atlantic otok, ki je v oblasti nacionalistov in leži ob jugovzhodni kitajski o-
Južnokorejske čete so zavzele bali.
ALI JE ČUDNO, ČE JE V JUGOSLAVIJI OB TAKEM GOSPODARSTVU POMANJKANJE VSAKE HRANE?
Senator opozarja na veliko slovansko protikomunistično silo
Senator H. G. Lodge Jr. pravi, da je dva milijona Slovanov pripravljenih na boj proti komunizmu.
BOSTON. — Republikanski senator Henry Cabot Lodge Jr., o izjavil, da je v Evropi na razpolago za vojaško službo dva milijona Slovanov, ki sovražijo komunizem in katere bi Zed. države lahko uporabile pri izoblikovanju evropske vojaške moči.
“Ti Slovani si žele prilike za boj”, je rekel senator, “toda v armadah svojih lastnih dežel se ne morejo boriti, ker so te dežele v oblasti komunizma. Zed. države bi morale storiti vse, kar morejo, da izrabijo to protikomunistično silo, zakaj ti ljudje Da jih ne bi mogla vlada po- sovražijo komunizem z duhov-zvati na odgovor, da Štraj- ne§a in osebnega vidika in bi kajo proti njej, so premi- nam z veseljem pomagali, samo kači nenadoma “zboleli.” j se iim ponudi prilika za to.”
Včeraj je stotine železniških' premikačev na železniških ter-1 minalih v Chicagu in Detroitu'
vir moči naših oboroženih pričelo z “divjo
sil, meni CIO.
| WASHINGTON. — Predlog ^administracije za vpoklic 18-letnikov je indorsirala CIO delavska organizacija. James Carrey, tajnik in blagajnik CIO, je sponi takrat nikjer omenil, ročil senatnemu odboru, da se
zdi, “da je konskripcija 18-letni-
rekruti-
ran j a in vzdržanja oboroženih sil v številčni moči 3,500,000 mož, kar je minimalno število za Ko je pa komunist Tonček pri- obrambo dežele”. Pripomnil je
■ da je CIO mnenja, “da bi bilo znižanje vpoklicne starosti manj škodljivo našemu načinu življenja in bi tvorilo istočasno vir moči naših oboroženih sil.” j-
Tat brez srca
BRIDGETON, N. J. — Henry (neavtorizira- *' dhina, star 23 let, je moral
no) stavko, da prisilijo vlado do Pečati 25 dolarjev globe, ker je ugoditve njihovih zahtev po ukradel 25 centov iz nabiralni-krajšem delovnem tednu brez iz- ^a za March of Dimes kampa-gube plače.	|nJa> da bi imel za steklenico pi-
Radi njihove stavke je zastalo va’ mnogo pošiljk vojnega materi-1	------o------
ala.	Ognjenik je zahteval
Premikači se poslužujejo istih sredstev za svoj štraj k, kakor so se jih posluževali
smrtne žrtve
MELBOURNE. — Ognjenik
pretekli' Lamington na Novi Gvineji je mesec. V prizadevanju, da se pričel bruhati in
BEOGRAD. — List “Politika” kritizira nesposobnost tistih, ki vodijo prodajno službo, ker da ne poznajo potreb, ne na domačem ne na tujem trgu.
List objavlja pretresljiv popis, kako postopajo s klavno živino, ki jo- dovažajo v Beograd. Meso —- pravi list — prihaja v “valo-
stavno pošiljajo v Beograd, ne da bi koga vprašala, ali jo po-irebujejo ali ne. Niti ne opozo-re beograjske klavnice, da je živina na potu. Tako je bilo na Ada Huji nekega dne kar 15,000 ovac, ki jih je čuvalo 20 pastirjev. Ovce so stale na prostem brez hrane in so počasi odifii-
vih”. Včasih pride kar po šti-irale. Goveja živina pa je često-
rikrat na teden, potem ga pa zmanjka in ga dolge tedne ni. Beograjska klavnica je včasih nabito polna klavne živine. — Sreska trgovska podjetja, ki razdeljujejo klavno živino, jo eno-
krat natrpana na postaji Topči-der v škandaloznih okoliščinah. Enkrat so zaprli ovce v kovinski UNRRA-in vagon, kjer so' radi pimanjkanja zraka poginile. . .
TITOVE PONUDBE VATIKANU
“Christian Science Monitor” objavlja poročilo svojega rimskega dopisnika Edmunda Ste-vensa, da sta prispela v Rim dva duhovnika iz Zagreba, dr. Marič in dr. Oberski, ki sta prinesla s seboj Titove predloge za pomirjanje s katoliško Cerkvijo.
List pravi, da so v razpravi predlogi, da se izpuste iz ječe vsi duhovniki, da se vrne Cerkvi pravica do poučevanja krščanskega nauka, da se dovoli verski tisk. Kot protiuslugo pa vlada zahteva, da preneha pro-
PROTESTNA STAVKA PRI BRYANT HEATER CO.,
V C0LLINW00DU
CLEVELAND, 'O. — Produkcija v Bryant Heater Co., 17825 St. Clair Ave. je bila v ponedeljek popoldne ustavljena, ko so pustili delo člani locala 337 od CIO unije avtnih delavcev, ki so prenehali z delom, ker je bil odslovljen neki član njihove unije.
Edward Schultz, reprezentant CIO, je izjavil, da stavka, v ka-paganda proti režimu, da se du- teri je zapletenih 250 članov, ni hovščina poveže v eno samo sta-1 avtorizirana po uniji, ker local novsko organizacijo in da du-^ni dal stavke na glasovanje, hovniki sodelujejo pri socialnih | Rečeno je, da so delavci pusti-vladnih načrtih. List pravi, da h delo, ker družba ni hotela vze-ni mogel dobiti nobenih poj as-1 ti nazaj Louisa DeLauer-ja, biv-nil na merodajnih mestih, da pa šegar glavnega stewarda tega ve, da sta emisarja zares prišla locala. Predstavnik družbe je :n da vprašanje verske pomirit-J pa izjavil, da je bil omenjeni od-ve v Jugoslaviji v Rimu resno slovljen zaradi, postopanja, ker študirajo.	'ni hotel delati.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Tretja obletnica—
V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josepha Sterle v spomin tretje obletnice njegove smrti.
Direktorij AJZ, Euclid— Predsednik Tony Vrh, podpredsednik John A. Fakolt, tajnik Andy Ogrin, tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr. zapisnikarica Gusti Zupančič.—■ Nadzorni odbor: — John Gerl, predsednik; Leo Boštjančič in John Barkovich. Gospodarski odbor: Frank Derdich, predsednik, Frank Tegel in Anton R. Ogrin. Ostali direktorji: Frances Medved, John Zupančič, Ciril Ozbich, Louis Zgonik. Poslovodja John žigman; janitor L. Mohar. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. Beros Studio—
Mr. in Mrs. Beros, lastnika poznanega Beros Studio na St. Clair Ave., naznanjata, da bo njih studio zaprt od 1. februarja do 16. marca. Kljub temu sta uredila vae potrebno s telefonsko družbo, da bo prevzela vaše naročilo ali dogovor za slikanje otrok ali družin. Samo pokličite.
V bolnišnici—
Dobro poznani pek Anton Novak, 6218 St. Clair Ave., se je podal v St. Alexis bolnico, kjer se bo moral podvreči operaciji želodcu. Nahaja se v sobi
16.
na
Novi grobovi
Mary Butkovič
Kakor smo že poročali, je v torek umrla na svojem domu, 17810 Dillewood Rd., Mary Butkovič, rojena Trlep, doma iz Kleč, fara Šmihel pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Poprej je bila poročena s Frankom Pucljem, po njegovi smrti se je poročila s svojim sedanjim možem John Butkovičem, kar je bilo pred sedmimi leti. Bolehala je približno leto dni. Zapušča tudi brata Mike v Elkhardu, Ind., v Jugoslaviji pa sestro Angelo Vidic, kakor tudi osem bratrancev in sestričen. Bila je članica društva Kras št. 8 SDZ in Srca Marije. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. Maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. ob 9:30, od tam pa bo prepeljano truplo na Kalvarijo
izognejo pravi stavki proti vladi, ki zdaj upravlja te železnice, se enostavno niso javili za delo, češ da so “bolni.”
Zaradi te stavke so najbolj prizadeta premikališča v Chicagu in Detroitu.
je povzročil smrt mnogih oseb. Najbrže je med mrtvimi tudi 50 Evropcev.
------o------
Vozimo počasi posebno pred šolami. Otroci so tam. Smatrajmo da je vsak otrok naš. Pazimo in vozimo previdno.
VOZITE PREVIDNO IN PAZITE NA PROMETNE POSTAVE IN REGULACIJE!
Februar je najkrajši mesec v letu, zato glejte, da ga ne boste naredili še krajšega v svojem življenju s prometno nesrečo. —
Clevelandska policija pravi, da
Minister Bevin bo
najbrž resigniral
LONDON. — Angleški minister za zunanje zadeve Ernest Bevin, ki je zelo rahlega zdravja, bo najbrž v kratkem podal ostavko.
Kongresnik iz Missouri umrl
WASHINGTON. — V bolnici v Washingtonu je umrl John Berchman Sullivan, demokratski kongresnik iz države Misso-cije. Poskrbite, da jih boste po- uri. znali vsi, preden se podaste na{ pot.
NAJNOVEJŠEVESTI
I postav ah pa njihovega ignori-ni dovolj, če avtomobilist samo ranja# Toda kadar je nesreča
pozna prometne postave in br- tu, se ne da več popraviti in ubi-
Skoraj vsaka nezgoda je posledica nepoznanja prometnih HOQUIAM, Wash. — Tukaj je
nastal požar v Domu za osta-
zine, ki so predpisane. On mora vse to tudi uvaževati, če hoče biti dober voznik. Drugi avtomobilisti poznajo zopet samo za silo prometne postave in regula-
tega nihče več ne prikliče v življenje. Največja tragedija je v tem, ker je toliko žrtev pobitih, ne da bi bile same krive svoje nesreče in smrti.
rele, v katerem je našlo smrt dvajsetih starejših ljudi. WASHINGTON. — Predsednik Truman in francoski premier Pleven sta se po dvodnevni konferenci sporazumela za
skupno strategijo v Evropi.

Ameriška Domovina
6117 SL Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
Vsi za enega, eden za vse
P. Bernard Ambrožič
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___________________
• 83
No. 22
Wed., Jan. 31, 1951
Titov režim sredi velikih težav
“Obup in strah pred posledicami, ker pač niso mogli dati toliko živil, kakor jim je bilo odmerjeno, je pognal že veliko kmetov v odkrit odpor proti državi. Znano je, da so se uprli kmetje v Kordunu, Krajini in Banji, a so bili upori v krvi zadušeni.
V	Bosni so se uporni kmetje začeli zbirati po Ivan in Prenj Planinah, v Srbiji pa po planini Jastrebac v bližini Kruševca.
Novo nevarnost predstavlja za režim tudi odkritje, da se ljudje nič več ne boje ne zaporov, ne prisilnega dela. ne drugih kazni, in jim je postalo že skoraj vse eno, če žive doma v polsuženjstvu ali pa če sede v zaporih. Glavno sredstvo, s katerim se je režim doslej vzdržal, namreč teror — izginja.”
Poročevalec nato popisuje razmere v industriji in med delavstvom, kjer se nezadovoljnost čedalje bolj širi.
»Discipline ni. Delavcem so od obljub ostale samo prazne besede, slabe plače, vedno manjši obroki hrane, vedno več garanja in neusmiljenega priganjanja k delu, slabe stanovanjske razmere.
Na ustih vseh leži vprašanje: Kaj bo? Negotovost, ki jo ljudje čutijo in ki je režim ne more ublažiti, izpodkopuje moralo. Med ljudmi krožijo najbolj fantastične novice “o prihodu Amerikancev,” o ameriškem tajnem orožju, o borbah upornikov ...
Poročilo nato opisuje posledice aretacije priljubljenega pravoslavnega škofa Josipa ter vtis, ki ga je napravila pri muslimanih prepoved, da muslimanke ne smejo več nositi pajčolana. Takole piše:
“Po vsej državi vlada velika napetost. Mesto, da bi jo režim skušal ublažiti, jo je še bolj zaostril z zaporom priljubljenega metropolita Josipa, kar je pravoslavne vernike in nacionalno čuteče Srbe raztogotilo. Tudi prepoved no-šenja pajčolana je povzročila veliko razburjenje med muslimani. Komuniscti so dregnili v starodavno muslimansko navado, ker so pač hoteli tudi muslimansko ženo vpreči v jarem suženjskega dela in skomunizirati tudi muslimansko družino. Muslimani so besni. Saj so bili bosanski muslimani znani kot versko skrajno fanatični in smatrajo še danes za svojega največjega sovražnika vsakogar, ki bi jih oviral v njihovih verskih navadah in žalil njihova verska čustva.
I
V	takšnem katastrofalnem gospodarskem stanju, s prazno državno blagajno in z ogorčenim razpoloženjem vsega naroda, gre režim v težko zimo in v še težjo spomlad.
Glede nevarnosti kominformistov, to je prikritih zaveznikov Stalinovega komunizma, vsebuje poročilo zanimive in, zdi se, točne podatke;
“Nevarnost za režim predstavljajo tudi komunisti, dasi med ljudstvom samim nimajo takorekoč nikogar za seboj. Po raznih številnih čistkah v vojski, upravi in stranki, jih je tudi številčno ostalo le še malo. V rednih razmerah bi ostali brez vpliva. Toda, če pride do razsula, bodo komin-formisti edina organizirana skupina, ki bo vedela kaj hoče in ki bo pripravljena, da prevzame posle pete kolone za sovjetske namene. Radijska propaganda, ki jo sejejo komin-formisti. je skrajno udarna. Kot gesla uporabljajo vse, kar boli kmeta in delavca: izkoriščevanje delavca, prisilno delo, zdravje razkrajajoča tekmovanja, odiranje kmetov, zapiranje, razlaščevanje, stradanje . . . Ljudje sicer ne zaupajo Moskvi, vendar radi poslušajo, ker pač radi slišijo, da kdo napada Tita in njegov osovražen režim, medtem ko so za-padne radijske postaje, z izjemo pariške, postale preveč obzirne do Tita.
To je zelo važno za primer notranjega razula režima. Ljudstvo je danes mišljenja, da zapad vsestransko podpira Titov režim. Če bi prišlo do razkroja države, si demokratske p’asti naroda ne bodo upale ničesar podvzeti v dobri veri, da ne bodo našle zaslombe na zapadu — kot je niso našle pred svetovno vojno — in bi se moglo zgoditi, da bodo ko-j minformistične pete kolone postale zbirališča organizira-i nega odpora. Splošna ljudska želja je samo v tem enem, namreč, da “Titov režim gre.”
IZPOPOLNJENA GESLA
Ob priliki proslave Oktobrske revolucije izda komunistična partija Sovjetske zveze navadno gesla, ki jih nato prevzemajo vse podrejene komunistične partije. Lanskim petdesetim geslom, ki so ostala bistveno neizpremenjena, so letos dodali še dve. Značilno je, da pozdravlja komunistična partija v enem izmed teh gesel jugoslovanske narode, ki se bore proti Titovi fašistični diktaturi.
Uvrstitev tega gesla med glavna politična navodila Moskvi pokornih komunističnih partij nam kaže, da se je prepad med jugoslovanskim režimom in Kremljem v zadnjem letu znatno poglobil.
Važna objava iz osrednje Ligine pisarne
V tajnikovem poročilu na letni seji Lige 25. oktobra 1950 je bilo citati tudi naslednje:
“Jaz sem mnenja, da bo tiste od teh (prosilcev za sponsorje), ki do decembra ne bodo dobili | sponsor jev, adoptirala kJga sa-i ma kot njihov sponsor. Delo se| bo dalo dobiti, ko bodo enkrat J tu. Le stanovanje jim bo treba1, poiskati in seveda plačati s posojilom od strani Lige, dokler se ne postavijo na lastne noge, za-1 čno plačevati sami zase in Ligi vračati posojilo. Baje po Novem letu ne bo več mogoče vlagati sponsorskih papirjev, pa bi bilo škoda, če bi ti dobri ljudje ne mogli v Ameriko. Razume se, da kaj takega Liga ne more napraviti, če nima nič v blagajni.” Naj tu takoj pripomnim, da je bilo to poročano v oktobru, pa zdaj se izkazuje, da sponsorske papirje še zmerom lahko vlagamo. Prosilci se tudi še zmerom oglašajo. To je dokaz, da je bilo gornje “mnenje” celo bolj umestno kot je takrat bilo mogoče misliti.
* * *
Tajnikovo poročilo je bilo na letni seji v celoti sprejeto in to brez debate, torej je bilo sprejeto tudi to “mnenje.” V drugi polovici decembra je torej Osrednja pisarna Lige vložila celo vrsto sponsorskih papirjev in za tiste begunce garantirala preskrbo zaposlitve in stanovanja, ako pridejo v Ameriko. Izmed prosilcev, ki so ostali do takrat brez sponsorja, je po najboljših informacijah, ki jih je mogla dobiti, izbrala take, ki se zde res vredni. Kakšna pomota se bo' seveda izkazala ob svojem času, pa kaj takega je zmerom pričakovati.
Morda bo kdo vprašal: Ko se je izkazalo, da se papirji lahko še in še vlagajo, zakaj pa ni Liga rajši še naprej objavljala imen prosilcev in čakala, da se sponsor ji ponudijo? Morda ni bilo tako nujno, da je vzela to breme kar na svoje rame in si
nakopala tako odgovornost . . .? * * *
Na gornje morebitno “vprašanje naj odgovorim v štirih kratkih točkah:
1.	— Objavili smo že, da se sicer papirji lahko še kar naprej vlagajo, nihče pa ne ve, če, bodo tudi vpoštevani, ker gre emigracija boguncev zelo hitro
proti koncu.
2.	— Ko smo objavljali imena prosilcev, so se sponsorji res precej dobro javljali, toda hoteli so tudi neko zagotovila (ne ravno vsi, pa večina), da bo do-tični tudi res prišel, se izkazal za takega in takega, itd. Hoteli vedeti, kdaj bo prišel, itd. Ko smo vlagali papirje, je pogosto prišlo na dan, da se je med tem dotični begunec odločil za kam drugam, ker se je naveličal čakati — sponsorji so pa bili razočarani, nejevoljni itd.. Nekateri niso hoteli potem nobenega drugega sprejeti, nekateri so segli po starih seznamih beguncev in “naročili” tega ali onega, ki pa med tem ni bil na razpolago. Pisarjenja sem in tja je vse to nalagalo od sile, nevarnost za zmešnjavo je bila velika. Koordinacija že skoraj nemogoča. Zdaj, ko je Liga sama za sponsorja, se vse tako lahko uredi kar “doma.”
3.	— Tudi druge podobne organizacije ravnajo tako, kot je zdaj Liga naredila, ravnajo tako že dolgo, niso se ustrašile težav. Zakaj se ne bi mi Slovenci vsaj v zadnjem hipu opogumili za tak postopek?
4.	— Morda bo v mnogih primerih mogoče takrat, ko bomoj gotovo vedeli, da ta ali ta pride,, še pravočasno objaviti njegov (aR njihov) prihod, pa zaprositi, da jim kdo pripravi sprejem.
Potem bo Liga dotične kar tja poslali. V teh slučajih sponsor-jem ne bo treba čakati in čakati. .. .
* * *
Vprašal bo kdo: Ali je veliko tisto “breme,” ki si ga je Liga s tem naprtila? Z drugo besedo: Ali s tem Liga veliko tvega?
Odgovor: Ne morem reči. Toda preudarimo stvar v luči naslednjih točk:
1.	— Marsikdo, ki je sedaj dobil sponsorstvo od Lige, ne bo nikoli prišel čez. To lahko zapišem iz skušnje. Pri znanem “re-šetanju” bo marsikdo obtičal in ostal, kjer je, oziroma končno šel kam drugam*
2.	— Vsaj nekaj tistih, ki bodo prišli, bo našlo svoje sponsorje še naknadno. Breme Lige zopet za nekaj funtov lažje!
3.	— Za nekatere bo poskrbela NCWC ob prihodu. Večkrat se zgodi, da ima NCWC kako mesto prosto, ki ga je treba nujno zasesti, pa ji je vseeno, katere narodnosti so pravkar dospeli brezdomci. Zgodilo se bo, da bodo na ta način preskrbljeni nekateri, ki bodo prišli pod spon-sorstvom Lige.
4.	— Za nekatere bo Liga dosti lahko našla namestitev kar tu v New Yorku ali v bližini, ako bodo njihovi poklici odgovarjali popraševanju raznih delodajalcev. Preko newyorških uradov za zaposlitev se da marsikaj doseči. Tisti, ki bodo mogli ostati tu, si bodo mnogo prihranili s tem, da jim ne bo treba plačevati vožnje po ‘železnici.
5.	— Za nekatere bodo Ligine podružnici našle stanovanje in zaposlitev po večjih slovenskih
naselbinah, zlasti v Clevelandu.
* * *
Vse gornje do neke meje gotovo velja, vendar je pa lahko tudi — račun brez krčmarja. Bodočnost napovedovati — saj ve-sste kako riskantna reč je!
Na vsak .način mora biti Liga pripravljena in zmožna, da bo poskrbela za vse, ki bodo pod njenim sponsorstvom prišli. Morala jih bo oskrbeti z življenjskimi potrebščinami, dokler ne bodo na svojih nogah. Če se bodo iz New Yorka kam vozili, jim bo treba plačati vozne listke. Če ne bodo imeli takoj po prihodu stanovanja, bo treba plačevati sobe v kakem hotelu.
Vse to bo kajpada šlo iz Ligine blagajne zgolj kot posojilo. Toda tudi za posojanje denarja moraš imeti — denar. In seveda moraš biti tudi pripravljen na to, da se posojilo ne bo vrnilo.
Dosedanje skušnje sicer uče, da se tega zadnjega res nimamo bati. Liga je že mnogim posodila, pa tudi vračajo že mnogi, nekateri so vrnili že vse. Kljub temu — v kakem primeru tudi kljub najboljši volji vračanje ne bo mogoče. Ali pa vsaj v kratkem ne. Ljudi ne odvrača od vračanja le zla volja, dostikrat — celo pogosteje — nesreča.
* * *
Napravimo zdaj primerne zaključke! Ne še vseh za danes, pa vsaj nekaj!
Ligina blagajna ne sme biti plitva! Ne sme imeti samo toliko grošev, da se ji dno pokrije!
Ligina blagajna ne sme samo izdajati, ampak tudi prejemati!
Ligina blagajna nima samo teh nalog, ki jih danes omenjamo. Ima še druge. Zato mora Liga še in še apelirati na svoje prijatelje in prijateljice: Podpirajte me! Darujte mi! Ne prenehajte! Spomnite se me pogosto s kakim darom! Zdi se, da prav posebno letos — 1951 —- Liga ne sme ostati , brez velikodušnih podpornikov!
* * *
Na svojih decemberskih sejah so katolšika društva precej dobro mislila na Ligo. Morda niso
imela pred očmi ravno tega, kar sem tu napisal, pa jim je že splošen namen in pomen Lige dovolj povedal, da so izglasovala svoje darove. Iskren Bog plačaj!
Prav posebno društvom K. S. K. J.! Bomo itak objavili, kadar pridemo do tega.
Prav tako iskren Bog plačaj poedincem, ki ste kaj poslali zadnje čase.
Vsem tem in drugim se ponovno toplo priporočamo.
* * *
Prihodnjič pa še nekaj a danes opisanem “bremenu” in Li-ginem tveganju. Zlasti pa o nekem prav posebnem “zaključku,” ki ga je treba iz teh okol-nosti napraviti.
Belokranjski klub vabi
Cleveland, O. — Belokranjski klub vabi vse člane in prijatelje na domačo zabavo, ki jo prireja v
i poldne v mali dvorani št. 1. v SND na St. Clair Ave. članice
Mohorjeva družba
Človek bi ne pričakoval, da je med nami še toliko slovenske zavednosti. Toda zbirka za jubilejni dar Mohorjevi družbi kaže, da naš narodni in verski termometer stoji zelo visoko. Vsi zavedni katoliški Slovenci v tej deželi tekmujejo, kdo bi storil več za ta jubilej, kdo bi skazal večjo hvaležnost najblažji in najplemenitejši slovenski ustanovi: Mohorjevi družbi.
Na prvem mestu so slovenski duhovniki, ki so družbo ustano vili, jo skozi desetletja kot mogočni stebri podpirali in ji zdaj v največji sili rešili življenje. To bo ostalo zapisano v slavni zgodovini Mohorjeve družbe. — Na drugem mestu so naši stari ame-rikanci pionirji ,ki se s tako neizrečeno ljubeznijo spominjajo vseh veselih ur, ki jih jim je pripravila Mohorjeva knjiga, ko so prišli v to novo deželo. Vsako leto jim je ta knjiga prinesla košček domovine v tujino. In ko ti naši pionirji samo slišijo ime Mohorjeva družba, so pripravljeni žrtvovati vse, da družbi pomagajo. — In naši najnovejši naseljenci? človek kar ostrmi, kako so za družbo zavzeti, kako prisrčno izražajo s svojimi pismi in s svojimi darovi hvaležnost do stoletne dobrotnice slovenskega naroda.
Za Mohorjevo družbo so se zavzela z velikim navdušenjem društva naše Katoliške Jednote KSKJ. in podružnice Slovenske Ženske Zveze. Dejavna ali dejanska ljubezen je prava ljubezen. In to ljubezen kažejo sledeče številke:
Slovenski frančiškani v Le-montu so darovali $100.00, pre-vzvišeni g. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman $50.00. Mr. Anton Grdina ponovno $20.00 fprej že $200.00). Po $10.00, Rev. Jože Ferkulj, Tone Meglič-Cleve-land. Frank Knez-CIeveland, Društvo Sv. Štefana KSKJ Chicago, Društvo Kraljica Majnika KSKJ Sheboygan, Društvo Marija čistega spočetja KSKJ Pueblo, Colo., Društvo S. Kristine KSKJ Euclid, Ohio, Podružnica Sl. ženske Zveze — Maple Heights, Ohio, Joseph Goršič — Cary, UL, $8.25 je darovala Podr. Sl. ženske Zveze: Indianapolis; $7.00 Mrs. K. Butala in hči: Detroit, Mich; Po $5.00 Podružnica Sl. ženske Zveze, Gilbert, Minn; Podr. Sl. ženske Zveze: So. Chicago, 111; Podr. Sl. ženske Zveze: Wickliffe, Ohio; Podr. Sl. ženske Zveze: Lorain, Ohio; Stanko Mrak: Gary, Ind; Mrs. Anton Setničar, N. Chicago, 111; Društvo Sv. Cirila in Metoda KSKJ: Soudan, Minn; Mrs Joseph Turk: Sheboygan, Wis; Društvo Sv. Križa KSKJ: Cleveland, Ohio; Društvo Sv. Jožefa KSKJ: Fontana, Calif; Mr. Anton Jakše: So. Chicago, 111; Mr. Joseph Zalar: Joliet, 111; Mr. Rudi Kotar: West Allis, Wis; Mr. Frank Lindič:	Cleveland,
Ohio; Društvo Sv. Lovrenca K. S. K. J. Cleveland, Ohio; Rev. Ivan Lavrih: Ellinwood, Kan.; Mrs. Anna Springer: Kansas City: Rev. Lojze Žitko, Mr. John Caiser, Detroit, Mich; Rt. Rev. J. Oman: Cleveland, Ohio; Mr. Frank Anzek: Kansas City; Mrs.
A. Jazbec: Cleveland, Ohio; Mr.
A. Rudman: Cleveland, Ohio;
Mr. Joseph Vreček: Chicago;
Mr. Anton Debevec: Willard,
Wis. Rev. John Novak: Greenwood, Wis. Mr. August Kollan-' , ,.	„ „ ,
der: Cleveland, O; Mr. Antoni1 februarJa ob ^P0" Rozman, Baden, Pa.; šolske sestre: Lemont, 111; Mr. Anton Me-!'	,	, . ,
Ijač: Cleveland, Ohio; Steve! hf0 preskrbe e za dober PriSri-Jenko: Bulger. Pa. $3.50: Podr.; fek in ^vile krofe, velike kot 'Slov. ženske Zveze: Eveleth/i bu(f Kd°r ne^ verjame, naj se Minn. Po $2.00: Društvo Sv.|Pnde 33 Pr®Pncat na lastne oci. Antona KSKJ: BurgettstownJ	d°br0 kaP1;ilC0 bo pre'
Pa. Podružnica Sl. ženske Zve-1 skrblfno- Grabnarjev orke-
ze: Warren, O.; $4.00: Mr. Frank' Stfb° 1fra1, da se bo staro 111 Richtarich: Fairfield, Conn. _i ™lado vrtelo, da bo veselje. Ta-
Po $10: Društvo Sv. Veronike k° Spbomo, Prav, P° Komace za-KSKJ: Kansas City; Mr. Stanley Widmar: Cleveland, Ohio;
Mr. Anton Papish: Waukegan,
111.; Joseph Zorc. N. Chicago,
111.; $6.50: Rudolf Komater: Chicago, 111; Po $5.00: Vitezi Sv. Jurija KSKJ Joliet; Društvo Sv.
Barbare KSKJ: Bridgeport, O.;
Društvo Sv. Stefana KSKJ: Cleveland, O.; Društvo Sv. Veronike KSKJ, Beaver Falls, Pa.;
Podr. Sl. ženske Zveze: Cairn-brook, Pa.; Podr. Sl. ženske Zveze: Canon City, Colo.; Theresa Cvitkovič: Kansas City; Rev.
Joseph Celesnik: Cleveland; Viktor Kmetič: Chicago, Rev. John Plaznik, Norris, 111; Joseph Lesjak: Braddock, Pa; Mary Planinšek: Cleveland; Joseph Kovačič,
Cleveland; Angela Mlakar: Hib-bing, Minn.; Rose Bizjak: Cleveland; Marija Ciber: Cleveland;
Ana Ahačič, Chicago, HI.
P. Odilo.
bavali in obhajali naš imendan.
Kdor hoče vesel biti, mora na pustno nedeljo k Belokranjcem priti!
J. Smuk, tajnik.
Novice iz Chicaga
'Chicago, 111. — France Petrič, ki je preživel več let v begunskih taboriščih, pa je srečno našel pot v našo svobodno deželo, bo popeljal v soboto svojo izvoljenko — izbral si jo je še v taborišču,— pred oltar, kjer si bosta obljubila zvestobo do groba. Mlademu paru želimo mnogo sreče na skupni življenski poti.
Mr. in Mrs. Justin Pavlin sta šla na počitnice k svojemu bratu v Carnivaci v Mehiko. Pot je dolga okoli 3,000 milj. Toda tam na jugu je vedno dovolj sonca. Njun brat ima tam malo farmo. Posvetil se je popolnoma cvetlicam. Ta posel mu pa ne prinaša samo zabavo, ampak tudi lepe denarce. Naj bi se oba res dobro spočila in razvedrila ter se tudi srečno vrnila.
Pred nekaj dnevi je preminul Frank Fabjan, žena mu je umrla že pred več leti. Zapušča več odraslih otrok. Pokojni je bil vnet čitatelj Ameriške Domovine. Naj v miru počiva! Njegovim sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje.
J. Mlakar.
Prošnja iz domovine
Spodaj podpisana ključarja podružne cerkve sv. Miklavža pri Moravčah, se obračava na naše rojake v Ameriki z veliko prošnjo. Nujno namreč rabimo 3 metre blaga za cerkveno bandero. Tukaj pri nas se kaj takega sploh ne dobi.
Sicer ne poznamo razmer v
Prošnja za pomoč Deškemu semenišču v Pazinu-Istra
Euclid, O. — Podpisana Mrs. Helen Schneider se obračam na vse rojake, zlasti s Krasa, s prošnjo, da pomagajo vzdrževati tristo dijakov v škofijskem malem semenišču v Pazinu. V njem so po večini Istrani, pa je tudi več Slovencev s Krasa, ki tam študirajo in se pripravljajo za duhovsko semenišče. Dijaki in ravnatelj mi pišejo in prosijo za hrano, za obleko, spodnjo in, vrhnjo, za čevlje in vse druge vsakdanje potrebščine. Poslala sem, kolikor sem mogla, a vsem prošnjam sama ne morem ustreči. Med mojimi sorojaki s Krasa m od drugod iz Slovenije so gotovo dobra srca, ki bi rada pomagala, ko bi vedela komu in kako. Vsem tem se rada ponudim, da njihove darove v blagu ali denarju sprejmem in jih vestno odpremim v Pazin, že v naprej se vam zahvaljujem; dobri dečki vsak dan goreče molijo za <;voje dobrotnike. Pošljite svoje darove na moj naslov ali pa pokličite po telefonu.
Mrs. Helen Schneider, 1980 E. 228. Street,
Euclid 17, Ohio.
Telefon: IVanhoe 1-2630.
Ameriki, upamo pa, da so bolj ] ril [UUO£V111	^
še kakor pri nas. Tukaj namreč | njajo mere v Evropi s št. 42, kar
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih S2V2 do S3 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-
sploh ne prodajajo nobenih nabožnih slik ali molitvenikov, ne rožnih vencev ali kaj takega.
Zelo bi vam bila hvaležna vsa soseska za dar. Upamo, da bi noben ne bil preveč obremenjen radi tega.
Posebnih novic tukaj ni, le ta, da so v zadnjem času umrli Ma-selnikova mati Barbara in Si-novčeva Johana, Franetovka.
Vse nekdanje naše ožje roja-]
je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 33, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13y2, 36 je 14, 37 je 14V2, 38 je 15, 39 je 15V2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je I6I/2, 43 je 17. (Po “Ohzoru.”) —-------------o-------
—Policaj na motociklu je pri-ke v Ameriki prav lepo pozdrav-1 silil Marcijo Schneider, ko je Ijamo ter se jim iskreno pripo-j drvela po cesti z preveliko br-ročamo, če bi kaj darovali v zino, da je zapeljala na stran in omenjeni namen za našo cerkev, obstala. Nato se je zadrl na njo: Uštar Ivan | “Mar mislite, da greste — k og-p. Moravče pri Domžalah, !nju?” “Ne, gospod,” je odgovo-Slovenija, Jugoslavija in rpa gospodična Schneider skoro Močilnikar Lovrenc, ključarja, brez sape. “Jaz ga imam s se-
------------- boj.” Policaj je pogledal v voz,
—Morske obale Alaske so dol- čigar zadnji sedež je gorel že ge skupaj okoli 4,750 milj. j1 skoraj s plamenom.

CIGANKA ZALKA
(NOVELA)
Za hip se je zdelo, da se bo Jur vrgel na gozdarja, saj ga je sovražil nemalo. Vendar pa so ga besede in vedenje gozdarja oplašili. Hermanu se. je postava divjega lovca zdela bolj in bolj znana, kot blisk je potegnil lovski nož, z levico prestrašenega Jurja pograbil za ovratnik in zavpil: “V imenu postave te aretiram, če mi ne daš pojasnil, ki jih zahtevam. Zelo bi se moral motiti, še te nisem že enkrat srečal v gozdu s tvojimi pajdaši!” Zdaj je fanta minila vsa predrznost. Z javkajočim glasom je začel: “Gospod, ne bodite tako trdi s poštenim človekom, saj sem se hotel z dekletom samo malo pošaliti in nisem nič hudega mislil. Izpustite me, gospod, kajti prav gotovo ste v zmoti. Kako naj bi bil jaz divji lovec? Sem premožen kmet iz Virtemberške in mi divji lov, hvala Bogu, ni potreben.”
Ker je falot tako klavrno stokal, Herman pa pomislil, da bi se le mogel motit, se mu je jeza naglo polegla — saj je pa tudi Jur v gozdu nosil brado in ga zato nisi mogel tako zanesljivo spet spoznati. Izpustil ije divjega lovca, lovski nož porinil nazaj v nožnico, potem pa dejal: ‘
ste in kaj vas je pripeljalo semkaj. To pa takoj in natančno, še hočete, da vam bom verjel.”
“Rad vam bom povedal, gospod, se je hlinil divji lovec, “in kar vam bom rekel, bo lahko tudi Lena potrdila, ki prihaja kakor naročena.”
In res je prav tedaj prišla
pa se ije še hlinil, da je gozdarja od strani plašno pogledal.
“Skoraj se mi zdi, da sem se zmotil in preveč trdo nastopil,” je dejal Herman Zalki, ki je stala bleda in zamišljena poleg njega. Spet je imela pred očmi tisto grozilno pismo; Hermana so fantove hinavske besede in materino pričevanje pomirili, nje pa ne. Ubogo dekle je čutilo v srcu razklanost, ki si je ni znalo razložiti. Kajpada je vedela, da ji božja zapoved strogo veleva mater ljubiti, a vendar— si je morala silo delati, da bi tako ravnala.
“Dejal bi, Zalka, da si se prestrašila bolj, kakor pa je bilo treba. Imaš tako malo poguma, gozdna ptičica?”
“Zdaij je že vse dobro, saj si ti tukaj,” se je Zalka izognila odgovoru. “Gotovo pa si truden; daj, usedi se. Ti smem prinesti malo osvežila? Nabrala sem zate krasnih malin in jagod. No, reci že, da hočeš.”
“Če te s tem razveselim, Zalka, kas prinesi.”
Zdaj je prišel iz hiše Jur. Ponižno je držal trioglati klobuk v roki in dejal proti Hermanu in Zalki: “Še enkrat lepo prosim, da mi oprostite neumno šalo. Nisem imel slabega namena, in
Torej odgovarjate, odkod če bi bil vedel, da bi bilo že gospodu gozdarju čestitati, bi ne bil stegnil jezika. Zbogom, gospodu gozdarju pa voščim vso srečo.”
Če bi kdo fanta skrbno opazoval, bi skoraj gotovo razumel posmeh v njegovem voščilu; sum pa bi mu prešel v prepričanje, če bi mogel potuhnjene-okoli vogla razvaline ciganka j ga človeka videti nekaj trenut-
Lena in se ni malo ustrašila, ko je videla Hermana in njegovega smrtnega sovražnika skupaj.
“Kaj pa se je vendar zgodilo? In kaj vama je prišlo navzkriž?”
“Lena, povej vendar gospodu gozdarju, da sem jaz pošten kmet iz Bicingena, da mi je ime Jur in da nimam nič opraviti s slabimi ljudmi, z divjimi lovci.”
“Jur — divji lovec?” se je glasno zasmejala Lena. “Ha, to bi bilo pa res nekaj posebnega! Ali Jur sploh ve, kako se puška sproži?- Ima dosti lepe živine v hlevu in bi bil norec, če bi se družil z lumpi.”
“Zdaj,sami slišite, gospod,” je ponižno dostavil Jur. “Lena vam pa tudi lahko pove, kaj me je prijeljalo semkaj in da sem bil že večkrat tu, da bi . . .”
“No, da bi kaj?” ga je prekinil Herman in se naglo obrnil proti ciganki Leni. “Eh, da bi dobil zeli za bolno živino,” je čisto mirno in malomarno pojasnila Lena. “Kako pa je, Jur, ali se še zdaj ni obrnilo na bolje rdečki, ali pa je že spet ma-roga? Zdi se mi, da ne storite natančno tako, kot vam naročim . . Stopite z menoj v sobo in dobro poslušajte, sicer zlepa ne bo bplje.”
Starka je počasi in povsem, mirnega obraza krevljala proti vratom, Jur pa za njo, pri tem
Protect Against ViTAMiH DEFiCSEIICY With
M. ŠKERBEC:
Velike Lašče
v znamenju srpa in kladiva
(Nadaljevanje)
Po nalogu nemške policije je maral župan sestaviti listo vseh komunistov v občini. In kaj je naredil dotični župan, skrit komunist? Hladnokrvno je izročil Nemcem listo s 25 imeni najboljših mož v občini in naj večjih protikomunistov in jih označil kot komuniste! Nekaj dni na to so bili vsi ti zaprti od nemške policije. Vse ljudstvo se je zgražalo nad tem. Končno ije prišlo na uho tudi Nemcem, da najbrž tu ne bo nekaj v redu. Poklicati so dotičnega jugoslovanskega orožnika, mu pokazali listo “komunistov,” ki jo je sestavil župan! Ta je sedaj pojasnil nemškim orožnikom, da so na tej listi sami antikomunisti!
ni vseh narodov in vseh vojska!
Komunisti in njih sopotniki pa so ob vsaki priliki iskali ožjih stikov z italijanskimi oficirji in vdjaki, vabili so jih v svojo družbo, v družine, na ženitnine, na plese in zabavo. To vse je trajalo do nenadnega izbruha vojne med Rusijo in Nemčijo junija 1941. Kres je prinesel jasnost, komunistično revolucijo in . državljansko vojno.
Za časa državljanske vojske in tudi kasneje do danes so komunisti najrajše blatili svoje nasprotnike kot “izdajalce,” “belogardiste” in “fašiste.” Ta komunistična taktika je imela dvojen namen: Odvrniti pri ljudeh pozornost od njih lastnih zločinov in te nekako opravičiti! “Izdajalec je bil, zato je zaslužil smrt,” so navadno trosili komunistični propagandisti pb deželi vselej, kadar so koga umorili. Nai drugi strani je pa imela komunistična propaganda, ki je slikala vse vidnejše protikomuniste kot “izdajalce,” namen onemo-
Tako umazano vlogo so igrali gcčiti svojim nasprotnikom de-
komunisti po vsej Sloveniji!
Od narodnega vodstva, mislim da od bana dr. Natlačena, je prišlo že ob pričetku okupacije na vse prebivalstvo tajno navodilo, naj nima nihče kakih stikov s fašisti in okupatorjem. Ljudstvo se je v splošnem držalo teh navodil, naši ljudje so se obnašali napram Italijanom hladno, sicer pa je znano, da naš narod ni imel še nikdar kakih simpatij do Italijanov.
Izjemo v tem oziru so delali le komunisti, pa kake prismoje-
lo med narodom, ki je bil po ogromni večini proti okupatorju. S to lažjo so komunisti žal dosegli dosti uspeha v Ameriki!
Vsak okupator skuša najti med prebivalstvom na zasedenem ozemlju kake moralno manj vredne ljudi, ki mu služijo kot zaupniki in ovaduhi, nekateri iz golega koristoljubja, drugi pa iz osebnega sovraštva ovajajo svoje sorojake.
Tudi med slovenskim narodom so se našli taki ljudje, ki so služili tujemu okupatorju
ne ženske, katerim je ugajalo, kot špijoni in ovaduhi, toda ti laskanje italijanskih kavalirjev, i so bili po veliKi večini v komu-Taki pojavi, da so okupatorjevi nističnem taboru! Imamo polno vojaki iskali stika z lahkovernim dokazov v rokah, da so komu-in moralno šibkim ženskim sve- nisti s svojim ovajanjem pri torn, imamo pa dosti v zgodovi- okupatorju odstranjevali svoje

MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
6och Ono-A-Dcy (brand) Mu!tip!» Vitamin Capsuf« furnish®* the full bade dally quantity of fiv® vita-1 mins whoso roquiromonts in human Butfisicn hava been established.
You can't buy better vitamins no natter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed te be full potency« as shown on the label.
Make One-A-Day your Buy Word ter vftatnlm Get them at your drug store. *
MaU LABORATORIES, INC.
—-v HUmuI, (adlena________i
kov kasneje.
Komaj je namreč divji lovec prišel do prvega grma, tako da ga gozdar in njegova dekle nista več mogla videti, se je ustavil. Zdaj ni bilo na njegovem obrazu nobene ponižne vdanosti več; zdelo se je, da vre v njem nebrzdana togota, kajti oči so mu stopile iz jamic. Stisnil je pesti, zaškripal z zobmi in zagodrnjal: “Naj me hudič vzame, če ti ne upihnem življenje! Že dvakrat si mi prekrižal pot, v tretje ti bo šlo za življenje, na to ti prisegam.”
* * *
Zalka in Herman pa sta bila med tem ^sa srečna.
“Ali veš, Herman, da si bil lep, zelo lep, ko si tako grozeče stal pred tem človekom? Rada bi ti povedala, komu si bil podoben, pa bi se mi samo smejal.” “Ti priliznjeni deklič ti, menda bi rada videla, da se še prevzamem; no, se ti bom pa s tem zahvalil, da ti ponovim, kar je pri veselici dejal Ponkrac: Zalka je najlepše . .	’ ”
“Pst, Herman, pst, tako se ne govori. Ubogi, ubogi Ponkrac!’ je navihanka smehljaje dostavila. Saj je bil še moj ljubček nanj ljubosumen. Pa saj ti še nisem povedala, komu si bil podoben. Spodaj v vaški cerkvi, veš, stoji na glavnem oltarju sv. Mihael, kako prebada ostudno zver. Prav tak si bil ti.”
“To je pa slabo znamenje,” jo je resno zavrnil Herman.
“Zakaj neki?” se je ustrašila Zalka. “Je kaj slabega v tem?” “To ravno ne; toda kadar pojde moja Zalka spet v cerkev, se bojim, da bo večkrat ko treba gledala sv. Mihaela in pri tem pozabila na molitev.”
“Samo zato naj bi bilo slabo znamenje, praviš? No, zdaj 1?d vem, bom pa še posebno pazila in ne bom raztresena.
“Menim, da ga boš navzlic temu včasih pogledala,” se je šalil Herman še naprej. “Trdno pa sem prepričan, da nekega dne tega ne boš storila.”
“In kdaj se bo to zgodilo?” je postala Zalka radovedna.
(Dalje prihodnjič)
nasprotnike!
V velikolaški občini so bili štirje zaupniki Italijanov, izmed.! teh so bili trije komunisti, ali vsaj njih somišljeniki
Prvi, še najmanj nevaren, je bil neki Lenič, bivši jugoslovanski orožnik. Politika nekdanje kraljeve diktature je najbolj demoralizirala orožništvo in u-čiteljstvo! Ta mož je služboyal kot orožnik v Vojvodini, ki so jo ob razsulu Jugoslavije zasedli Madžari in seveda Leniču odpovedali službo. Prišel je z družino v Velike Lašče in se stavil na razpolago italijanskim karabinerjem. Mož je bil brez službe in se je skušal na ta način preživljati. Bil je čez mero uslužen Italijanom, radi tega so se ga ljudje splošno ogibali. Komunist ni bil, praktičen katoličan pa tudi ne, dasi je bil iz dobre krščanske družine. Tudi Italijanom ni dosti koristil, ljudem pa tudi ne škodil. Še največ škode je napravil svojemu bratu, odličnemu možu, očetu sedmih otrok, ki so ga komunisti umorili v župniji Rob. Njega samega pa je v zimi 1941-42 v večernem mraku v ozki ljubljanski ulici smrtno zabodel neki komunist.
Drugi pa je bil Vilko Nanut, učitelj v Dvorski vasi. Ta mož je pribežal v Jugoslavijo iz Primorske okrog ieta 1925. Nekateri so pravili, da je pribežal radi svojega narodnega prepričanja, da mu je v Italiji gorelo pod nogami radi njegovega nag-nenja h komunizmu.
Ko je propadla Jugoslavija in so prihajali Italijani v deželo, je bil ves prepaden. Bal se je, da ga bodo Italijani preganjali. Toda Nanut ni bil eden tistih, ki hitro izgube prisotnost duha. Poznal je dobro Italijane in je dobro vedel, kaj mu je treba storiti, da si ^pridobi njih zaupanje in naklonjenost.
Ob razsulu jugoslovanske voj-
MALI OGLASI
DEKLETA in ŽENE
Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite fino POMLADANSKO STERLING SUKNJO ali SUIT direktno iz tovarne, katere dobite pri meni vedno po najnižjih cenah kakor kje drugje.
Samo pokličite me, da vas peljem v tovarno.
Benno B. Leustig
1034 Addison Road Tel.: EN 1-3426
HIŠE NAPRODAJ
Dve hiši na eni parceli, vsaka za 2 družini, sta naprodaj. Za pojasnila vprašajte po 3:30 popoldne na 1150 E. 60 St. (25)
Iščejo stanovanje ali kupijo hišo
Tri odrasle osebe želijo dobiti stanovanje 4 ali 5 sob, ali tudi kupimo hišo s 4 ali 5 sobami; najraje v collinwoodski naselbini. Naslov pustite v uredništvu tega lista.	—(23)
Pekarija in hiša
Popolnoma moderno opremljena pekarija in zidano poslopje iz opeke ter trgovina, 4 stanovanjske sobe, za 2 avta garaža; samo poslopje je cenjeno $19,-000 brez opreme v pekariji in trgovini; radi smrti v družini se proda vse skupaj za $19,800.
Geo. Strainic East Shore Realty 778 E. 185. St.	IV 1-6561
(Jan. 31, Feb. 2)
Pohištvo naprodaj
9x12 Anglo-perzijska preproga, pohištvo za jedilno sobo in omara za jedilno posodo, “Barrel backed chair,” “Cocktail” miza, “drum” miza, kompletna dvojna postelja iz javorovega
Pogreb. — Oblečeni v halje, ki močno spominjajo na Ku Klux. Klan, gredo člani bratovščine “Sacconi” za pogrebom svojega sobrata v Rimu. Odganizacija je nastala v 18. stoletju in je omejena samo na plemstvo. Ime “Sacconi” izhaja od besede “sacco,” kar pomeni v italijanščini vrečo (Žakelj), pa tudi blago iz kakršnega so vreče narejene in prav iz takega blaga so izdelane tudi halje te bratovščine.
(maple) lesa in evropsko teht-ske je ostalo na podstrešju tam- .nico (vago). Pokličite po5. uri kajšnje šole v dveh velikih za-popoldne HE 1-9538.	(23)
bojih precej novih vojaških čev-j
Ijev. Kako bi bili tisti čevlji' HIŠA ZA 1 DRUŽINO prav prišli domačim možem in! 6 sob colonial hiša, popolno-fantom! Toda učitelj Nanut jih ma prenovljena, z vsemi udobni namenil domačinom pač pajnostmi. Poleg je tudi prazen lot. Italijanom kot nekak dar spra- Jo morate videti, da jo boste ve. S tem, da jim je izročil ta!znali ceniti. Vprašajte na 10106 zaklad, se je seveda Nanut zelo j Gibson A ve.	(25)
prikupil Savojcem, ki se sicer niso prav nič brigali za njegovo
preteklost. Mož je gladko govoril italijanski jezik, da so ga Italijani smatrali za svojega človeka in ga postavili za svojega zaupnika.
V zimi 1941 — 42 so se komunisti pridno pripravljali na revolucijo in upor proti okupatorju. Ljudstvo je s skrbjo zasledovalo vse te priprave, toda nihče si ni upal reči ničesar, ker je bila vsaka komunistom neprijazna beseda že smrtno nevarna. Toda učitelj Nanut je dobro vedel, kdo bi bil v Dvorski vasi nevaren komunističnim podvigom! tDalje prihodnjič).
Hiša za eno družino
Kupim hišo za eno družino v okolici med Superior in St. Clair Ave., ter od 60 do 68 St. Kdor želi prodati, naj pusti naslov v uredništvu Ameriške Domovi-
ne.
(22)
SELO DOBIJO
DELO DOBIJO
MAŠINISTI TURRET LATHE
IN
HILLING MACHINE operatorji
drugi sift
Plača od ure, za nadurno delo in nočni bonus
DRILL PRESS operatorji prvi šift
Plača od ure in za nadurno delo
Mora znati napraviti sam svoj “set up”
Vprašajte za Mr. Hasman
Federal Foundry Supply
4600 E. 71 St.
(Južno od Harvard)
(27)
Išče se dekleta
. med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva.
5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici.
Za intervju pokličite
HE 1-5670
(X)
MACHINE OPERATORJI
Za produkcijsko delo 1: in 2'. šift
Plača od ure in od kosa (piecework)
FERRO MACHINE & FOUNDRY, Inc.
3155 E. 66 St.
(22)
Mills Restavracija
sprejme takoj srednje staro žensko za delo v restavracijski pekariji. Dobi hrano, stalno plačo in uniformo. Zzlasite Se osebno v
Mills Restaurant
315 Euclid Ave.
(24)
Za čiščenje urada
ženska dobi delo za čiščenje urada, en dan in pol na teden.
Triad Metal Product Co.
1009 Rockwell — MA 1-4561
(22)
TEŽAKI
in delavci za ročne trnke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
..THE CLEVELAND PNEUMATIC..
TOOL CO.
3781 E. 77 St.
________(Blizu Broadwaya)_(26)
SAND BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure.
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
• (26)
AIRCRAFT MACHINE
RADIAL DRILL
MILLING MACHINE
ENGINE LATHE
TURRET LATHE
Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(26)
Ženska za čiščenje
uradov; delo od 9:30 zvečer do 6 zjutraj. Mora biti državljanka. Plača od ure.
Cleveland Pneumatic Tool
Company
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya) (26)
IIMI
lisiiiiii
Tole mleko je pa že sveže! — Beneški mlekar z svojo mleko beneški gospodinji ub znanem Grand Canalu.
‘plavajočo mlekarno” prodaja
.J j
ženska za kuhinjo
Sprejme se žensko za delo v kuhinji, poln čas; izučena ima prednost. Za pojasnila pokličite EN 1-9529.	(24)
BORING MILL (Horizontal)
OPERATORJI
in
UČENCI
Takoj delo za izučene operatorje in moške s tovarniškim izkustvom na “milling” strojih za učence. Plača od ure in incentive; 55 ur na teden; nočni šift.
j Employment urad odprt vsak | dan od 8 dop. do 5 popoldne; ob ! sobotah do opoldne.
THE OSBORN MFC. C0.
5401 HAMILTON
(25)
S
Charles Dickens:
Velika pričakovanja
Opravljala je vse naše gospo-|p0tem pa šivala dalje. “Bila sem dinjsko delo, in še prav čudo- tvoja prva učiteljica, ne res?” vito, a jaz nisem mislil na to j je Vprašala med šivanjem.
stvar’	! “Biddy!” sem kriknil silno za-
“Kako dosežeš, Biddy, da se; čuden_ <1Kaj pa je; da
vsega naučiš, česar se naučim; pag 9»
jaz, in nikoli ne zaostaneš za ’
se .10-
menoj?” Zadnje čase sem bil že precej nečimrn na svoje znanje, kajti za izobrazbo sem porabil vsak funt ob rojstnem dnevu, in tudi večji del svojih prihrankov sem porabil v ta namen, čeprav sem prepričan, da sem tisto malo, kar sem znal, zelo drago plačal.
“Prav tako bi jaz lahko vprašala: Kako pa ti dosežeš?” je rekla Biddy.
“Vidiš, čudno je tole:	Kadar
zvečer pridem iz kovačnice, sem vedno pri knjigah. Ti pa nisi nikoli pri knjigah, Biddy?”
“Morda vse to nalezem — kakor se naleze kašelj,” je mirno rekla Biddy in spet začela šivati.
Šel sem za svojo mislijo, se naslonil na lesenem stolu in gledal Biddy pri šivanju. Glavo je držala postrani, ko je vbadala. In zdela se mi je vedno bolj izredno dekle. Spomnil sem se da tudi vse izraze našega obrta pozna, izraze raznih opravil in vse različno orodje. Teoretično je bila že zdaj prav tako dober kovač ko jaz, če ne boljši.
Ti si ena tistih žensk, Biddy, ki znajo vsako priliko do dna izrabiti. Preden si prišla k nam, nisi imela nobene prilike, zdaj pa samo poglej, pa boš videla, koliko si napredovala.”
Biddy me je za hip gledala,
“Saj se ne jokam,” je rekla Biddy, pogledala kvišku in se zasmejala. “Kdo pa ti pravi, da se jokam?”
Kdo drug mi je mogel to praviti, če ne solza, ki ji je zdrknila na šivanje? Molče sem si klical v spomin, koliko je garala, dokler ni prateta Mr. Wopsla
gledal in na vse to mislil, mi je postal gentleman.”
prišlo na misel, da najbrže nikoli nisem bil dovolj hvaležen. Morda sem se pred njo preveč zapiral in bi ji bil moral več zaupati.
“Da, Biddy,” sem dejal ko sem dobro premislil, “ti si 'bila moja prva učiteljica, pa tedaj noben od naju še malo ni mislil, da bova kdaj tako lepo skupaj v tej naši kuhinji.”
“Oh, ubožica!” je rekla Biddy. Nič ni mislila nase, temveč na mojo sestro; že je vstala in se trudila, da bi sestra imela bolj udobno. “To je zares žalostno.” “Da. Toda midva se morava več razgovarjati ko doslej. In jaz te bom moral vpraševati za svet več ko doslej. Biddy, kaj ko bi prihodnjo nedeljo šla lepo skupaj na močvirje in se o vsem pogovorila?”
Sestre zdaj nikoli nismo puščali same, Joe je pa tudi prav rad prevzel skrb zanjo tisto
“O, na tvojem mestu si jaz tega ne bi želela,” me je zavrnila. “Mislim, da bi zate ne bilo primerno.”
“Biddy,” sem dejal nekam strogo, “imam posebne razloge, zakaj bi rad postal gentleman.”
“Sam že najbolje veš, Pip, toda ali se ti ne zdi, da si zdaj srečnejješi?”
“Biddy,” sem nestrpno vzkli-
slabega nisem mislila. Želim samo to, da bi ti šlo dobro in bi se srečnega počutil.”
“No, dobro, tedaj pa si zapomni enkrat za vselej, da se nikoli ne bom dobro počutil in se mogel ne bom — da boš vedela, Biddy — dokler ne začnem čisto drugačnega življenja, kakor je sedanje.”
“Joj, škoda!” je rekla Biddy in zmajala z glavo in bila žalo-
knil, “zdaj sploh nisem srečen.1 stna.
Gabi se mi moj poklic in življe-j Tudi jaz sem pogosto mislil, nje samo. Nikoli mi še ni uga- da je škoda, ko sem se nepresta-jalo ne prvo ne drugo, odkar j no sam s seboj prepiral. Najraj-sem postal vajenec. Ne klati ši bi se zdaj zjokal od jeze in
neumnosti.”
“Ali sem klatila neumnosti?” je rekla Biddy in rahlo privzdignila obrvi. “Oprosti, nič
obupa, ko je Biddy izrazila mojim podobna čustva. Rekel sem ji, da ima prav, da tudi sam vem, kolikšna škoda je, da pa si
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI, NEPOZABNI SOPROG SIN IN OČE
Adolph F. Grajzar
Zatisnil je svoje mile oči, dne 30. januarja 1950.
Kje si, sinko, kje si zlati, kje mudiš se zdaj? Kličeta Te oče, mati, vrni se nazaj.
Rad prišel bi očka, mama, gledat vaš obraz.
Črna zemlja me odeva, v njej ginevam jaz.
žalujoči ostali:
FRANK in ANNA, starša; CONSTANCE, soproga; KATHELINE, hčerka.
Cleveland, Ohio, dne 30. januarja 1951.
srečno premagala grde navade j nedeljsko popoldne, tako sva z življenja, ki se ga bi nekateri j Biddy odšla na sprehod. Bilo je ljudje tako radi iznebili. Spet;poleti in zelo lepo. Šla sva sko-sem mislil na brezupne okolno-1 zi vas, mimo cerkve in pokopa-sti, ki so jo obdajale v bedni tr- lišča ven na močvirje. Ko pa govinici, na klavrno in hrupno sem od tod zagledal jadra la-večerno šolo, na bedno staro dij, ki so plavale mimo, sem ka-culo nesposobnosti, ki jo je bi- kor vselej družil razgled z Miss lo treba vedno vlačiti za seboj Havisham in Estello. Na bregu in zadevati na rame. Zdelo se reke sva se usedla, voda nama mi je, da je moralo že v tistih je šušljala ob nogah in delala
časih v Biddy tičati tisto, kar se zdaj razvija, saj sem se tudi jaz v prvi zadregi in nezadovoljstvu takolj obrnil do nje, kakor da se razume samo po sebi. Biddy je mirno šivala dalje in ni več točila solz. Ko sem jo
kraj še bolj pokojen, kakor pa bi bil brez tega šuma. Odločil sem se, da je prav to primeren kraj in čas, da Biddy odkrijem svoje srce.
“Biddy,” sem dejal, pa jo še prej zavezal k molku, “rad bi
| Služba poslovodje (
g	SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
H razpisuje službo glavnega poslovodje. Ustmene ali = == pismene ponudbe je poslati do 31. januarja na na- S == slov predsednika:	E=
I	GEORGE PANCHUR	1
1=	16603 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.	§f
Posebno naznanilo!
Tvrdka Kollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je
MOKA in HRANA
Iz cenikov, ki so vstm na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! Telefonirajte! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST KOLLANDER
6419 Stt. Oair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
Mogočna “mirovna pipa.” — Ameriški vojak pripravlja na strel 105 mm top ob priliki njegove preiskušnje v Aberdeenu, Md. Ta podaljšana “cev od peči” (stovepipe) na kolesih je najnovejše in najboljše protitankovsko orožje, s katerim naša armada sedaj razpolaga.
PREMOG
najboljše vrste imamo!
NvTTj.-VfeJ
KENTUCKY “LUMP OR EGG” na razpolago.
Ako naročite več kot eno tono naenkrat, damo
POPUST EN DOLAR NA TONO. Ako pa naročite več kot tri tone, DAMO $1.50 POPUSTA NA TONO.
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
22290 Lakeland Blvd.	RE 1-5S58
SI PKtPOKOČAMO ZA VOPRAV11A FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
ms ST. CLAIR AVENUE
______ FRANK CVELBAR, lastnik.

Dohodninski davek
(INCOME TAX)
Zadnjih 25 let je Mr. Marian Mihaljevich specializiral v izpolnitvi pol za DOHODNINSKI DAVEK tako za trgovce kot za posestnike v Clevelandu.
Bo v vašo korist, če se posvetujete z Mr. Mihaljevi-chem predno izpolnite listine za DOHODNINSKI DAVEK-Za vašo varnost shranimo 'pri nas rekorde za več kot deset let. Naš urad je odprt vse leto, da vam moremo dati boljšo postrežbo. In vi nimate nobenih posebnih stroškov za to točno in zanesljivo poslugo.
Kadar pridete za izpolnitev davčnih pol, prinesite s seboj vse rekorde o vaših dohodkih in stroških v letu 1950.
Urad je odprt dnevno od 9 zjutraj do 6:30 zvečer; ob sobotah pa od 9 zjutraj do 6 zvečer.
MIHALJEVICH BROS. COMPANY
6424 ST. CLAIR AVE.
TEL.: HE 1-6152
Pakete za v Jugoslavijo sedaj lahko zavarujete v našem uradu—$25.00 za samo 25 centov-
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
ne vem pomagati.
“Če bi se mogel privaditi,” sem dejal Biddy, trgal kratko travo okoli sebe, precej tako kakor sem nekoč pulil čustva iz las in jih zbrcal v steno pivovarne, “če bi se mogel privaditi in vsaj pol tako rad imeti kovačnico, kakor sem jo imel kot otrok, vem, da bi bilo zame mnogo bolje. Ti in jaz in Joe potem ne bi ničesar več pogrešali, Joe in jaz bi morda postala družabnika, ko bi moj čas potekel, in morda bi celo s teboj začel hoditi in sedela bi prav na tem bregu kakega lepega nedeljskega popoldne kot čisto drugačna človeka. Saj bi bil dosti dober zate,, ali ne, Biddy?”
Biddy je vzdihnila, gledala proti ladjam in dejala: “Da, nisem preveč izbirčna.” To najbrže ni bilo laskavo, a sem vedel, da je dobro mišljeno.
“Zdaj pa me kar glej, kako ri-
nem dalje,” sem rekel, trgal še več trave in nekaj bilk žvečil. “Nezadovoljen sem in slabo se počutim in — kaj bi me brigalo, da sem neolikan vsakdanji, če mi tega nihče ne bi bil povedal!”
Biddy se je na mah obrnila proti meni in me pogledala bolj pozorno, kakor pa je gledala plavajoče ladje.
“Kaj takega reči ni bilo ne posebno resnično ne posebno olikano,” je pripomnila in se spet zazrla ladjam. “Kdo ti je to rekel?”
Spravila me je iz ravnotežja, kajti ušlo mi je, ne da bi pravzaprav vedel, kaj hočem s tem povedati. Zdaj pa se nisem mogel izmuzniti, zato sem odgovoril: “Lepa gospodična pri Miss Havisham, in je lepša, ko ne vem kdo, in jaz jo grozno občudujem, in zaradi nje bi rad postal gentleman.”
(Dalje arlhodnjli).
1894
1949
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA
Louis Bostnar
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 28. jan. 1949
Dve leti sta že minili, kar Tebe, dragi, več med nami ni. Prišel je k nam spominski žalni dan, ko misel na Te spet združuje nas, ko tako nenadoma si vzel slovo in za vedno legel v hladno si zemljo.
Kako pozabit to gomilo, kjer počivaš, dragi Ti. Kdo opisal bi vso tugo, solze, kdo bi jih preštel.
Dve leti Te že zemlja krije, ko si ločil se le za čas, tam Tebi lepše sonce sije, kjer je pravi dom za nas.
Toda misel nas tolaži, da za Tabo pridemo tja, kjer večno bo plačilo, ko se skupaj snidemo.
Žalujoči ostali:
ANTOINETTE, soproga; LOUIS, sin, in DOLORES, hči.
Cleveland, Ohio, 31- januarja 1951.
-AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhnjše šele pride