jj re dništvo in upravništvbV * presni frg štev. 19. popisi se ne vračajo. ijefrankirana pisma se ne Cpir sprejemajo. . ^ odgovor znamka 15 vin. -Izhaja vsako soboto. — Štev. 11. JUGOSLOVAN _ _ _......_ ____ ___ ffH Naročnina: na leto . pol leta četrt leta K 8-— • 4“ » 2— Posamezna številka 20 v* flnserati po dogovoru. V Ljubljani, v soboto 19. januarja. Leto 1918. 'fTL mmm Na morje! „Kakor žabe okoli mlakuže, tako sedimo okoli Sre dozemskega morja", je rekel nekoč Platon. Hotel je 5 tem povedati, da obsega tedanji svet le pokrajine okoli tega morja, da so vsi naredi starega veka na¬ vezani na to morje, da jih ono redi, da le oni kaj vei ]ai ki ima zemljo ob njem. Prvi promet in prva irffovina večjega obsega sta se vršila po valovih, obli- va j 0 djh tedanji kulturni svet, Že takrat so spoznali, da je morje vir in bogastvo narodov in mest. Prerok Ecehiel poje slavo mestu Tiru: »Postalo si bogato in krasno sredi morja. Ker s i trgovalo po njem, si obogatilo mnogo dežel, da. z množino svojega blaga in množico svojih trgovcev si obogatilo kraje zemlje". O Atenah pa nam pravi Platon: Kar je lepega na Siciliji, v Italiji, na Kipru ali v Egiptu, v Lidiji ali v Pontu ali na Peloponezu ali pa kje drugod, vse je zbrano tu na eni točki". Run ni bil preje svetovni gospodar, dokler ni rimski trgovec uničil kartaškega in korintskega trgovca; tedaj je postalo Sredozemsko morje notranje rimsko morje. Bogastvo vsega sveta se je začelo stekati v prestolici ob Tiberi, in neki Grk nagovori Rimljane: lz vseh dežel in iz vsega morja prihaja k vam, kar rodijo letni časi, zemeljski pasovi, kar je doma v rekah in jezerih in kar izdela Grk in barbar. Kar izdelujejo in pripravljajo narodi vseh vetrov, tega je pri vas v izobilju, v vsakem času. Toliko prihaja k vam poleti in jeseni tovornih ladij, da se mi zdi Rim delavnica vesoljnega sveta". Trgovina se širi. V srednjem in novem veku na¬ stopajo drugi narodi, odpirajo se druga morja, samo eno ostane isto. Tisti je gospodar, ki ima prvo besedo na morju. Ko je postal Amsterdam po pomorski trgo¬ vini najbogatejše mesto sveta, so mu rekli »evropski bazar" m so govorili, da prebivalci Holandske zaniču¬ jejo svet in se norčujejo iz kraljev. Ta čut moči, samo¬ zavesti in ponosa rodi le morje. Svetovna trgovina, katere štiri petine se vršijo po valovih morja, upošteva danes tri velike oceane: Atlantik, Indik in Pacifik. Ti trije oceani so pljuča, s katerimi človeštvo diha, na njih se vrši mednarodna tekma. V kakšni smeri in veličini? Dve reči prideta predvsem vpoštev: 1. Svetovni promet hoče združiti podnebno različne kraje, ker so ti tudi po svojih pro¬ duktih različni in je te treba zamenjati. Zato vidimo smer jug sever, ker so podnebni in gospodarski pasovi mj v splošnem vzporejeni v smeri od vzhoda proti zahodu. 2. Še bolj važno kot naravna smer sever-jug je pa dandanes izmenjavanje produktov med krajinami raznih gospodarskih stopenj. Že med kulturnimi narodi iste stopnje nastane vsled Specializacije dela in kra¬ jevnih različnosti ve ik promet, kaj šele med kulturnimi narodi različnih podnebnih in gospodarskih stopenj 1 Zato ima prvo vlogo v mednarodnem gospodarskem življenju še vedno A t la n t i k , kterega odrastek je tudi naša A dri j a. Atlantik je nekako moderno Sre¬ dozemsko morje, združuje najodličnejše trgovske in industrijske narode, je najvarnejša in najcem jša cesta ra izmenjavo afriksnskih in amerikanskih surovin z evropskimi industrijskimi izdelki. Samo na severo- atlantski cesti iz Evrope v severno Ameriko se vrši nad polovico vsega svetjvnega pomorskega prometa. Drugi oc^an po važnosti je Indik z 12°/ 0 svetovne pomorske trgovine. Do leta 1869 smo prišli vanj samo okoli Kaplandije, to leto nam ga je pa približalo in sicer predvsem Sredozemskemu morju in s tem A d r i j i. Pravili so nam, da smo preveč oddaljeni Oi Atlantika. A pri svetovnem prometu večja oddaljenost ne pride dosti v poštev. Glavni činilelj je ljudsko. Ce je narod inteligenten, podjeten in priden, bo kljub večji oddaljenosti od glavne trgovske žile vendarle Prospeval. Koliko bližja sta Ameriki Lizbona in Sevilja kakor pa Antwerpe ali Amsteidam ali Hamburg, tn vendar kaka razlika ! Če pa že govorimo o oddaljenosti, moramo pa povdariti, da nam ravno ta oddaljenost od Atlantika, prvega nositelja trgovine, pride v dobro glede Indika. Če nam je prvi daleč, nam pa je drugi blizu. Primerjajmo zvezo Anglije z Lidijo in pa zvezo ust Indija! Pa še nekaj. Po Indiku prehajamo v tretji ocean, v Pacifik. Sedaj še nima onega pomena, ki mu gre. A ko bodo enkrat dvignjeni zakladi kitajski in sibirski, tedaj bo brž drugače. Sueški prekop in po njem Indik, nam je približal tudi to največje morje sveta, »morje bodočnosti", kakor ga je imenoval Napoleon. Kje je danes moč, kje bogastvo? Tam, kjer je največ ladij na morju. In samo v malem Severnem morju je plovilo pred vojsko nad četrtino vseh trgovskih ladij sveta, Te ladje so pa angleške in nemštee. Na Sredozemskem morju jih je bila samo dvajsetina! Tu je že polje bodočnosti in napredka; zato delajmo, de¬ lajmo in obrnimo vso pozornost na vodo življenja. Državnik Richelieu nam pravi: »Brez morja ne moremo izkoristiti miru in ne vzdržati vojske". Napo¬ leon se je celo svoje življenje boril proti Angliji; a ta je bila vladarica morja in niti veliki njegov genij ji ni mogel do živega. To spoznanje mu je koncem življenjo izvilo bolesten vzdih: „0, ko bs bil kdaj mogel biti gospodar morja 1“ Kaj smo imeli, vidimo šele tedaj, ko ono stvar izgubimo. Nemci tarnajo neprestano, da jim je največjo izgubo in nesrečo prineslo leto 1648, ko jim je wcstfaiski mir odtrgal Nizozemsko m ji dal samo¬ stojnost. Ž njo so izgubili velikansko okno, skozi ka¬ tero so gledali v svet; reka Ren ni bila več nemška. Kaj trpi danes Švica, ko nima zveze z morjem! Kako se trudijo švicarski listi in državniki, dokazati svetu, da so tudi reke kot podaljški morja mednarodno torišče, brez vseh ovir in carin itd. S tem bi prišla Švica v direktno zvezo z morjem. Kako nain zavidajo Čehi bližino morja. Njihova odvodnica Laba gre po tuji zemlji, če jim jo zapro, so odrezani od sveta. Vrhtega tudi zamrzne in ima večkrat premalo vode, ves promet zastane za dolgo časa. Seveda so tudi Cehi za internacionalizacijo rek. Želja Srbije po dohodu k morju je neposredni povod današnjega klanja. Pri nas pa vseh leh ovir ni, mi imamo morje pred seboj. Zavedajmo se, da živimo cb vedao bijoči žili življenja, ki nikdar ne umre, neprestano deluje, nas dviga in vodi k napredku in boljši bodočnosti. Koliko bi žrtvovali drugi narodi za to izredno ugodno lego! Zato: »Na morje, Jugoslovani!" Znamenita pridiga I V glasilu koroških katoliških Nemcev je koncem lanskega leta napisal pro¬ fesor bogoslovja dr. Sommeregger čla¬ nek proti naši majniški deklaraciji. V „Miru“ mu odgovarja koroški župnik Jakob Kalan. Odgovor je prava pridiga, vredna da jo ponatisnejo vsi slovenski listi, da se jo ljudstvo lahko nauči na pamet. Že v preteklem poletju sem držal namočeno pero v desnici, da bi odgovoril raznim britkim ironijam, s katerimi se smešijo hrabri sinovi Jugoslavije od strani raznih pangermanskih katoliških listov. Zadnji članek pa iz peresa gospoda doktorja Sommeregger ja zopet tako strupe.i 0 diha zoper Slovane, da moram staviti javno vprašanje: Če Vi, gospod doktor, priznate, da je rakija, šnops in sploh alkohol tečna in naravna hrana za otroke dojenčke, potem Vam tudi jaz iz srca rad priznam, da je naša jugoslovanska deklaracija z dne iiO maja 1917 utopija in vsi Jugoslovani s poslanci vred smo noi-ci! — Ce pa Vi, doktor, zgorenje vprašanje zanikate n ogorčeni zamahnete, češ ali si tepec, ali ne veš, da je šnops smrt za otroke — proti naravi, tedaj pa dovolite, da govorim dalje. Pravim: G eh, ki je proti naravi, je smrtni greh; tako nas uči sv. katoliška vera. Smrtno torej greši, kdor daje otrokom strupa jih mori, je njihov morivec. Pojasnim iz žalostnega življenja koroških Slovencev, Sem župnik v pristno slovenski, kmečki fari. Oče Slovenec, mati Slovenka, naravno otroci tudi Slovenci. Kaj pa moram gledati in čutiti v svoji štirirazrednici? — Vprašam verouk v 4. razredu; odgovor — nič! Cez nekaj časa boječe, ja, gospod, imam nemški ka¬ tekizem. Zakaj nemški, saj si Slovenec, Slovenka? Ja, LISTEK. >tvoritev trgovine s slovničnimi sidelki. Naš urednik je prejel sledeč dopis z datumom nega pečata: P. n. ljubljansko slovensko občinstvo! »Dovoljujem si Vam najuljudneje naznaniti, da otvoril v Ljubljani, Jugoslovanski trg, št. 90, blizu aracijske palače, pri jugoslovanskem sodišču pod om »Jezik Očistite Peg" protokolirano tvrdko, ki si avila”nad vse idealen cilj, kupčevati s slovničnimi ki Večletna praksa pri tvrdkah Janežič-Sket, Pleteršnik 'reznik, tu, me je usposobila in mi dala poguma, lačnem trgovino na svojo roko in za svoj račun, ozadevnimi referencami slavnemu ljubljanskemu tistvu lahko vsak trenutek postrežem. ^ Kupčijska zveza z. vsemi večjimi jugoslovanskimi umi te stroke, s katerimi stojim v tekočem računu, p. n. občinstvu zadostnih garancij za Uspešen d mojega, na slovenskih tleh povsem novega Prosim torej slavno občinstvo, da mi blagohotno oni svoje zaupanje in naj bo trdno prepričano, aa bom vsa njegova naročila izvrševal po vsej pravici in poštenosti. Prosim še enkrat, da slavno občinstvo vzame na znanje moj podpis in se mu z odličnim spoštovanjem priporočam Jezik Očistite Peg, ki bo podpisoval Jezik Očistite Peg. Poleg okrožnice je ležal naslednji šapirografiram list s tole vsebino: P. n. Vaše blagorodje! Vojska je moje podjetje rodila, Deklaracija mu je dala eksistenčno pravico. Vojska, ki je blagodejno in pošteno izrinila iz promet¬ nega jezika osrednjih sil toliko pritepernh tujk, je tudi mene spravila na pravo pot, je tudi iz mene napravila purista-šovinista, ki mu je geslo: Boj tujkam, proč ž njimi. Segajmo torej po domačem blagu m domačih za¬ kladih. Lepo pisano perje ima sraka, pljuneš pa nanjo, kadar se šopiri, grda je, kadar se ponaša s pavovim perjem. Lep je naš slovenski jeziki Dajmo mu slovenske obleke, točimo mu slovenskega vina, cvička in vipavca, dajmo mu slovenskih štrukljev, da bo jede! in pil, da se bo v naših očeh lepšal in redil, Vaše blagorodje! Ne boj proti mednarodnim tujkam, ki so potrebne, neizogibne, sovraštvo do ne¬ potrebne, neokusne navlake v našim lepem jeziku me je pripeljalo do tega koraka. Smejalo bi se mi Vaše blagorodje, če bi otvoril | v teh strahotnih časih špecijalno trgovino z moko ali ne znam slovenski brati, se nismo nikoli učili slovenski. Ista žaloigra se mi pojavi v 2. in 3. razredu. Pridem v 1. abc razred; tudi tukaj ti žalostni obrazki, ker ne slišijo in ne smejo govoriti očetove in materne slo¬ venske besede. Te učilnice po slovenskem Korotanu so torej morilke slovenskega življa in slovenske narodne besede, ker jim dajejo hrane proti slovenski naravi — jih nalašč in vedorna ponemčujejo 1 Ali ni to, gospod doktor, da govorim a Vašimi besedami „eine verdeekte Gennanisierung’'? Ali ni to smrtni greh, ne le iz političnega, ampak veliko bolj iz verskega stališča, ker se mori in ubija jezik, katerega je Bog ustvaril, in se tako kra e kos za kosom slovenske zanlje, na pnmer Gospa sveta? Kaj pravite k temu, g. doktor, kot katoliški du¬ hovnik ? Kje je narodna pravica ?! Ali se ne pravi to: narod s korenino izruvati, če se nedolžni mladini ukrade n aterni jezik, ga ji zagnusi z raznimi psovkami? Ali ni tako početje umor naroda, umor pa je velik smrtni greh, kliče h neskončno pravičnemu Bogu po maščevanju. Ali ni slovenski narod ravno toliko vreden m B>gu dopadljiv in ljub, kakor je nemški in madjarski — pred Bogom smo vsi enaki glede jezika čemu torej to narodnost zati¬ rate?! Ce torej Jugoslovani te svoje tlačitelje hočejo otresti raz svoje rame, ki so pijavke na telesu sloven¬ skega naroda, tedaj vršijo samo naravno in božjo po¬ stavo, ki zapoveduje, da moramo napovedati smrtnemu grehu brezobziren boj. — Iz tega pa sledi nujno: Če Jugoslovani ostanejo mirni in zadovoljni s § 19, ki jim daje pravice samo na papirju, v praksi ga pa ni, — tedaj so sokrivi na¬ rodnega umora — so samomorilci. Zakaj, Bog ni dal samo zapovedi: Ne ubijaj; ampak 5. božja zapoved tudi pravi, da moramo vse odstraniti, kar nam mrtviči lastno telo m dušo. In kaj nam bolj greni življenje, nego bntka zavest, da je postava tu, a mi smo samo sužnji § 19. Kakšne kazni pa določa sv. cerkev za samomorilce, ve vsak katoličan predobro. Ta krvava vojska pa nam je zopet prižgala zavest, vzbudila pogum; naši slovenski fantje in možje so s krvavim mečem pisali, da nočejo podleči morilcem slovenskega naroda, njihova srčna kri pa je pojila zem jo, ki nam priča, da Jugoslovani še nočemo biti samomorilci, ampak se hočemo otresti otožnosti in hočemo biti na svoji zemiji svoj gospod; zakaj kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Ce je sam presvitli, naš ljudomili in ljubljeni cesar Karol odlikoval s svojim prvorojencem, prejasnim prestolonaslednikom, naš železno jekleni polk, je zna¬ menje, da Jugoslovani smejo in morajo od vlade zahtevati kaj več nego samo mrtvi § 191 Zato pa krepko in visoko, pa samozavestno dvi¬ gajo vrli zastopniki Jugoslovanov svoj kristalno čisti prapor z odločn m pozivom mque ad finem (do konca), da se njihova pravična deklaracija z dne 30. maja 1917 uresniči v zadovoljnost vseh narodov, da dobimo lastno državo pod žezlom prejasne in slavno vladajoče habsburške hiše, Mi smo in ostanemo pravični. Prav nič nočemo kratiti Nemcem in Madjarom njihovih pravic. A ker smo dokazali v vojski, da moremo financijelno, gospo¬ darsko in kulturno postati ravno tako močni in zreli, če postanemo neodvisni, zatorej nočemo robovati še nadalje tujim jerobom, ampak hočemo veljati toliko kot veljate Nemci in Madjari, hočemo tistih pravic kot jih imate vi drugi. Naši cilji niso prav nič megleni, prav nič konfuzni, marveč čisto proz >rni kot ribje oko in tako jasni kot je dvakrat dve (2X2=4) štiri! — Da smo Jugoslovani res sužnji Nemcem in Mad¬ jarom, dokazujete Nemci in Madjari sami, ker se tako bojite, da bi mi Jugoslovani ne postali vam enako¬ vredni, zato tako vpitje, jadikova nje in hujskanje zoper nas! Vaše početje je prav tako, kakor je bilo obnašanje egiptovskega faraona, ker ni hotel Izraelcev izpustiti, da bi s tem ne izgubil sužnjev. Toda svaka sila do vremena! Praktični možje, nastopite! J. Z. — Vedno moramo biti prepričani, da velja ves naš boj posebno gospodarskim koristim in ne političnim frazam. Ako tega do dandanes nismo povoljno vpoštevali, smo sami krivi, ker se niso praktični ljudski sloji za javnost zanimali. Za časa našega probujevanja nas je dramil duhoven, vzgajal učitelj, tema dvema se je pridružil odvetnik; vsi trije pa so otroci svojega poklica in zavzemali so se za vprašanja, ki najbolj njih poklice zanimajo. Za narodno gospodarstvo, izobraženo trgovstvo, prekomorsko trgo¬ vino, za industrijo in rudarstvo smo se malo zanimali in sredi med nami so nastala tuja podjetja: Idrija, Jesenice, Trbovlje, Vareš in cela vrsta tovarn od Gradca do Mostarja. Ta podjetja so uvajala tuj duh in vpeljevala tuj kapital v naše zemlje, Jugoslovan pa se je zanimal za vero svojih očetov, jezik majke biave in domače, malovaške prepire, —• a tujec je na borzi z izdelki m zakladi njegove zemlje bogatel. Tako ne sme več biti! Kje so bili nekdaj najbolj nemški kraji? Ondi, kjer je delal tuj kapital! Za Kranjsko veljajo Tržič, Železniki, Idrija, Zagorje; po Koroškem in Štajerskem je bilo in je še huje. Po Primorskem in ob jugu je gospodoval trgovsko izobraženi Italijan. Po Sredozemskem morju še danes italijanski jezik velja: posied-ca beneških časov od Adrije do Levante V Paleotuiu in Egiptu, na Balkanu in na našem obrežju velja v trgovini italijanščina, pomaiem grščina, nikjer slovenščina, dasi je v s e balkansko zaledje slovansko i Tako ne sme več biti I Trst in Reka, Gradec in Pešta so vrata, skozi .katera prihaja tuje blago v naše kraje, a prtdao prestopi prag, se ž njim okoristi še Nemec, Maaž«r m Italijan I Lemu pa ne Jugoslovan, ki bo lažje in bolje postregel lastnemu rojaku, nego tujec ? Isto velja o izvozu! Vse gre skozi tuje roke. ki seveda ne delajo za bogplati. Na severu se bogatita Nemec in Madžar, na jugu Italijan in Grk. V zahvalo naše ponižnosti nam vsiljujejo povrhu še politično nadoblast! Zatorej je deklaracija edina rešitev, kajti! naše gospodarstvo se le tedaj dvigne, ko si ustanovimo narodno upravo in narodno šolstvo, kakršno imajo Nemci, Angieži, Rusi, Rumuni, Grki itd. Tako narodno delo pod mogočno dina¬ stijo kakor je habsburška nas bo postavilo v enake vrste z ostalimi narodi, do česar imamo vsaj isto pravico kakor — Albanci in drugi narodi, ki so že davno svojo državo dobili. Ne brigajmo se za obrekovanja po raznih pisarnah »delujočih" tujcev, ki ljudstva niso nikdar poznali, zanj delati niso nikdar razumeli in je bilo vse njh urado¬ vanje navaden pisa rniški konjiček, brez jedra in življenja. O uspehih delovanja teh gospodov bomo gjvorili po vojski skozi usta naših poslancev, kolikor še ni bilo povedano. Gotovo pa je, da le strast in hujskanje rodi take rezultate kakor smo jih gledali zadnjih deset let pri nas in na Balkanu, ko so tuji uradniki in diplomati 1 ) ljudstvo v političnem, verskem in narodnem oziru zavirali, ščuvali ali dražili. Vse to zato, ker se stekajo ure tistim, ki so nas stoletja go¬ spodarsko in politično izkoriščali! Naši kmetje živinorejci, mesarji, vinogradniki, trgovci in sto po¬ dobnih mož bi lahko o tem govorilo in pisaio, da domačega civilnega in duhovskega izobraženstva niti ne omenjam. Ura bije! Kar spada skupaj, mora skupaj! >) Na^ zborovanju soc. dem. stranke na Dunaju je dr. Adler javno konštatirak da je neprevidno sestavljena nota Srbiji leta 1914 povzročita svetovni požar. Povzročitelji pa so še sedaj nekaznovani previdno umaknili, ali pa so že pomrli. Resnica in .Resnica*. Neki profesor, eden dr, Lampetu toliko priljub¬ ljenih filozofov, je povedal, da je zato »mladin," ker ga je veleslavni deželni odbor tako slabo plačeval na »Slov. trgovski šoli." No, saj smo vedno trdili, da gre tem kruhoborcem samo za denar. Odkrito rečeno: Čudili smo se, da je »Resnica,* ki je vendar poluradno glasilo večine deželnega od- j miiom, smejalo bi se mi, če bs hotel prodajati kavo i po tri krone kilogram, tako se pa nikar ne smejajte! Zakladnice slovničnih izdelkov so še vedno bogate, neizčrp jive. Stroji moje tovarne še vedno gredo, moje luči še ,yedno gore, moje peči so še vedno zakurjene in delavnica moja šteje nad en milijon delavcev, pridnih, poštenih, nepokvarjenih, ki delajo od jutra do večera. Le mesta in zlasti Vaše blagorodje, spoštovana gospa Ljubljana, ne dajejo dobrih moči. Da bi tudi Tebe, Ti ne najmanjše izmed gnezd, pridobil za svojega odjemalca, sem začel novo kupčijo. Vaše blagohotje! Kadar'greste čez Jugoslovanski trg št. 90 in vidite ime moje tvrdke, ne hodite mimo, odprite in vstopite! Vstopite in poglejte mojo trgovino, ki ni umazana kot branjarija, v njej ne diši po česnu, čebuli in soljenih slanikih, moja trgovina razpolaga z novim, s svežim zrakom vsako uro in minuto, Vaše blagoželje! V moji trgovini je razdeljeno vse po oddelkih in predalih, po odsekih in omarah, Devet je glavnih oddelkov, devet je pultov, pri katerih se prodajajo moji izdelki s patentom Jugoslovanske države. Vaše blagomočje! Obrnite se pri vhodu do prvega pulta na !e> o! Tam zahtevajte sočnih samostalnikov, s katerimi Vam postreže moja preizkušena prodajalka gospodična Substantiva. Dobite jih v vsth velikostih in ka¬ kovostih, lepih, zdravih, življenja polnih kot nageljnov cvet, žlahtno dišečih kot muškatov vršič, čisto zvenečih kot srebrni zvon. Po predalih so razvrščeni, v vrste so postavljeni drug poleg drugega, manjši poleg večph kot fantje v marškompamji. To Vam je blago iz narodne delavnice, blago kot ga priporočajo Levstik, Stritar, Jurčič, Gregorčič, Finžgar, Cankar, Župančič & Lomp. Drugi pult — Moja prodajalka gospodična Pri¬ lastkova Vam postreže s pristnimi domačimi pri¬ devniki vseh barv. Oglejte si jih! Imam na izbiro: rdeče, zelene, temnosive, rjave, modre, vijoličaste, bele m črne, trde in mehke, za zimo in poletje, kakršnih pač želite, Murnikovega, Župančičevega ali Cankarje¬ vega kova. Imam pa tudi dovolj Detefovih, Finžgarjevih in Aškerčevih na razpolago. Predvsem Vam priporočam belomodrordečo kvaliteto! Tretji pult. •— Izza tretjega pulta Vas vabi go¬ spodična V e r ba, gibčno slovensko dekle, jasnih oči in prijetne zunanjosti. Ta oddelek je v moji prodajalni najbogatejši, najzanimivejši. Tu se prodaja slovenski glagol, V ličnih kartoniranih, z deželnimi barvami po¬ vitih škatijicah so zaviti enaki z enakimi, prehajalni, neprehajalni, dovršni in nedovršni, pristno in nepristno povratni, v šestero predalov razdeljeni, bratje iste matere, podobni drug drugemu, a vendar po značaju in nravi precej različni, vsi lepi,, vsi mični. Vaše blagočutje! Četrti in peti pult oskrbuje go¬ spodična Numeralija Zaim ko v a. Tudi tu se Vam nudi mnoge novega, dobrega. Posebno bi si dovolil opozarjati na nekatere novejše izdelke, ki so Vašemu blagoznanju mogoče že znani od tvrdke Šket & Breznik, vendar dovonte, da jih tu kar naštejem : pri nas, pri vas, svoj, pri komer, s komer, pri čemer, s čimer, neki, vsak (vsaki je nerodna ponaredba hiše Nemškutar & Comp., Ljubljana) i. t. d. Stran 2. bora, priobčila kaj takega. Na eni strani je moral urednik — ne podpisani, ampak dejanski — dobro vedeti kot šolan žurnalist in politik, da resne ele¬ mente v svoji stranki, dotične, ki žele res izvedeti resnico, s takimi neslanostmi le odbija. Ce hoče kdo bralcu natveziti, da se je gibanje, ki je združilo z nepričakovano silo ogromno večino Slovencev, ro¬ dilo iz takihle otročjih vzrokov, pomeni to žalitev inteligentnega pristaša. Na drugi strani pa je moral pričakovati, da bo deželni odbor težko dobil večino sodnikov na svojo stran, ako povzroči, da se zadeva obravnava pred sodnim stolom javnosti. Naj nam bo dovoljeno osvetliti neko prakso našega deželnega odbora, proti kateri se mora tudi obrniti naše giba¬ nje, pozno sicer, a s tem večjo odločnostjo. ’ stvar sama, za katero je šlo, je mnogim znana. Na deželni Slov. trgovski šoli poučuje ves čas nje¬ nega obstoja poleg rednih učiteljev zavoda večje ali majše število zunanjih učiteljev. Število ur, ki so iih ti imeli, je bilo različno; v zadnjih letih je zna¬ šalo to število redno nad 20 tedenskih ur, tako da bi bilo treba nove redne učne moči z začetno plačo ob stalnem namešfenju 3640 K, s pravico do pet¬ letnic in do pokojnine, oziroma do preskrbe vdove in sirot. Ti zunanji učitelji so 'bili plačani za vsako uro s 3 (reci: tremi) kronami, Ce je bil učitelj bo¬ lan ali na katerikoli način zadržan, če je dan, ko bi imel imeti uro, prišel na praznik ali počitnice, ni dobil seveda ničesar. S temi tremi kronami so bila plačana sledeča dela: 1) eno uro pouka; 2) po¬ pravljanje zvezkov pri jezikih in stenografiji; 3) ude¬ ležba pri konferencah in pisanje zapisnikov; 4) vsa opravila in pisanje s klasifikacijo.^ V prvih dveh le¬ tih vojske so bili vsi zunanji učite ji možje s po¬ polno akademično izobrazbo, oziroma z dovršenim bogoslovjem. Kdor misli, da je bilo pri njih ob času vojske dejansko manj kot tri krone za uro prebo- gato plačilo, ta naj primerja, kaj računa za uro dela zdravnik ali odvetnik ali celo boljši inštruktor v za¬ sebnih hišah. Saj do teh učiteljev Slov. trgovska šola ni imela prav nikakšnih drugačnih dolžnosti kot bolnik do zdravnika ali klient do odvetnika. Učitelj je oil plačan za uro kot dninar, ne kot na- stavljenec. Če je zbolel, ni to zavoda nič brigalo, razen da ni bilo treba ur plačevati, podobno kot klienta ne briga nič bolezen odvetnikova. Ta plača je približno odgovarjala renumeraciji, ki jo je dobi¬ val začetnik suplent na državnih srednjih šolah pred uvedbo službene pragmatike. Tu je dobil namreč letno 100 K za tedensko nejezikoslovno uro ah 120 K za jezikoslovno. Med vojsko se je ta remu- neracija vsled draginjskih doklaa in službene prag¬ matike znatno zvišala. Razloček je bil le ta, da dobi suplent svojo plačo tudi, če je bolan, ali zadržan, da si s tem, da ob vstopu v službo dela za malen¬ kostno odškodnino, zasluži stalno nameščenje ^ z vsemi dobrotami državnih uradnikov, zunanji uči¬ telj na Slov. trgovski šoli je bil pa s temi tremi kronami popolnoma odpravljen. Ena tedenska ura na Slov. trgovski šoli je donašala pri povprečno 35 urah v celem letu letno 105 K, seveda, če ni bil učitelj nikdar bolan ali zadržan. Isto plačo kot pro¬ fesorji so dobivali tudi ljudskošolski učitelji, če so poučevali kot zunanji učitelji. In deželni odbor ve, da ti kruhoborski mladini niso zahtevali do Božiča 1. 1915 nikdar kakega zvišanja, dasi so se tovariši večkrat čudili, da poučujejo ob tako neugoduih po¬ gojih, zlasti glede brez lastne krivde zamujenih ur, in je menda Gangl v deželnem zboru predlagal en¬ krat odškodnino 5 K za uro. Saj nazadnje tudi nad¬ ure na državnih srednjih šolah niso bile plačane dosti drugače. Prišlo je prvo leto svetovne vojske. Pouk na Slov. trgovski šoli se je pričel še le po Vseh sve¬ tih in zaključil v drugi polovici maja ob izbruhu vojne z Italijo. Istočasno so zaprli vse srednje šole v Ljubljani. Vse šole so plačevale redne ure in nadure svojih učiteljev enako, kot če bi bilo šolsko leto trajalo redno dobo. Poleg te plače so dajale vse šolske oblasti učiteljstvu ob pričetku prihodnjega šolskega leta tudi »podpore*. Izraz „podpore“ tu si¬ cer ni pravilen; podpora se daje tistemu, ki si sam ne more kruha služiti; če pa jaz ob vojnem času plačam hlapcu nekaj odstotkov več, ker je vrednost denarja padla in temu primerno cena blagu zrasla, potem mu ne dam „podpore,“ ampak le zasluženo plačo. Na trgovski šoli je v 1. 1914/15 trajal pouk le pičlih 7 mesecev. Ostali učitelji so bili plačani ena¬ ko kot v prejšnjih letih, le zunanji učitelji na Slov. trgovski šoli so bili oškodovani za povprečno 30 °/ 0 zaslužka. Tedenska ura jim je prišla le na okoli 70 K letno. Nastalo je tole čudno razmerje: Če je poučeval eno uro nemščine učitelj zavoda z izpitom za meščanske šole kot naduro, je dobil zato letno 120 K in še doklado k stalni plači. Za isto delo je pa dobil profesor z izpitom za gimnazijo le okoli 70 K. Ob času, ko je deželni odbor čisto pravilno drugemu učiteljstvu plačo zvišal — pardon! nakazal večje število kron kot pred vojno — je pri zunanjih nčiteljih „profitiral.“ V zimi nastopnjega šolskega leta 1915/16 so štirje gimnazijski učitelji in dva kateheta opozorili Vaša blagozavednost I Šesti puli je razdeljen v štiri predale in stoji že proti desnemu kotu, tam, kjer je vhod k glavnemu katalogu moje jezikovne tovarne, sistem Pleteršnik & Bartel. Gospodična A d v e r b i j a je izurjena prodajalka v prislovni stroki. Če se ne morete odločiti za to ali ono obliko, vprašajte jo za svet, in pokazala Vam bo moje izborne kraievne, ča¬ sovne, načinovne in vzročne prislove. Poizkusite, ne boste se kesali. Moji prislovi so trpežni, v platno in usnje vezani, z zlatom obrobljeni, do Vaše velecenjene smrti in še dalje rabljivi. Pridite in poglejte! Sedmi pult vsebuje predloge različnih sklonov, od rodilnika do orodnika; najbolj pa bi opozarjal na to, da se moj predlog »kljub* veže z dajaln kom, „raz“ S tožilnikom (n. pr. raz streho), »pri* z mestnikom (ori nas, pri njem), „pri* z dajalnikom je delo neke nemšse tvrdke. Moj blagajniški dnevnik piše »s* pred trdimi, .z* pred mehkimi soglasniki. To posebno priporočamo Vaši blagointeligenci, ki bi, če tako ne piše, utegnila trpeti škodo na zadnji komponenti Vašega imena. Oglasite se torej pri mojem trgovskem sotrudniku go spodu Predlogu, ki Vam bo rade volje dal vsa potrebna pojasnila. Vaše biagomišlje na se ustavi še pri zadnjih dveh pultih, pri sedmem in osmem 1 Kot je za dober zavoj treba dobre vrvice, za lepo obleko lepih trakov, za trden zaboj močn h žebljev, tako je treba za dober jezik pravih, močnih veznikov. Tudi te priporočam slavnemu občinstvu y nakup in rabo. Moji vezniki so solidno blago, ki drži in veže stoletja dolgo kot jermeni iz Pollakove tovarne v U O O s L O v A N 1 na to kuratorij Slov. trgovske šole in prosili, da se jim uredi plača tako, da v prejemkih ne bodo za¬ ostajali za ostalimi učitelji zavoda, ki imajo nadure. V kaki obliki so to želeli, ali naj se zgoraj navedena razlika naknadno izplača, ali naj se nagrada za posamezno uro zviša, se danes ne vemo več spominjati. Zgodilo se namreč ni ne eno ne drugo. Prošnja je romala k deželnemu odboru, toda odgo¬ vora ni hotelo biti. Menda je rešitev prošnje bila zapopadena v nekem sklepu deželnega odbora, da se učiteljem, ki so zaposleni na državnih zavodih, ne da podpora. Ti ljubezniva »podpora* 1 Če plačam uslužbenca tako, kot je primerno plačilni vrednosti denarja - ali je to podpora ? Mi deželnega odbora nismo prosili nikake podpore, ampak smo zahtevali le pri¬ merno plačo. Če deželni odbor zviša plačo za delo, naj jo zvifa povsodi! Enakomerno naj se prilagodi odškodnina za delo novi denarni vrednosti! Ali pa je teh par kronic vredno, da o stvari to¬ liko pišemo? Morebiti zaradi nastopnega. Sedajle bomo pričeli .natolcevati" 1 Oziroma po¬ vedali bomo, kako so dotični učitelji .natolcevali* g. deželnega glavarja že takrat. Do danes se niso namreč še nič poboljšali. Govorilo se je med njimi: O stvari bo tjdločal deželni glavar (kuratorij sploh takrat ni bil sklepčen). Izrazil se je, da ta stvar spada med „personalije,“ ki so njegov referat. Naša vloga bo rešena ugodno, ako kdo izmed vlagateljev osebno posreduje pri njem- Dobil bo tam nekaj opazk na ušesa, ki jih bo bolj težko poslušal; opozorili ga bodo, kaj se spodobi ljudem, ki dobe .podporo*, a plača se bo vendar zvišala, čeprav nekareri izmed vlagateljev spadajo med .mladine". Tega izmed prosilcev ni hotel storiti nihče. »Mla- dini“stojimo na sledečem stališču: Oblasti so zato tu, da rešujejo vloge po svoji vesti. Če je moja stvar upravičena, jo morajo rešiti v mojem smislu, naj kdo osebno posreduje ali pa nihče! Če pa ni upravičena, se ne sme ozirati na nikake osebnosti 1 Storimo vestno svojo dolžnost in zahtevajmo soli¬ darno svoje pravice i To načelo naj stopi na mesto protekcije in uradništvo ne bo izgubljalo ugleda in samostojnosti s tem, da pritiska na kljuke veljakov. Izobraženec naj reče o sebi s Horacom: .. vitat. .. superba limina potentiorum civiuml* (.izogiba se ošabnih pragov veljakov.*) Narod, pri katerem se smisel za vestno vršenje dolžnosti druži s primernim ponosom, je zrel za samostojnost. Vse spoštovanje pred oblastjo, ki upošteva svetopisemske besede: .Najstrašnejša sodba bo zadela tiste, ki so bili pred¬ stojniki 1“ Naredimo pa najpoprej sami pri sebi ko¬ nec vsemu, kar ni vredno svobodnega človeka 1 Svoboden narod je svota svobodoljubnih poedincev. Naše prepričanje je: Ker smo se držali tega na¬ čela, zato tudi od deželnega odbora nismo dobili tega, kar nam je šlo po božji in človeški pravici. Prav je, da nam niso dali ničesar 1 Sicer bi morebiti dobili včasih pod nos ne samo, da so nas .Bpravili h kruhu,* ampak da so nam tudi na kruh nama¬ zali — medu. Eden izmed prizadetih. * * * V svoji radovednosti smo izvedeli in to sporo¬ čamo svojemu dopisniku: Ko je začetkom letošnjega leta deželni odbor z lepo pohvalo za vzorno dele odslovil prejšnjega .mladinskega* ravnatelja, in so odšli iz zavoda .mladinski" profesorji, je deželni od¬ bor začel plačevati ure po 4 K. (Opomba uredništva). Pošten Nemec o Jugoslovanih. Izza svojih d jaških let se spominjam, da je včasih prišlo med nami in hrvaškimi oziroma srbskimi tovariši do različnih nazorov, ki so. se v poostreni obliki po¬ kazali zlasti tam, kjer smo zajedno živeli, na pr. v bo¬ goslovnem semen.šču v Gorici. Izrekali smo manj mile sodbe o Hrvatih v tem ali onetn pogledu, oni pa so nam odgovarjali: „Vi Slovenci govorite tako, kjer ste upoznali naše kulturne prilike iz njetnačkih knjiga, jer su vam bili profesori — Njemci*. Prav so govorili, do pičice resnično. Iz kakšnih knjig smo zajemali svoje znanje o Hrvatih, Srbih, Črnogorcih? Mari iz srbo¬ hrvaške literature? Nikdar 1 Nemški romani, nemški potopisi itd so bili viri, iz katerih smo črpali svojo učenost. Gledali smo na Balkan skozi nemška očala. Tako smo mislili, tako čutili, tako govorili. Hrvat nam je bil (odpusti besedi!) sv . . . pastir, Si b divjak, Črnogorec barbar. Č sto po nemško. Ko se je po bogo- slovnici raznesla vest o umoru pokojnegi prestolo¬ naslednika, si čul iz ust takih slovenskih Nemcev ozi¬ roma nemšk h Slovencev samo eno: .Vsi Srbi so morilci, vse S be je treba obesiti, vse Bdkance po¬ streliti". Nemška očala, nemški vpliv. V tem slogu so pisali Nemci, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj očrnil Slovence in Slovane. Izjeme so bili nemški pisatelji, ki so vsaj poskusili pisati bolj objektivno. Taka bela vrana je urednik nekega krščansko-S' oalnega mirnem času. Pr.dite in razveselite z nakupom m"je srce! Ne ozirajte se na oglase tujih tvrdk, ki Vas hočejo izrabljati s svojimi produkti, iščite le pristnega slovenskega blaga, ki se dobi pri moji prodajalki Konjunkciji. Deveti pult bi moral imeti po vsej pravici ir svojih predalih medmete: ah, oh, joj, ojoj! Toda naš jezik ne rabi bolehavega zdihovanja in moledovanja, naš jezik je močan, zdrav in krepak, vesel zdravja in živ¬ ljenja, vesel mladosti in ljubezni kot fant s pisanim šopkom za klobukom. Zato sem založil mesto mčdmeta nekaj ducatov gesel, med katerimi so prva: Vera, narod, ljubezen, volja in moč. Obračam se še enkrat na vse one, ki so dobrega srca in blage volie, podpirajte po lastni pottebi in moči moje podjetja. Ti, Adamovo rebro, ki v ielen- burgovi ulici kažeš svojo jezikovno nagoto, prid na Jugoslovan ki trg, št 90 in poglej, kako lepo narodno nošo ima slovenske slovn ca. In Ti, slovenski žurnalist, ki prestavljaš Tagespošto od besede do besede, zbudi se in se zavedi, koliko ljudi si že spravil s svojim pisarjenjem v slabo voljo. In Vi, gospodje uradniki, pomislite, .rešuje* svoje akte, da je Vaša slovenščina mnogokrat vse prej kot slovenska. In Vi drugi, kolikor Vas je: delavci, profesorji, advokati, obrtn ki, zdravniki, kmetje, duhovniki, trgovci, sodniki, n ttarji in davkarji: Postrgajte stari kvas in zamesite novo testo 1 Jezik Očistite Peg. lista na Švicarskem, Georg Baumberger. ki je izdal več potopisov, med temi , B 1 a u e s M e . e /. schvvarze Berge*. Volka und Landschaftsbilder aus Krain, Istrien, Dalmati en, MjntenegroBenzmger & E nsiedeln KČIn/Rh. 340 strani, vezana, 60 ilustracij, štiri marke. Vredna knjiga, da jo ima v zalogi Kato¬ liška bukvama in da jo prebere vsak Slovenec. švicarski urednik pripoveduje med drugim o nekem avstrijsko nemškem poštnem uradniku, ki je bival dalj časa v Splitu ter mu je sedaj opisoval kraje m ljudi. Baumberger pravi: .Znal je na pamet cel register grehov ubogih Dalmatincev. Trmasti so, neinteligentni, potuhnjeni itd. Še ostreje da je sodila o njih neka Gradčanka, inženirjeva soproga: »Dalmatinec je naj¬ večji lopov na svetu, najbolj neumen, surov, goljuf, lažniv. Vse Dalmatince bi morali na smokvah pobesiti*. Nato nadaljuje pisatelj: »Dedno zlo nemških Avstrijcev je, da vidijo na svojem rodu same čednosti, na drugih pa same napake. Neki Hrvat mu je dejal: »Mi Jugo¬ slovani ne zahtevamo mnogo, hočemo le ravnopravnost in niti tolike ne, kakoršno imate v Švici. Od enako¬ pravnosti pa ne odnehamo, ne izobraženci, ne kmetje. Ugovarja se nam, da nismo kulturen narod in da naš jezik ne pozna v celi vrsti znanstvenih ved niti enega pomembnejšega dela. Nikdar pa nam niso dali uni¬ verze. Pravijo, da smo za vseučilišče premajhni. Toda Danska, Švedska, Norveška tudi niso večje in vendar imajo obsežno znanstveno življenje v svojih jezikih, in to prav zato, ker imajo narodna vseučilišča Lahko je, kratiti nam univerzo, potem pa nam očitati, da nimamo lastnih znanstvenih del*. Baumberger pravi, da v tem, kar zahtevajo Jugoslovani, ni nič pretiranega ; zato potrjuje naše pravice in trdi, da bi imela Avstrija neprimerno močnejšo oporo v Jugoslovanih, ko bi jim dovolila tesnejo združitev. Na 179. strani biča Baumberger nemški fanatizem in povzdiguje jugoslovansko sirpljivost. Hvali poštenost, iskrenost Dalmatincev. O Čmigori trdi med drugim, da so ondi nepoznane tatvine, pravtako zločini proti nravnosti. Povzdiguje jugoslovanske narodne običaje in navade ter poveličuje deviško in zakonsko čistost. Eno zavrnitev bi dodal 1 Tisti, ki radi očitajo našim južnim bratom nož in kri, naj pomnijo: »Tuut comprender c’est tout par- donner*, kdor vse razume, vse odpusti. Človek, ki ve, zakaj se ljudje v mrzlih pokrajinah topleje oblačijo kakor prelivalci južne Italije, bo tudi razumel in znal opravičiti to senco. Narodu, ki se je moral skozi pet stoletij z mečem v roki bojevati proti krvoločnemu Turku in biti dan in noč oborožen na straži, pač ni šteti v zlo, če mu je prešlo v kri in meso, da nosi za pasom nož. Ali boš morda primerjal par črnogorskih ubojev, v nagli jezi, z milijoni umorov, ki jih prem š. ljeno izvršuje evropska kultura v svoji rafinirani hudobiji nad bitji, še prednoso ta zagledala luč sveta? HrC Rhodus, hic salta I Stiani 250 do 325 so prava apologija Črnegore. Nekje pravi: »Ich gitiiste jeden Montenegriner aus G fiihlen der aufrichtigsten Hochacbtung vor dieser Bevflikerung*. (Pozdravil sem vsakega Črnogorca s čustvom najodkritosrčnejšega spoštovanja pred tem ljudstvom ) Šlovenec! Vzemi, sodi in predsodki bodo izginili. P. S. Da bi bolj in bolj spoznali naš jug, bi bilo dobro, da bi imeli za to potrebne pripomočke. Ali bi ne bilo med drugim umestno, ko bi naši profesorji šli posebno mladini na roko s tem, da bi sestavil® se- znamek vseh v tem oziru priporočljivih knjig in spisov, zlasti iz hrvatske literature? Katoliška bukvama naj bi jih potem imela v zalogi in jih širila po slovenski domovini. Kaj pravite, g. urednik ? Virgilij Šček. Spomin ix 1.1913. I. F. — Bilo je zadnje dneve leta 1913, ko sem obiskal v Leomšču na smrt bolnega poslanca dr. Ign. Žitnika. Mož je že težko govoril, pač pa me je naprosil, naj mu kaj pripovedujem. Vršile so se deželnozborske volitve, prihajala so ravno sveža poročila z raznih volišč. Seveda se je bolnik predvsem zanimal za svoj notranjski volilni okraj. Bil je žalosten. »G ejte*, mi pravi, »ker nisem mogel sam na volilne shode, pa je število mojih glasov padlo! Tega nisem zaslužil*. Tolažil sem ga. češ s kakim silnim aparatom s© delali nasprotniki, kako so izrabili njegovo odsotnost, koliko shodov priredili . . . Pomislil je, pomolčal, nato pa rekel: »Kar se tiče shodov, ali mi veru.ete, da ne grem prav nič več rad na shode ?“ — Sedaj sem molčal jaz. »In veste, zakaj? Ker ne vem ljudem nič povedati I* ■— Nasmehnil sem se ter pomislil: nekaj humorja ima Se — A tedaj bi ga bili videli, kako se je dvignit na postelji, kako so se mu zaiskrile oči ter je v svojem temperamentu kar bruhal iz sebe: »Res ničesar, prav ničesar jim nimam povedati! Z državnim zborom sem hi¬ tro pri kraju, posebno kadar ne zboruje, o deželnih rečeh pa ničesar ne vem, prav ničesar ne vem. In sedaj naj pa grem na volilni shod!“ — »Toda g. doktor, saj vendar dobite vse potrebne informacije v deželnem dvorcu*. — »Kaj h . . . ča, ravno tam ni¬ česar ne zvem, pa sem deželni poslanec. Ničesar ne zvem, prav ničesar ne zvem. Kar L. piše v »Slovenca* o deželnem gospodarstvu, toliko vem, in sedaj naj to prežvekujem svojim volilcem; če me pa kdo kaj na¬ tančnejše vpraša, sem sam tabuia raza. — Saj hodim v deželni dvorec po informacije ; pa me pt hajo od uradni • ka do uradnika, od referenta do referenta, kjer zvem, da sami ničesar ne vedo. Slednjič sem pri deželnih šefih. Ka¬ ko stoji ta stvar, kako ona, da vem poročati volilcem. »Vse v redu, g. poslanec, stvar je v najlepšem tiru[ vse deželno gospodarstvo funkcionira brez napake .. . Le to poveite volilcem, bo zadostovalo*. Pa sem bii milostno odpuščen. — la to ni bilo enkrat, desetkrat petdesetkrat, . . . vedno. — »Da, čul sem* ga preki¬ nem »da je do teh gospodov včasih težko priti, menda so silno zaposleni . . . “—. »Prijatelj, zaposleni gori zaposleni dob, to je sistem, ki se uvaja, in zato pravim, da sem izgubil vse veselje hoditi na shode* — Povem: takrat nisem razumel dr. Ž trnka, kako da se more za tako »malenkost*, — kot sem takrat mislil — tako razburjati. Pripisoval sem vse to na rovaš njegovega sang^imčnega temperamenta in njegove bolezni. — Skoro pozabil sem na to epizodo. In kdo izmed nas nepoučenih rovtarjev bi bil smel dvomiti o popolnoma korektnem postopanju naših najvišuh deželnih funkcionarjev, naših voditeljev . . .1 Gorje mu, kdor bi bil to storil 1 Še na prvem shodu, kier ie opozicijoriMna duhovščina prvič nastopila, smo drugi ta uhs dobili, da smo dejali: sitneži! Namreč opozicija 1 Sedaj pa po štirih letih sem se spomnil na pogovor z dr. Žitnikom m ga zapisal. 6 Kultura, „Martin Krpan* iz »Nove založbe«. u aj pomnim nekaj besed k kritiki, ki jo je prioboii Ljubljančanki dne 5. t. m. gospod -~n—. i Po naglem sodu me je obsodil, da moj R r ni Levstikov Krpan. Res nisem utegnil Levstik : tirati na špiritistično sejo. Mogel sem se tedaj n a i' niti le na Levstikov tekst, ki je po mojem m„ e S| ! mojstrki vzor ekonomije z besedami. Ce torej 5 Krpan ni tak, kot si ga je ustvarila -n-o Va Ji tazija, je temu kriv Levstik. Zakaj pa je »ne™ tako na skritem zapisal, da je bil Krpan — d eb ; (Gl. stran 30, govor ministra Gregorja!) Ceje — moj Krpan prevelik, zakaj pa je Levstik (glej 1 \ _ ♦ _i i ~ v»:l TZnnon m n n ti n in a i 1 ~ p-* Jr 7 *• ■v • , , 4 3) zapisal, da je bil Krpan »močan m silen a' vek, — tolik, da ga ni kmalu takega itd. ? (Ngj J len ni «=» močan!) Torej izjemna prikazen j 1' starih, boljših, zdravejših časih dvameterski dolgih naših hribih niso bili redkost, — Krpan p a j e ^ »fenomen*! Z ozirom na dandanašnje mestne j? kveke pa je zares nerodno, da Levstik ni pristan Krpanove natančne vojaške mere. Besede o sklopljenem ježu — Krpanu kot». resno pretiravanje prezrem. Komodno pa kočiji res ni mogel sedeti, saj kočije niso bile ? jene za take redke hruste. u% Trditev o „v kočijo vstopajočem 4 pa je — vendarle! — vsaj napol pravična. R eS : mogoča tudi ta predstava, Izbral sem res nerodej J„ra,man“ tronnlpl/ TCo hi TTli Tie hll stal 70 U.i »dvoumen* trenotek. Ko bi mi ne bil stal za Ufp , tom valpet — čas z neusmiljenim bičem, — b; ^ to dvoumnost že sam izločil — z novo risbo. Polomija pa je zopet trditev, da je Krpan mejajj »očividno* prijel okoli života. Očividno je bil očividec. Tu gre pa očividno le za to, kaj je m 0 , g o č e. Krpan, izreden hamljač, ima pač izredna zmožnosti in manire? Tako se tudi sabelj lajj, ubrani. Da je Krpanova »mala* glava, ki pa ni mali (pa ne samo na tretji sliki!) primerna taki izredni, silni prikazni, to vedo fizijologi in anatomi. Že davna, davno več ne veljajo grški kanoni. (Glej Michelangelovi preroke!) Več resnih študij, gospod —n—, v« študij! K koncu se —n— moti, če misli, da bil bil le za odrasle napravil iz Krpana satirično burko, Kdor ima čut za Levstikov tekst, čut za moje risbe, bo videl, da sem tudi te satirične zahteve zadostno izpolnil, popolnoma v soglasju s tekstom. Naj odgovorim še nekaj kratkih besed na one nenapisane kritike, ki trdijo, da gredo moje ilustra cije mimo Levstikovega teksta v tem pogledu, dt ne upodobijo oseb, krajev, lokalov itd. tako, kot si predstavlja Močilar kot predstavnik kmečkega ljud¬ stva. Neki moder literat mi je dejal, da sem narisal cesarske hrame take, kot so v resnici, Močilar pa da si jih je predstavljal kot »boljše sobe,* ki jih je utegnil videti. Močilar pa pripoveduje na strani 11: .Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi.' Tudi najzanikernejša hribovska podružnica že po arhitekturi, vsej opremi, celi sveti ubranosti naprav¬ lja ves drug vtis nego »boljša soba.* Nadalje se n. pr. celo cesarjev s e 1 pripelje z lepo kočijo v č e t v e r. Močilar ni videl ali vedel Ie za orožje voj¬ ščakov na križevem potu. Dobro je poučen o wr carski straži, o cesarjevem konjaku itd. Skratka Močilar ni tako naiven in neveden kot kak Jurčiče' kmet iz »Desetega brata*. Ilustrator po tem taken glede na resničnost ni ozko vezan. In če kakoršne koli Močilarjeve predstave, ki jih. Močilar vidi re cimo kot skozi kopreno v velikih obrisih jasnejše o črta in v ^ detajlih točno izriše, nastanejo tako, či ne z resničnostjo v vseh podrobnostih skladne, pi vsaj v velikih obrisih resnične in v podrobnostih re snično-mogoče slike., Seve, če bi pa ilustrator mora podati le točno-psihološke, znanstveno-verne odtisi Močilarjevih predstav, potem bi moral biti impresi jonist najekstremnejše smeri. Ampak vsi ljudje b: dejali: »Z Bogom! Hvala za te čire-čare 1* — lile’ ratje-kritiki prvi izmed njih. Veseli me pa izredno, da sem našel vsaj en eg> človeka, ki me je popolnoma umel brez mojih besed in nn spontano skoraj z mojimi besedami celo b razlož i, zakaj sem Krpana postavil ravno v baročno dobo. Komur se ljubi, naj premišlja o tem! Da bi pa ilustrator ustregel vsem bralcem, ld so Krpana že prej brali, — to je nemogoče! Vsak si je ustvaril v 6voji glavi svoje slike, seve po svo- jem znanju in po moči svoje fantazije. Ti naj d« stracije posebej naroČe pri komurkoli, — le pd meni ne, kajti jaz sem zdaj Krpana sit! Sati Henrik Smrekar. Koncert Glasbene Matice dne 11. t. m., f katerem sta sodelovala g. Josip Križaj, basist zagrebške opere in g. Ciril Ličar, virtuoz n« klavirju, nas je v največji meri zadovoljil, Kajti bas g. Križaja je tako poln, prijeten, voljan, obenem P* tako izrazit, da mu težko najdeš primere. Najvecj* umerjenost brez vsakega pretiravanja, dinamika brei hibe, lepa izgovarjava, čustveno in življenja pol«« izražanje, to so lastnosti, ki potegnejo poslušavcaz* za sabo. Zato pa tudi občinstvo ni štedilo s prizu 8 ' vanjem. H koncu je pridejal še neko pesmico v p ra ' vem kranjskem slogu, kakor je bil še v navadi P re( 25 leti. Fletna pesmica, pa prav nič več kot fk tna In vendar ji je občinstvo najbolj burno ploska 10 Najlepsi m najgloblji dve točki Lajovčevi: Mesec' izbi in Romanca, pa sta šli mimo občinstva tak' kot vse druge. Kdaj bomo bolj prodrli v lepoto «° vejse glasbe! — G. Ciril Ličar je še mlad virtuoz poln življenja in umetniške sile, ki se bo ved« 1 bolj izpopolnjevala. Izpod njegovih prstov vre čist' življenje, ki ga nosi skladba v sebi kot skrit zaklad a S ' , d e umetnik, ki zna ta zaklad pričarati D' dan (v kolikor dopušča to Matičin klavir). — ? ra „ b l!?\ bi umetnik med posameznimi točka« naredil toliko presledka, da bi vse občinstvo vedel« kdaj se pričenja nova točka. Glasbeni Matici si« hvaležni za ta koncert. F Z. ■ Naročajte in širite naš list! Štev. 11. Strelk 3, IUMS10VAN Drobtine. Šopek belih rož, povit z našega in dragih slo¬ venskih listov obljubljamo v priznanje tistemu ki nam more najbolj jasno razložiti 1. potrebo cenzure in 2 njene zasluge za razvoj slovenskega duševnega življenja Umestno vprašanje. Pokojni StUrghk je rekel' nemškemu poslancu dr. Lodgmanau : »Nemški gospodje obdolžujejo Cehe veleizdaje. Vprašam, kako bi se bili oni ponašali, ko bi bili korakali proti Nemčiji?" — Brali smo to v »Miru® in .Straži* in pravimo, da je StUrghk gospode gotovo boljše poznal, kakor pa mi. Drobtine iz deželnega odbora. Govori se, da je deželni odbor dobil polnomoč čez ves denar, kate¬ rega zasluži pri živini. Vendar se je pri sestavi prora¬ čuna pokazal primanjkljaj pol milijona, seveda ne v resnici, ampak samo v proračunu. Da ga bodo pokrili, je deželni glavar kot deželni finančnik predlagal, da naj v ta namen črtajo — učiteljstvu draginjske podpore, ki so znašale 700.000 K. Dežela tako pokrije pri¬ manjkljaj in prihrani 200.000 K. Kdo bi se brigal za učiteljstvo! Dežela Kranjska ne potrebuje več učiteljev, kajti ljudstvo bo zanaprej izobraževala in vzgajala — .Resnica*. Zato pa je deželni odbor naklonil stavcem v svoji novi tiskarni okoli 50 kart, da bodo dobivali cenejše meso za tiskanje .Resnice*. Odkrito pa jim Želimo boljše hrane, kakor jim jo nudi .Resnica*. G6rje In gorjžl Kaj se godi v lepi gorenjski občini, ki nosi ime Gorje. Kakor se stvari sučejo, bo občina Gorje gorje za lastnega deželnega poslanca- domačina. Občinski zastop se še ni izjavil za majniško deklaracijo, zato so to naj prvo storile vrle Gorjanke. Deželnemu poslancu se še vedno niso odprle oči, na shod S. L S. v Radovljico vkljub vabilu ni hotel, doma pa ženskam ni hotel naročiti .Domoljuba*, če niso hotele tudi .Resnice*. Samo ena jo je v neved¬ nosti vzela, pa kmalu vrnila. Ogorčenje med ljudstvom je rastlo: na sv. Treh kraljev si lahko po Gorjah bral napise, naj se ljudstvo podpisuje za deklaracijo in Slovensko ljudsko stranko. Pri župni cerkvi v bližini pokopališča n. pr. je bil napis: .Ljudstvo pozori Bratje, na delo, dokler je še čas, da se otre¬ semo tujega gospodarja. Vsako naj se hitro pod¬ piše in agitira za deklaracijo, za vse S. L. S. in jugoslovansko državo. Očetje, vstanite tudi vi iz grobov in oglasite se za slovenski obstoji — Barantači slovenskega ljudstva naj se pa hitro spreobrnejo, da jih ne zadene bridka usoda. — .Slovenec sem, Slo¬ venec sem, tako je mati djala* . . . .Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odoada* . . . Hčere triglavske, naprej!! Bog z nami*. — In tako se je v Gorjah našlo 123 mož, med njimi 6 občinskih odbornikov, ki v so podpisali odločno izjavo za deklaracijo, proti novi , kmečki stranki in še bolj odločen poziv županu in - poslancu Pibru, da naj pristopita nazaj v S. L. S., Bicer , . . — Kakor nam je bilo sporočeno, ljudstvo najraje poje tisto: .Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada* . , . Prispevek. V zadnjem trenutka smo izvedeli, da je gorjansko ljudstvo zmagalo, kajti v nedeljo se bo občina izjavila za deklaracijo. Svarilo. Dr, Šušteršičev poskus, da bi iz cele S. L. S. naredil organizirano ovaduško družbo se je ponesrečil, ker je pošteni slovenski narod enoglasno odklonil rabeljsko službo, zato hoče sedaj organizi¬ rati enako misleče v Slovenski kmečki stranki. Res¬ nica je začela s sumničenjem in zavijanjem raznih besed in sploh z vsemi načini, ki so pri zlobnih o- vaduhih iz škodoželjnosti v navadi. Človek sam ne ve, kdaj izusti besedo, ki jo zlobni nasprotnik iz- tztrga iz cele zveze, malenkostno zavije ali ji malo doda in ji tako lahko da nevaren značaj. Večina budi, kolikor jih sploh je, je sicer prišlo v stik z Resnico kot Pilet v vero, vendar je nevarno, ova¬ duh človek lahko postane tudi nevede in nehote to¬ rej roke proč od .Resnice* in od vseh, ki so z njo preveč v zvezi. Dnevne novice. Sv. treh kraljev dan. Mati županja sedi oholo za pečjo. Vrata se odpro. Vstopi dvoje deklet, v roki drže polo, polno podpisov; vse je za deklaracijo, vse žene in dekleta v občini. .Prosim, podpišite se za našo deklaracijo, za mir!* Oholo se glasi izza peči: .Jaz sem tudi lahko Nemka, kar sa pa miru tiče, sem zadovoljna, da mi ga dajo moji otroci,* Oče župan kima pri mizi ... To se je zgodilo na lepem Gorenjskem. V naše uredništvo pa pride pre¬ prost kmečki očanec in pravi: .Že dolgo časa smo tudi mi kmetje čutili, da nam manjka nečesar. Govo¬ rili in govorili smo o tisti stvari, Bedaj pa vemo: svojo državo moramo dobiti.* — In vzneseno nam ie star kmečki gospodar začel razlagati, kako je vse ljudstvo kakor ogenj, ki vari in kuje našo svobodo in srečo ... * * * Slovenska Straža, ali stražiš? Med vojno je naše narodno obrambno delo pri obeh društvih skoro popolnoma zaspalo, samo tržaški Slovenci so častna izjema. Nemci zadnji čas vedno bolj poudarjajo: .nemški most do Adrije*, zgraditi pa ga morejo le na na^i narodni nezavednosti, mlačnosti, na ponem¬ čenju naše zemlje in dece. Od koroške strani silijo preko Jesenic prav po stopnjah ob železnici v naše razdejane goriške domove in dalje proti morju. Usta¬ novili so kar tri družbe, ki naj na goriških razvali¬ nah vgnezdijo nemški kapital in nemški jezik. Zelo se tudi Nemci zanimajo za goriško vrtnarstvo in ze¬ lenjavo. Mar mislite, da ne bodo hoteli teh važnih in bogatih panog našega narodnega gospodarstva dobiti v svoje roke ? Razveseljivo je sicer, da odhajajo nemški in nemškutirski posestniki iz Ljubljane in drugih krajev v sredini, toda pritisk bo hujši na koroški, štajerski in goriški narodni fronti. Vzroka dovolj, da poživimo svojo narodno obrambo. V boju za veliki ideal združenja v lastni državi ne smemo pozabiti drobnega dela nu obmejnih točkah, kjer je v nevarnosti naš jezik, naša kmetija, naša obrt in trgovina. Vsekakor bo potrebno, da vsestransko pre¬ gledamo narodni položaj na celi meji in začnemo pametno in složno skupno delo. Mariborska .Straža* zagovarja misel, da se sporazumeta .Družba sv. Cirila in Metoda* in .Slovenska Straža*. Prva naj bi skrbela zgolj za šolstvo, vse drugo narodno o- brambno delo pa naj bi prevzela .Slovenska Straža*. Mislimo, da je duševno razpoloženje našega nSroda tako, da pride do premišljenega sodelovanja. Prva skrb pa bodi. da oživimo vse podružnice. Osrednje vodstvo Slov. Straže ima glavno sejo 11. svečana, pri kateri pridejo na razgovor vse te zadeve, zlasti pa obsežna akcija za varstvo slovenske zemlje. Dolgo je molčala, po treh letih in pol pa se je zopet oglasila Ljubljana. Včeraj ob 1. uri popoldne jo prišla velika množic« ljudstva, zlasti mladine, po¬ zdravit bivšega župana g. Ivana Hribarja, Id se je bil prejšnji dan vrnil iz političnega pregnanstva. Zadoneli sta himni .Lepa naša domovina* in .Hej Slovani*, nato pa se je množici zahvalil slavljenec. Z veseljem se vrača iz pregnanstva pomlajen v slo¬ vensko domovino, ki še nikdar ni imela tako smo- trene politike, kakor danes. S trikratnimi .Živijo* klici slovenski domovini je množica odšla k deželnemu dvorcu, kjer so se slišali klici in žvižgi proti dr. Šušteršiču, Odpeli so .Hej Slovani* in odšli pred Prešernov spomenik. Tudi tu je po kratkem nagovoru mogočno zadonela .Lepa naša domovina* in nato Še ona skupna .Hej Slovani*. Ljudstva je bilo vedno več, ki je v sprevodu odšlo h knežoškofijski palači, kjer Je prevzvišenemu vladiki priredilo burne ovacije. Vlada, kje si? (Iz učiteljskih krogov). V svrho fiumiranja deželnih financ ie dovolil pred leti državni zbor neke predodkaze od davka na žgane pijače. Slo se je v prvi vrsti za to, kar se Je tudi izrecno povdarjalo v državnem zboru, da dežele zboljšajo svojemu učiteljstvu gmotno stanje. To se Je drugod storilo, le na Kranjskem — deželi neverjetnosti ne. Pač so leta 1914 sklenili načrt nekega zakona, ki je kazal učiteljstvu od daleč oglodano kost, do katere pa učiteljstvo ni prišlo, ker so bile vsprejete v zakon določbe da ni bil sancijoniran. Pozneje je sklenila večina dež. zbora dati učiteljstvu .po pre¬ vidnosti* 25 odstotkov doklade, to se pravi, nemško učiteljstvo brez razlike mišljenja je prejelo celo do¬ klado, slovensko so pa delili po političnem prepri¬ čanju in delili so doklade čisto, kakor se je zlubilo , deželnim odbornikom. Tako so gospodarili z državnim denarjem v zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva Vlada je molče odobravala ta kulturni škandal. Lahko se je pobahal dr. Lampe pred cesarjem, da so v redu deželne finance. Da, da 1 Ce so v redu, so na račun ubogega učiteljstva, ki strada in lakote gi ne - v Vsi tisti milijoni državnih predodkazov, ki vzdržujejo nekontrolirano deželno gospodarstvo, so učiteljski denar, prismojen na grd in umazan način, na račun učiteljske bede. Država in druge korpora¬ cije so svojim uslužbencem v teku vojne izdatno iz¬ boljšale gmotno stanje. Tudi učiteljstvo je dobilo v drugi polovici leta 1917 neko draginjsko doklado. Da si zamore učitelstvo nabaviti za zimo kaj obleke kak priboljšek, dovolil je državni zbor v jesenskem zborovanju v to svrho 70 milijonov kron z izrečnim dodadkom, da se mora do 15. dec. 1917 izplačati ta znesek ne glede na kako že preje izplačano draginj¬ sko doklado. Na Kranjsko odpade 1,017.000 K. Naš deželni odbor, ki ima .urejene deželne finance* je vkljub /asnemu besedilu s pohlepno roko segel po državni dokladi češ: polovico je dežela že izplačala polovico bo pa v letu 1918. Ker mu to ni obveljalo, maščeval se je takoj. Snedel je učiteljstvu šetisto draginsko doklado, ki jo je izplačeval leta 1917. Draginja raste neus¬ miljeno. Najnavadnejše potrebščine so se podražile za 1000 °/ 0 in še več. kranjsko učiteljstvo pa ima isle dohodke, kakor pred vojno. To je nezaslišan vnebovpijoč greh! Celo nižje avstrijski deželni odbor, ki je po političnem mišljenju najbližji kranjskemu, ni prikrajšal svojega učiteljstva, ampak mu poleg stare draginjske doklade zvišal isto v letu 1918 za 50 odstotkov. Navadni delavec ima sedanji draginji primeren zaslužek, le učitelj, ta ubogi kulturni de¬ lavec naj pogine za plotom kot — vagabund. Na vseh teh krivicah, ki se gode učiteljstvu, delamo so¬ odgovorno vlado. Če bi imela kaj srca za ubogo učiteljstvo, bi lahko prisilila dež. odbor, da popravi storjeno krivico. Od najvišjib oblasti je dobilo uči¬ teljstvo tekom vojne laskave pohvale za patriotično delovanje, če pa prosi kruha, najde le gluha ušesa. Zato kličemo še enkrat: Vlada, kje si! Moka in mir. Avstrijski Vsenemci so izdali le¬ tak v katerem pravijo, da so .razmere glede pre- prehrane še veliko boijše kakor v prejšnjem letu, tako, da je preskrba z živili zagotovljena.* Tudi vsenemška resnica ima kratke noge. V Trstu par dni niso imeli kruha, prišlo je do velikih demonstra¬ cij, delavci v ladjedelnicah štrajkajo. Po Dunaju in Nižje Avstrijskem stavka več stotisoč delavcev. Zla¬ sti stavkajo po tovarnah, ki delajo za vojno. Gotovo je, da bo strankarsko gibanje seglo tudi drugam, kajti brez jela ni dela. Stavka pa je tudi političnega značaja. Socialna demokracija pravi, da so se stavke začele kar hipoma, in sicer kot glasen opomin vo¬ dilnim krogom, da naj jasno zagotove v Brestu Li tovskem, da nočejo aneksij, pač pa brezpogojno sa¬ moodločbo narodov, o katerih sedaj razpravljajo. Z vso jasnostjo priznavajo nemšlri listi, da je to na¬ perjeno posebno proti Nemčiji. Strajkujoči zahtevajo nadalje temeljito preureditev preskrbe z živili, sploš- in enako volivno pravico za občine in odpravo mi- litarizacije tovaren. Krušni minister H6fer je pove¬ dal, da morajo znižati porcijo moke, da bo pritisnil na Nemčijo in na Ogrsko, da dobi vsaj za delavce- težake nekaj več moke. S posebno naredbo je zni¬ žal po celi Avstriji moko na polovico dosedanje množine, kmetom pa, ki so se doslej sami preskrbo¬ vali je znižal tedensko množino na poldrugo kilo in 75 dkg. (Doslej so imeli 2*1 kg na teden.) V prora- črnskem odseku so poslanci vladi očitali, da je po njeni krivdi in nesposobnosti prišlo tako daleč, da nam grozi najhujši sovražnik vojne — lakota. Vla¬ da je izjavila, da bo začela najstrožje rekvirirati doma, toda s tem ne bo pomagano. Njena krivda pa je, da na Rumunskem, Ogrskem in v Italiji ni znala dovolj odločno poskrbeti za avstrijsko prehra¬ no. Ali ji ni bil znan pregovor: .Ljubezen gre sko¬ zi želodec?* Vojska in kmet Slovenska kmečka stranka pripravlja velikansko agitacijo med vojaščine oprošče¬ nimi meščani za prostovoljni odhod k vojakom na¬ mesto vpoklicanih kmetovalcev, ki so doma gotovo bolj potrebni kot oni. Ker lepi vzgledi najbolj vlečejo, skušajo pripraviti do tega lepega koraka dva deželna odbornika in vpoklicati v deželni odbor dva kmeto¬ valca, pa se menda dosedanja odbornika neka, kujeta, in urednika .Resnice*, ki je pa baje preče, nenadomestljiv, ker nihče drugi neče dati svojega poštenega imena za tako .Resnico* — pa vendar je v njenem članku pod gornjim naslovom zagrozi _To so nevzdržljive razmere, ki se morajo popraviti. Cujemo, da namerava kranjski deželni odbor storiti posebne korake radi tega, in prav ima*. Časnikarske vesti. .Demokracija,* revija socialistične omladine, ki ni zadovoljna s sedanjimi nazori vodstvS jugoslovanske socialne demokracije, izide koncem tega meseca. Naprednjaki bodo izda¬ jali poljudni tednik .Domovina.* V našem ted¬ niku .Domoljubu* smo veseli svežega duha, ki ga je prinesel s seboj novi urednik, posebno pa nje¬ gove jasne odločnosti za deklaracijo in Slov, ljud¬ sko stranko. List prav od srca priporočamo, Vojska. S. — Dvanajst tednov je preteklo od enajste so¬ ške bitke, predno so se Italijani vnovič začeli gibati. Ko smo prišli do Piave, smo se ustavili. Obe vojsku¬ joči stranki nista hoteli in mogli več skrivati, da se bo bil odločilni boj na zahodu, v Šampaniji In Fland¬ riji. Tam bo treba zbrati vse moči. To upoštevajoč so računali Italijani, da je sedaj naša laška fronta zelo oslabljena in so iz brambe prešli k napadu. Sredi januarja so napadli srednji del naše gorske fronte med Brento in Piavo, hoteli so obkoliti goro Asolone. Bitka je bila huda, Italijani jo imenujejo .bitko bomb in granat". V frontalnem napadu so prišli malo naprej, ker pa ob bokih niso imeli uspe¬ ha, so jih vrgle naše čete tudi iz srednjega kotička zopet vun, Tako je ostalo vse pri starem; edino maj¬ hen uspeh na tem bojnem polju so imeli le Francozi že 30. nov. lanskega leta, ko so napadli goro Tomba. Na zahodu trajajo priprave dalje. Na rusko-ru- munski fronti je premirje. Od drugod pa novega nič. Narodno gospodarstvo. M. h. II.- Poleg človeka sta delo in kapital naj¬ važnejša tvoritelja narodnega premoženja, os, krog katere se suče oostoj, naprtdek in blaginja posamez¬ nika in naroda. Delo in kapital: veljaka brez katerih si danez niti misliti ne moremo socialne družbe. Pa bili so časi, ko še ni bilo kapitala in ti časi so bili srečni. Prvotno je delo, kapital je produkt kulture, ki ima danes tako dvoumen pomen. Delo in kapital: tako tesno zvezana, pa tako sov¬ ražna pola. Odkar sta se srečala v socialni družbi, bijeta boj, neizprosen boj na življenje in smrt Delo, ta gospodarska veličina, je imelo od pam- tiveka na svoji strani trezno in blagomisleče ljudi, kapital jih je imel proti sebi. Kako tudi ne. Delo je tvorilo vedno le dobro, kapital tudi mnogo, mnogo zla. Delo je ie zidalo, kapital je tudi rušil, Delo je le združevalo, kapital je tudi« razdiral. Delo: osebnost, kapital: moč. Kako poučna je zgodoviua dela in kapitala. Kjer je cvetela osebna prostost, tam je veljalo delo. Poleg kapitala je bila vsikdar tudi sužnost, bo¬ disi gospodarska, bodisi politična sužnost. Dolga stoletja je valoval boj med kapitalom in delom. Krščanstvo se je zavzelo z vnemo in odloč¬ nostjo za delo in proti kapitalu. Ta odpor krščanstva je znatno zadrževal kapital na potu do zmage, a ustavil ga ni. Moč kapitala se je dvigala — prostost narodov, ugled osebnosti, veljava dela je pedala. Kdor bi nam spisal zgodovino boja med delom in kapitalom, bi nam podal kulturno’ zgodovino člo¬ veštva na naravni podlagi. Konečno si je pridobil kapital politično in gospo¬ darsko premoč nad delom. Ta premoč pa je povzro¬ čila katastrofo, svetovno vojsko. Sredi svetovnega gorja nas tolaži zavest, da je bila morda vojska res že radi tega potrebna, da uniči samo sebe, da zlomi moč kapitala, da odpre na strežaj vrata demokratizmu. Te neskončne žrtve bi bile skoro vredne te cene. Demokratizem pomenja gospodarstvo dela. Kapi¬ tal sicer ne bo izginil iz pozorišča. prevzel bo le boli pohlevno vlogo. V demokratični državi se bo smel nabirati večji kapital le v 8kupne občekoristne name¬ ne. Moč kapitala leži v njegovi produktivnosti. Zato se bo produktivnost kapitala po možnosti omejila. Gospodarstvo dela in ugled osebnosti bosta rodila zdrave razmere v socialni družbi. Danes ima delo še čudovito različno vrednost Povsem neopravičeno. V dobi demokratizma bo vred¬ nost dela zjednačena. Duševno delo se bo moralo ponižati in bo moralo priznati telesno delo za prave¬ ga brata. Vrednost dela se bo po možnosti zjednačila m z njo v enaki meri tudi vrednost posameznih sta¬ nov. Bratje vsi ljudje — bratje vsi stanovi. V dolgovih ... Pri kmetijski enketi je povedal oddelni načelnik Grimm, da bo koncem četrtega leta vsak avstrijski podložnik dolžan 2475 K. Samo za obresti vojnih dolgov bemo na leto plačevali 4335 mt- lijonov, tedaj več, nego so znašali vsi državni stroški pred vojno. Dolga bomo imeli takrat 72 milijard, vse avstrijsko narodno premoženje pa so pred vojno cenili na 100 miljard. Med vojno, ki veliko bolj uničuje kakor ustvarja, ae naše narodno premoženje gotovo ni zboljšalo. Naša zemlja. V zadnji številki omenjena enketa o zboljšanju avstrijskih tal je končana. Kjer je zbolj¬ šanja potrebna zemlja bodo vsi posestniki morali usta¬ noviti zadrugo, ki bo vodila ta dela. Potrebna denarna sredstva bodo dobili pri deželnih bankah, ki bodo izdale zastavne liste. Predno se bo to ogromno delo začelo, bomo imeli že svojo državo, v kateri bomo to vprašanje rešili, kakor bo nam kazalo. Naša zemlja je še povsod precej zanemarjena, — krivda nemških in ogrskih vlad, — toda zboljšati se jo da toliko, da bomo imeli živil in krmil v izobilju. Res pa bo delo ogromno. Jugoslovansko brodarstvo. Dubrovniške paro- plovne družbe se bodo tesnejše združile v posebno zvezo. Politika. Naša politika. To dela sedaj ljudstvo samo s svojimi izjavami za svobodno jugoslovansko državo. Po deželi so se začeli škodi, katerih pa je se vedno premalo. Govorimo, dokler je čas. Znamenja kažejo, da se nase politične stranke ne bodo več ločile po deželah, ampak bomo poleg Vseslovenske ljudske stranke dobili tudi enotno organizirano napredno Sto vensko demokratično stranko in kot tretja bo prišla v poštev, socialnodemokratična stranka. Ena sama slovenska stranka je nemogoča, pač pa se resno pripravlja ^Narodni svet.“ ki bo predsta- vitelj slovenskega naroda. Po listih in strankah se vrše temeljita razmišljanja o sestavi pravici in moči tega skupnega narodnega organa. Hrvatje pozorno zasledujejo naše smotrno in temeljito delo za zedi¬ njenje in želijo, da bi tudi na Hrvatskem naša stvar bila kmalu tako jasno in enostavno urejena in u- koreninjena, Politični program nemških meščanskih strank. Neštetokrat se je že očitalo nemškim meščanskim strankam, da nimajo pozitivnega političnega pro¬ grama. Njihovo politično delo je imelo samo za cilj zagreniti slovanskim narodom v Avstriji življenje, ovirati njihov politični razvoj, vsako njihovo še tako I opravičeno zahtevo sumničiti in tvoriti t*k