4. štev. V Ljubljani, v četrtek . a 187. Letnik . Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 15 2 3 n n n n n Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št, 163. Politim lisi za slovenski narofl. Po poiti prejeman velja: /,. Za celo leto . . 10 gl. tfnjtP za pol leta . . 6 „ Hf za četrt leta 60". 20 10 V administraciji velja Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ za Četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. w Dr. IVazlagov odgovor na nezaupnico gorenjskih volilcev se glasi: Na dopis od meseca dec. 1873 odgovarjam to-le: Za sedaj obdržim mandat za deželni zbor kranjske vojvodine, s katerim ste me bili brez mojega potegovanja trikrat počestili, in sicer ne zato, ker mi je po dveh duhovnih gospodih Ž. in L. povedano bilo, da so se podpisi proti meni že meseca julija 1873 na praznem papirji nabirali, tudi ne zato. ker neko človeče strastne članke po časnikih pisari, ampak zato, ker je tak način ravnanja proti kateremukoli poslancu nedostojen za vo-lilce v po s ta v o daj n i zbor, dokler nijso postrežčiki njihovi poslanci; potem zopet, da se ne bi našim deželanom na Štajerskem nc milo za nedrago vračevalo, ker je na Kranjskem rojenih, pa na Štajerskem bivajočih ljudi v cesarksih, deželnih in občinskih službah, potem med odvetniki, notarji, trgovci in obrtniki tam stokrat več, kakor pa na Kranjskem bivajočih „Štajercev." Kadar mi bodete svoje tehtne razloge naznanili dostojno in brez zmesi nekih časnikarjev, kateri še katehizma temeljito ne znajo, vam bodem tudi mirno in možato odgovoril; tačas pa hočem še zanaprej delati za napredek naše dežele in našega naroda v prvotnem smislu slovenskega rodoljubja. Naša ožja domovina je na Slovenskem, širja pa v Avstriji; toraj se imamo po krščansko prenašati med soboj in skrbeti za bratovsko sporazumljenje med narodi, ako hočemo domovini do prave sreče pomagati Z Bogom! V Ljubljani na novega leta dan 1874. Dr. Razlag. Dr. Razlag v tem pismu svojim volilcem povč, da od poslanstva ne bode odstopil, 1. ker je tako ravnanje (da se volilci drznejo svojemu poslancu izreči nezaupnico?) nedostojno (sic!), in 2. da se Kranjcem na Štajarskem hudo s hudim ne bode vračevalo, če bi moral Šta-jarec Razlag odložiti mandat za kranjski deželni zbor. Da bi se opravičil pred svojimi volilci, mu čisto nič mar ni, molče preskoči vzroke, zarad kterih so mu poslali nezaupnico, ter tirja od njih bolj tehtnih razlogov. Ko so češki volilci svojim „mladim" pošiljali nezaupnice, ker so se ločili od narodne večine in s tem provzročili razpor v narodni stranki, se nikdo iz med njih ni drznil reči, da bi to ne bili dovolj tehtni vzroki za nezaupnico, le dr. Razlagu to niso dovolj tehtni razlogi, ampak hoče še drugih imeti. In kaj bo dr. Razlag storil, če mu jih volilci navedejo? mar odstopil? Kaj še! Potem, pravi, jim bo še le mirno in možato odgovoril! Kaj? Morda ravno to kakor zdaj, da ne odstopi od poslanstva, ker njih razlogi niso dovolj tehtni! Sicer pa je že to nekaj, da jim hoče tedaj mirno in možato odgovoriti. Tedaj on sam pozna, da jim sedaj ni odgovoril ne mirno in ne možato, če bi bil g. Razlag mirno prevdaril, kaj naj svojim volilcem odgovori, bi se ne bil tako daltč spozabil ter jim očital nedostojnost in odrekal pravico soditi svoje poslance. Možko pa tudi ni, da prelomi svojo zapisano besedo in volil ceni žuga, da se bode Kranjcem povračalo na Štajarskem, če bi njega hoteli siliti, da odloži svoj mandat. To žuganje dr. Razlagovo ni le pripravno žaliti njegove volilce, ampak tudi vse Stajarce, ktere pred vsem svetom popisuje za tako maščevalne, da se bodo znosili nad tam bivajočimi Kranjci, če bi ti tudi nedolžni bili. Kranjci Štajarcem nikdar nismo dali vzroka maščevati se nad našimi tam bivajočimi deželani. Večkrat smo že pokazali, da so nam Štajarci dragi in ravno dr. Razlag ima najmanj vzroka pritoževati se čez nas. Ko je prišel na Kranjsko, so ga z zaupanjem sprejeli in priporočili ga za poslanca gorenjskim volilcem, ki ga ve-čidelj še po imenu niso poznali. Kaj moremo mi zato, da Razlag ni opravičil tega zaupanja? Mi tedaj nikakor ne moremo verjeti, da bi bilo ono žuganje dr. Itazlag-ovo Štajarcem po volji in da bi oni dr. Ita/.lagu na ljubo bili nepravični in maščevalni. Ce je pa kak Kranjec na Štajarskem, kteri zasluži nezaupnico, kakor dr. Razlag pri nas, naj mu jo le pošljejo; mi jim bodeino po vsem prav dali, in sram bi nas bilo, če bi videli in slišali, da se vede kakor zdaj Razlag pri nas. Prav očiten za-snieli je tedaj, če dr. Razlag proti koncu svojega pisma trdi, da hoče delati za napredek naše dežele in našega naroda; nehote se mu je menda vrinila pisarska pomota in bi se imelo glasiti za napredek našega „Naroda", ker le „Narod ' je zdaj z njim zadovoljin, narod pa mu očitno izreka nezaupnico! Sicer pa nam je to pismo jasen dokaz, da nismo preostro sodili dr. Razlaga, ampak šc predobro. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. — Cesar so 4. t. m. v Budimpeštu sprejeli papeževe poslance, ki so jim naznanili, da sta nadškofa Tarnoczy in Siinor imenovana za kardinala, ter jih prosili, da bi jima izročili kardinalske kape (baret). — „N. fr. Presse" \6 povedati, da bode Ilerbst v državnem zboru stavil predlog, naj Podlistek, I n f e r n a I i. Novela. (Iz poljskega poslovenil A. Lukovič.) (Konec.) Henrik je krasno rojakinjo in njeno osodo šc obžaloval, ko se vesela godba oglasi in krasna Fiorabella na belem, brzonogem konju v diru prijaha. Lahka rudeča suknja pokriva lepo stvar-jene Fiorabelline ude, venec iz belega cvetja se vjema s črnimi svilnatimi lasmi a čarovne oči pod domačim nebom razcvetenega dekleta očarajo srca vsim nazočim. V lepem oboku povzdigne roki nad glavo in bobnaje z nježnimi prsti na „kastagnelo" začne plesati zanimivo ..fandango" na hrbtu naglega konja. S smehljajem, kateri v rožnih ustih bele zobe kot vrsto biserov razkrije, kliče z glasnim glasom dirjajočemu konju: „Su, su, Bello, animo. su, su Bello!" Gromovit plosk zadovoljnih gledalcev zagrmi. Vse oči so obrnjene na lepo umetnico, posebno ko se pokleknivši na naglo begajočem konji pokloni občinstvu in roko vznese smehljaje proti gledalcem, zahvale se za priznavo. Godba neha. Fiorabella konča svoj tek in skočivši s spenjenega ,,Bello" komaj se žemljice z nožico dotakne. Trikrat se občinstvu pokloni in ubeži za zastor. Nastopi kratek oddihljej, v katerem šaljivi bajazo nižje zbrano občinstvo razveseljevati skuša. Z nova oglasi se godba in sam „padronc" gre naznanit nastop Infernalija. Dva služabnika pripeljeta mu ognjenega arabskega konja; široko odpira nosnice, rezgeta in nestrpljivo grehe z nogami in razmetuje pesek. A komaj došli mladeneč svojo roko na njegov ponosno vzvišeni vrat položi, upokoji se kot speče dete in Infernali z jednim skokom na-nj švigne. Visoka in tanka jezdečeva postava vrlo dobro vjema se s španjskim krojem in dolgo s črnega „bireta" majdčo belo pero oltsenča časoma žalostno in bledo mu lice. „Avanti! Avantil" kliče, spusti brzdo, založi roki, in ponosno kviško gleda. V diru bega arabček okoli, zemlja se praši pod njegovimi nogami in silni udarci kopit ob zagrado, katera je ločila gledalce, napolni bliže sedeče gospe. „Avanti! maledetto! Avanti!" kliče zmiraj glasneje Infernali; godba zadoni s čvrstejim taktom in arabček pospeši svoj tek. Gromovit „bravo!" glasi in doni daleč čez mejo jezdar-nice, plosk premaga godbo, a Infernali stoji mirno, brez znamenja zadovoljnosti klicaje zaporedoma: .Avanti! Avanti!" In konj teka čim hitreje; Infernali upre eno nogo ob njegov vrat, vznese desno roko nad glavo, in dolgo pero v pihajočem zraku oprosti njegov obraz. Jezdec ozre se okoli in njegove oči srečajo se z očima tresoče se Poljkine. ,,0 Bože!" zavpije v tem trenutku Infernali — nagne se — zgubi ravnotežje in udari z glavo ob steber na sredi stoječi in se mrtev na tla zgrudi. se voli poseben konfesijonelin odbor, ki bode imel pretresovati dotične vladine predloge in skrbeti za to, da bodo poslanci sami predlagali konfesijonelne postave, če bi jih vlada ne hotela. Klub levičarjev bode gotovo podpiral predlog za poseben konfesijouelni odbor, in soditi je po zadržanju sredice pri adresni debati, da mu tudi sredičarji ne bodo nasprotovali. — Na Češkem se pripravljajo na volitve; Praški listi objavljajo kandidate za državni zbor, med kterimi mladočeskih kandidatov Sladkovskega, Cizeka in Gregra več ni. Že zdaj je gotovo, da bodo od zaupnih mož nasvetovani kandidatje vsi voljeni. To ne bo le hud udarec za mladiče same, ampak tudi za liberalce sploh, ki so se za trdno nadjali, da bodo s pomočjo mladih zadušili vso držav-nopravno nasprotovanje. Zato liberalni listi dajejo mladim pogum, naj se borbe s starimi ne vstrašijo, ampak jo izpeljejo, naj velja kar koli hoče. Pa mladi dobro čutijo svojo slabost in se za zdaj s starimi ne bodo merili. -- V Predarelskem deželnem zboru je bil 5. t. m. na dnevnem redu tudi predlog o oporekanju proti neposrednim državnim volitvam. Pa preden je prišla ta točka na vrsto, bil je deželni zbor po ukazu ministerstva sklenjen. Liberalni listi proslavljajo to energično (?) delo, ki je pa vladi bolj na sramoto, kakor na čast. Njena vest mora kaj slaba biti, ker ne more premagati še oporekovanja malega Predarelskega zbora. Če je res tako mogočna, kakor jo libcralci popisujejo, bi naj bila deželni zbor ali razpustila, ali pa pustila ga oporekati, ter si mislila: Naj počenjajo kar koli hočejo, mene vendar iz mojega tira ne premaknejo. — Štajarskem u deželnemu zboru je cesarski namestnik naznanil, da bode zadnji čas sklenjen 16. t. m., če že poprej ne konča svojega dela. Vnanje države. Francoska. V zadnjem listu smo povedali, da je bila Francoska vlada častnikom, ki bi vajo v Civita vechii, ukazala, za novo leto se ne papežu ne laškemu kralju pokloniti, da se nobenemu ne zamerijo. Pa kmalo potem je ladijnemu poveljniku došlo povelje, da naj si pri papežu izprosi privatno avdijenco in sc mu s svojimi tovariši predstavi. To se je res tudi zgodilo; pa laški krogi so bili vsled tega tako razkačeni, da zdaj šiloma tirjajo od Francoske, da naj ladijo iz Civita vechie pokliče. Pa Fran- ^Arabček obstoji kot prirasten in z žalostnim rezgetanjem kaže, da čuti zgubo gospodarja. S presunljivim krikom „Adolf!" zgrudi se Poljkinja omedlela v naročje svojega sopruga. — Zbeže tovariši nesrečnega jezdeca — a občinstvo prej kot mogoče zapusti nesrečno to gledišče. * Druzega dne prinesel je v *skih toplicah izhajoči dnevnik sledeči članek: „Pri včerajšnej igri umetnih jezdecev sig-nora Bambolinija je najsposobnejši izmed njih, slavni Inferuali, po nesreči zgubil ravnotežje, padel z naglo dirjajočega konja, udaril z glavo ob steber stan podpirajoči in v nekoliko trenutkih umrl. Ime Infernali nij bilo njegovo lastno, ampak le izmišljeno; pravi se, da je bil Poljak, kar potrjuje tudi poslednji odmev poljski pronešenega vskrika: „o Bože!" Nekoliko dni poslej čitalo se je med imeui oseb, ki so iz toplic odšle: „Edmund Grijemski s svojo soprugo iz Krakova". — coska se bo za to zahtevanje Laške težko težko zmenila in nekteri listi že pisarijo o sporu med Laško in Francosko. Pa Laška le bolj ropota in si ne bode podstopila s Francosko sprijeti se, ktere nikdar ne bi užugala. — „N. fr. Pr." iz Rima izve, da je francoska vlada neki v Verzailles poklicala svojega poslanca pri papežu, Courcellesa, da opraviči ravnanje francoskih duhovnikov, ki pri črni maši za umrlim francoskim obrstom de la Haye niso v cerkev pustili laškega kraljeviča Humberta in več laških generalov. To bi bilo, se v4 da, liberalcem kaj ljubo, pa brž ko ue gre Courcelles v Pariz vse zavoljo dugih reči. Na Špaqjskem je Castelar od vlade odstopil in namestoval ga bo Serrano, ki je glava Alfouzistov. Že delj Časa bil je nek prepir med Castelarjem in predsednikom Cortesov, Salmeronom. ki je zahteval, naj Castelar nektere ministre spremeni. Pa Castelar tega ni hotel storiti in pričakoval je, da bodo poslanci odobrili njegovo zadržanje. Pa kakor smo že zadnjič poročali, bilo jih je le 100 za vlado Castelarjevo, 120 pa proti nji, kar je Caste-arja tako zabolelo, da se je mahoma odpovedal vladi. Kmalo potem je prišel nek oficir v zbornico, ter je Salmeronu izročil pismo, v kterem Madridski poveljnik, general Pavia, zahteva, da naj se zbornica pri ti priči razpusti Salmeron in tovariši njegovi so zdajjeli trositi Castelarja. da naj zopet prevzame vlado, j>a vse zastonj. Na to je prišla kompanija meščanske straže v zbornico, in je poslancem zaukazala, da naj se razidejo, general Pavia _pa je pred zborno palačo čakal s svojimi vo-aki iu nastavljenimi kanoni. Sostavila se je nova vlada pod predsedništvoui maršala Serrana, ki je neki vse to osnoval, da bi tolikanj ložej na prestol spravil sina svoje nekdanje pokro viteljice, pregnane kraljice Izabele. Zdaj je z zabelo, ki mu je neki precej pisala, še razprt iu diplomatični krogi mislijo, da se ne josta sprijaznila, pa manifest, kterega je neki izdal, dovolj očitno razodeva njegove namene. V njem spodbuja vse stranke k spravi in edinosti. Kadar bode zatrt upor karlistov in ru-dečkarjev, si bode dežela izvolila svojega gospoda. — Poslanec Abarzuza v Parizu bi se bil poslanstvu odpovedal, če bi bili zmagali intransigenti ali rudečkarji, tako pa se bo še nekoliko pomislil. — Moriones se je neki odpeljal iz Santone v Santander, da bi jo mahnil proti Bilbao, kjer se karlisti priprav-jajo, da mu pojdejo naproti. Laška. Da Lahi prežijo po avstrijskih deželicah ob jadranskem morji, si vsakdo lahko misli; da je pa nevarnost morda bliže, kot si domišljujemo, to se čisla premalo. Iz Rima piše v „Germanijo" njen dopisovalec o tej zadevi med drugim: „Med prapori, ki so jih 2. julija 1871 puntarski Talijani nosili po Rimu, in ktere je kralj sam iz pomolij kvirinalskih ogledoval, je bil tudi prapor Tržaški. Na njem so bile brati besede: „Romae matri Tergestae spe devotae". (Trst po Rimu zdi-huje.) Kakor je že pod papeževim vladarstvom skrivni „Comitato italiano" v službi tedanjih piemonških ministrov deloval in mu je na čelu bil markiz Migliorati, kraljev poslanec pri sv. prestolu; tako deluje zdaj neki „Comitato italiano" v Trstu, in tudi temu na čelu je morebiti ondotui talijanski konsul. Naposled pripoveduje dopisovalec o dveh diplomatih, tali janskem in nemškem, ki bivata zdaj oba v Rimu, da sta povedala skor do pičice oba tisto. Oba sta namreč prepričana, da se „oči Evrope I. 1874 obrnejo na Avstrijo, ker tam so že pripravljena najbližnja uzmovanja (An-nexionsscenen)". Italija se nadeja, in ne brez uzrokov, da jo bode v tem uzmovanji podpirala Prusija. — Laški „Voce de la Verita" se iz Carigrada poroča, da je turški sultan v prepiru med Armenci prav dal katoliški stranki, čigar patriarha Ilassuna so bili razkolniki pregnali. Pri pojedini, ktero je 4. t. m. napravil vezir in pri kteri so bili navzoči vsi ministri, sedel je zastopnik Hassunov na desni vezirjevi. — Avstrijski poslanec pri papežu, grof Paar, je v Rim srečno došel in se je 5. t. m. poklonil kardinalu Antonelli-ju. — Bivšemu francoskemu poslancu pri laški vladi, Fournieru, podelil je Viktor Emanvel veliki kordon Mavricijevega in Lazarovega reda. Iz Ruskega se poroča, da je v petih okrajih Sibirških nastala huda lakota. — An-gležki princ je 4. t. m. došel v Petrograd; cesar ga je pri prihodu sprejel in ljudstvo ga je živahno pozdravljalo. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. Sedma seja, 5. januarija. Predsednik naznanja, da je na Dunaju umrl oskrbnik Knaffelnovih dijaških ustanov, dr. Fr. Zupančič, kteremu zbor za njegov trud s tem skaže hvalo in čast, da vstane. Dalje poroča predsednik, da je vlada pritrdila po dež. zboru sklenjenemu povišanju plače za bolnike v dež. bolnišnici ljubljanski. Dr. Poklukar in 11 tovarišev interpelira vlado, ali misli odškodovati Blejske in Bohinjske seljake za pašne in gozdne pravice; dež. predsednika namestnik g. Itoth obljubi odgovor v eni prihodnjih sej. Na dnevnem redu je prva točka poročila odseka o vladinem načrtu postave za napravo novih zemljiških knjig; poročevalec baron Apfaltrern priporoča po odseku nekoliko preme-njeno postavo, ktera se po predlogu dr. Coste tudi sprejme s to premembo, da se pritrdi dr. Zarnikovemu predlogu, kteri zahteva, da se odpravi čisto posilno legaliziranje. O tem je bil kratek razgovor, kterega so se vdeležili dr. Zarnik, Kramarič, dr. Suppan in br. Apfaltrern. Dr. Razlag je stavil nek nasvet, za kterega pa ni nihče glasoval, kar se nam tudi prav zdi, ker dr. Razlaga ne spoznamo več za poslanca, toraj on ne zastopa razun samega sebe nikogar. Pri ustmenem glasovanji za dr. Zamikov, oziroma dr. Suppanov predlog je bil br. Apfaltrern edini za to, da se posilno legaliziranje ne odpravi. Dr. Bleivveis poroča v imenu zdravstvenega odseka, o vladinem načrtu postave za uredbo zdravniških služeb po občinah in predlaga, da se ta postava, ker zarad prevelikih stroškov, ki bi jih občinam naložila, ni za našo deželo primerna, odda deželnemu odboru, kteri naj bi jo natanko pretresoval in prihodnjemu deželnemu zboru stavil primerne nasvete. Da-si vladini zastopnik spodbija poročevalčeve razloge, se vendar sprejme odsekov predlog, za kterega se je vrlo potezal dr. Bleivveis, kteri dobro pozna razmere občin in ve, da bi se za 70 zdravnikov moral naložiti nov davek 60.000 gld., ki bi zadel te občine. Poročilo zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa, da se ministerstvo naprosi, delati na to, da se vpelje tudi po deželah ogrske krone postava od 29. junija 1868 zoper govejo kugo, se sprejme. Poslanec Kramarič predlaga pri tej priliki, da bi se onim občinam, ktere so obležene z vojaki ob hrvaško-kranjski meji nastavlje nimi, dovolilo odškodovanje iz deželnepa zaklada; toda ker je ta predlog poseben, samo Btojen, se postavi na dnevni red prihodnje seje, da ga g. Kramarič vtemelji. Za tem vtemelji dr. Savinšek svoj predlog zarad živinske soli, in dr. Poklukar predlog o zadevi železnic iz Ljubljane v Karlovec in iz Loke v Trst. Oba predloga se izročita gospodarskemu odseku v pretres. Poročilo deželnega odbora, da se odda posilna delalnica v roke cesarske vlade s tem pogojem, da vlada poplača vrednost poslopja in hišne naprave, se sprejme z dr. Suppanovim predlogom vred, kteri zahteva, da deželni odbor se ima pogoditi z vlado zarad cene. Občini Polici se dovoli 122% prikladana davke za zidanje šolskega poslopja in sprejme se poročilo gospodarskega odseka o načrtu cestnega policijskega reda za Kranjsko. Slednjič se dovoli podpornemu društvu modroslovne fakultete na dunajski universi 40 gold. iz dež. zaklada, prošnja rudarske aka demije v Ljubnem (Leoben) za podporo pa se odbije. Prihodnja seja bo v petek 9. januarija. vek čuditi, da so oteli bližnjo tikoma stavljeno poslopje Andreja Levsteka in s tim poslopjem celo Sodražico. Pogoreli ste samo dve hiši, Seljanova z živinskim hlevom, in Oštirjeva s skednjem vred, kteri je bil tikoma druzega poslopja postavljen. Prvi je bil za 800 gl. pri „Evropi", drugi za 450 gl. v Gradcu zavarovan. Ako bi hoteli ljudi imenovati, kteri so posebno pridno se pri gašenji obnašali, mogel bi jih dosti našteti; vender enega moram tukaj pohvaliti, in ta je Plaž Stegev, hlapec v Vo-zalovem mlinu, kteri je sedel na slemenu bližnje slamnate strehe in s tako stanovitnostjo branil, da ni ogenj dalje segel, da so morali večkrat njega samega, ko je obleka na njem goreti začela, polivati. Da ni več nesreče, se je zahvaliti previd nosti prejšnega župana Janeza Štupice, ki je iz občinskega premoženja dve brizglji omislil, da je bilo toliko ljudi v naglici pričijočih, in največ Bogu, da ni bilo viharja. Hvala vam vsem, kteri ste tako ljubeznijo ognja branili Dopisi. Iz Sodražice 30. decembra. Velik strah smo imeli 21. decembra ob pol enajstih dopoldne, ko je bila med drugim duhovnim opra vilom ravno pridiga. Farovški pes začne silno močno lajati, jaz stopim na prag, kar zagledam, da se iz Seljanovega živinskega hleva strašno gost dim že tkoz streho vali. Komaj 2 minuti po tem se je že zubel (plamen) skoz streho prikazal in v 3 minutah začne pod hišno stavbo, ki je tikoma hleva, goreti. Zraven Se-ljanove hiše je samo, kar kap bije, Oštirjeva hiša in drugo poslopje toliko ločeno, da se popolnoma Seljanovega poslopja tišči. Tudi tukaj je tako hitro živinski hlev, skedenj in in hiša v ognji, da je le z nevarnostjo življe nja bila komaj živina rešena. Da je bil celi trg v silni nevarnosti, je treba opomniti, da se je Oštirjev skedenj na severni strani tiščal bližnjega poslopja Andreja Levstekovega, — šola je samo 4 sežnje od pogorelih 2 hiš oddaljena, — na južni strani sosedova hiša 5 sežnjev, in na tem prostoru stoji še naslonjen svinjak tedaj le 3 sežnje od ognja; farovž je IG in cerkev 28 sežnjev oddaljena. Misli se lahko strah ljudi v cerkvi zbra nih, ko zvedo, da je ogenj tako blizo; še pred no začne plat zvona biti, hoče vse na enkrat iz cerkve, vrata cerkvene se zajeze; sreča velika, da niso kakega človeka popolnoma pohodili, Ko začne plat zvona biti, so domači sodraški ljudje, ki se še živo spominajo leta 1848, v kterem je bila cela Sodražica zunaj cerkve, farovža, šole in nekaj malo hiš, pogo rela, tako prestrašeni, da je bilo dosti tacih, ki so popolnoma pogum zgubili, tako da niso mogli nič pri ognju pomagati in so k večemu na to mislili, kako bi mogli še svoje lastne reči iz hiš in hlevov rešiti. V naglici pripeljejo na drugem koncu trga hranjeno veliko in prinesejo še drugo manjšo brizgljo in ljudje se lotijo gašenja; na glas zvona pritečejo bližnji sosedje iz Zamostecain iz Žimarc in pomagajo tistim domačim ljudem, ki so z vso močjo, rekel bi, z nevarnostjo lastnega življenja ogenj gasili, in z Božjo po močjo se je zgodilo, čemur se mora vsak člo Izpod Pohorja na Štajarskem 3. ja nuarija. — („Slov. Narod pa posilni civilni zakon"). Kakor prva številka „S1. Naroda" letošnjega leta kaže, se temu listu tudi po po-silnem civilnem zakonu sline cedijo. Da mora list, kojega potroni sv. vero zasmehujejo in v zasebnih krogih kot naravnost nasprotujočo zdravi pameti in resultatom znanstvenih preis kovanj obsojujejo, akoravno v bogoslovskib vedah idioti in strašanski ignoranti, duhovnike pa kot funkcijouarje temnega in preklicanega babjevrstva iz globočiu svojih človekoljubnih src temeljito zaničujejo, za civilni zakon zavzet biti, kdo bi se temu čudil? Čuditi bi se le morali, ako bi vsaki vero in njene služabnike sovražijoči list drugače pisal. Kako so se namreč kos ljudje, ki se, ker so v svoj materializern čisto zatelebani, širo-koustijo, kakor da bi že bili resnično kedaj v seveda materialnem gibanju možgan način začenjanja misli z lastnimi očmi opazovali in trdijo, da ni neuiurjoče duše, ne Boga, ue pekla ne nebes, za crkveni zakon navduševati? Ljudje ki hočejo vsak še tako temeljit dokaz o ue-uuirjočnosti duše ovreči s Teuerbach-ovim „Kjer ni masti — tam tudi duha ni", — a' pa prevpiti z Moleschott-ovim: „Brez fosforja ni nobene misli", — ali s Fourceault-ovim „Občutki pa možganska dejanja, ki od njih odvisijo, kakor tudi uzori, spomini, domišlija razum, da! celo vsa volja, vse to ni ničesar druzega, kakor nasledek fizičnih delavnosti a" elektro- molekularnih gibanj" — ali zadušiti ga s Vogt-ovim: „Vsako mišljenje, hotenje in dejanje človeško ni ničesar druzega, kakor na sledek vsakokratnega rejenja in spremenjanja možganske substance" itd. itd., ki tudi čisto resnobno trdijo, da ni Boga, da ga ni bitja razen nespremenljivih natornih postav, ljudje tedaj, ki ne poznajo druzega kakor „kraft in stoff" potem pa zopet „stoff in kraft", bi prav za prav ne imeli pripoznavati nobenega dru zega zakona, kakor takega, kakoršnega mački pa mačke in druge take stvari med seboj sklepajo; saj greha po njihovi teoriji tako ni. — Pa kaj si hočejo, da so dekleta visokih in ni skih stanov, bogate in uboge, čedne in grde večidel tako muhaste, da se celo ali pa sa, dolgo nočejo samo po mačkinje mož iti, boječe se še večidel Boga, pa tudi tega , da bi jih taki maček v človeški podobi naveličavši se njih, iz hiše ne odpodil. Ali hočejo ali nočejo, morajo se vendar le večidel vpreči dati v tc lege kakega koli postavnega zakona, ker dru gače izvoljenih svojih src ne dobijo. Če je pa kako ženče svojemu ženinu enako neverno, in ž njim vred zaničuje cerkev in njene zakramente, potem se morejo in morajo dati po civilno poročiti, kajti država fakultativni civilni zakon dovoljuje, in cerkvene ob-asti ne morejo braniti sklepanja takih zakonov. 3a sv. cerkev resnično ne more tega braniti, bo vsaki spoznal, če le pomisli, da se versko prepričanje iu spoštovanje cerkvenih postav nikomur ne da vsiljevati. Le tisti, kdor veruje in je krščen, je ud sv. cerkve; le tisti, kteri sv. cerkev posluša in jc njenim postavam pokoren, je tudi njen otrok, drugi pa ne; ampak prištevati se morajo paganom. očitnim grešnikom. Od takih pa ve-jajo besede sv. apostelja Pavla: „Kaj je meni mar soditi tiste, ki so zunaj (cerkve); hudobneža spravite — Vi iz svoje sredine." — Cerkev tudi ve, da svojih sv. zakramentov ne sme nevrednim deliti, ker je njen začetnik sam rekel: (Mat. 7. 6) „Nikar ne dajajte svetega psom (to je: trdovratnim zasramovalcem sv. vere, ki zoper vsako Čeznatorno resnico >o pasje lajajo), in bisrjev nikar ne mečite i>red svinje (to se pravi — pred poživinčene ljudi/'; cerkev ve, da ne sme potuhe dajati linavščini. Cerkev Vam uevercem Vaš fakultativni civilni zakon iz srca privošči, akoravno žaluje za Vašimi neumrjočimi dušami. Zoper posiljeni civilni zakon mora ona biti, ker svoje otroke ljubi! Da pa „Slov. Narod- to reč tako suče, kakor da bi tudi tistih Slovencev ogromna večina, ki so lojalni državljani — pa tudi zvesti katoličani, zadovoljna bila s posiluim cevilnim zakonom, ali morebiti po njem celo hrepenela, zoper to moramo javno potestirati, in Narodovo tendencijozno zavijanje in pačeuje javnega mnenja med Slovenci proglasiti za ostudno, nesramno sleparijo. Sklepajte Vi brezveruiki svoje zakone, kakor Vam drago; pa da bi se Slovencem sploh in vsakemu posebej, ki se hoče ženiti, po postavno vpeljanem posilnem civilnem zakonu nakladali dvojni poti, k okrajnemu glavarju namreč iu k župniku, in dvojni stroški za civilno in za cerkveno oklicovanje pa poroko itd., - zoper to vsi verni Slovenci enoglasno protestujejo. — Tudi zoper to povzdigujejo svoj gla s da bi se mlačnim po takem posilnem civilnem zakonu ponujala priložnost, brez prejema zakramenta sv. poroke ali brez cerkvene poroke — v smrtnem grehu živeti in morebiti tudi umreti. Rad bi vedel, kaj liberalce to briga, ki se po (postavi tudi zdaj lahko dajo brez cerkvene poroke pri okrajnem glavarju veljavno poročiti, kako drugi ljudje sklepajo svoje zakone ? Vas je mar sram samim civilno poročenim biti, dokler še poštenim katoličanom ni potreba kakor Vam hoditi k okrajnemu glavarju k poroki, ker jim zadostuje cerkvena poroka ? In da bi bili Vi brezverni iz te zadrege rešeni, bi moral vsaki, ki se hoče ženiti, po tri, da, po osem ur daleč k poroki hoditi k okrajnemu glavarju!! S tem jasno dokazujete, da Vam blagor ljudstva nikakor ni pri srcu, ampak da Vas vodi povsod sebičnost pa divje sovraštvo do cerkve in duhovnikov. Domače stvari. (Dr. Zarnik) je bil 1. 1869, ko je hotel prvokrat kadidirati za deželnega poslanca, proglasil v „Novicah" svoj program. Včeraj šne „Novice" ponatisnejo iz njega 3. točko govorečo o verskih in šolskik zadevah, ki se glasi: (Iz Novic st. 4.) Ko se s tem programom stri- nja Bedanje vedenje dr. Zarnikovo in njegovih mladoslovenskih pajdašev ? (Nesramnost) moramo imenovati tako poročanje, kakor sta ga zadnjič „Narod" in po tem „Laib. Ztg." o čitalnični Silvestrovi veselici prinesla. Iz njega bi človek sklepal, da je g. Nolli Bog ve kako kosmate in nespodobne pel, kar pa nikakor ni res ; dokaz temu splošna veselost, ktera le treh, med njimi »Narodovega" poročevalca, ni navdajala, kajti te vrste ljudje imenujejo vsako grajo postopanja Voš-njakovcev nespodobno. Zoper tako krivična poročila in pačenje javnega mnenja pa mora vsak poštenjak protestirati. (Slovensko gledišče.) V torek predstavljena igra „Trdoglava žena" spada v vrsto čarobnih iger. a obstoji iz nekoliko drugih na drugo nakopičenih pritrganih prizorov brez posebnega zavozljanja in brez notranje vrednosti, toraj tudi nima nobenega nauka, timveč se le pred pustom kot burka enkrat rada gleda. Gospod Nolli ji je pridal nekoliko petja in g. Schantl nekoliko godbe, občinstvo jima je bilo hvalež no za oboje, ker bi brez tega bila kakor jed brez zabele. — Igrala se je primerno dobro Odlikovali so se: gospodična Jamnikova in Pod-krajšekova in gospa Odijeva, gospodje Schmidt Nolli in posebno Kajzel, dasiravno njegova komična naloga takrat ni bila posebno hvaležna, ker jo je pisatelj premalo osolil; vsi drugi igralci so imeli le manje naloge. Kaj zelje v kuplčt, kteri pa je bil vzet iz druge igre, je zbudil splošno veselost in viharno ploskanje. Hiša je bila dokaj polna. Grajati je le nemarnost mašinista pri takih igrah, ki včasih najlepše prizore skazi. Razne novice. — G. Hren, ki se je volilcein notranj skim silil za kandidata in kterega je „Narod" na vse kriplje priporočal, je v ,,Narodu" od 6. t. m. preklical svojo kandidaturo in namesto sebe volilccm priporočal g. Adolfa Obrezo iz Cirknice. Po želji Pivških volilcev smo v zadnjem listu proglasili g. Ivana V i lh ar j a za kandidata in upamo, da bode danes izvoljen. Pa tudi ne bodemo imeli nič zoper to, če bi bil voljen g. Obreza, na kterega smo v predzadnjem listu obračali pozornost volilcev. Pravijo sicer, da g. A. Obreza vleče z mladimi; toda on ni odločen „mladi", kakor Zarnik ali Hren. če bo pa sedel v zboru in si mlade ogledoval od blizo in jih spoznaval iz osebnega občenja ž njimi, se bode gotovo oklenil večine starih naših poslancev. Poslano. Gospod vrednik! Pred nekaj časom ste naznanili, da gosp. Ničman in gosp. Klerr nočeta prodajati od .,Tednikovega" vrednika izdane brošurice „Vera in pamet", naznanite sedaj, da sem jo za nekega vnanjega gospoda pred nekaj dnevi iskal pri g. Giontiniju, ki mi je pa rekel, da jo je tudi on g. izdajatelju nazaj poslal. Prav tako ! —n. Sejmi: Na Kranjskem: 17. jan. v Železnikah, na Uncu. na Brezovici in v Cerkljah. Na slov. Štajarskem: 17. jan. v Kapeli pri Brežicah in v Pletrovčah; 18. v Ma-renbergu.__. Telegram „Sloveiicu". Iz dostojne 8. januarija. Gosp. Adolf Obreza je dobil 43, gosp. Ivnn Vilhar pa 36 glasov. Umrli so: 31. dec. 1873, Valentina Mathian, trgovca b hišnim orodjem hči, 11 mesecev, in Albina Mer-luzzi, hči sladk. peka, 9 mesecev, obe za kozami — Marija Grahek, uboga, 96 1., za oslabljenjem. — Anton Mancin, sladk. peka otrok, 15 mesecev, dyphteritis. 1. jan. Jože Krompek, jetnik na gradu, 25 1., in Frid. Kolin, čevljar, 74 )., oba za pljučno sušico. — Matilda Malner, c. k. računsk. oficijala otrok, 3 1. in 4 m., za kozami. — Tomaž Ste-fančič, sodar, 28 1., za kozami. 2. jan. Frančiška Flander, mizarski otrok, 2 1. in 3 m., za vnetjem vrata. — Guido Fran cclj, c. k. računsk. oficijala otrok, 2 1. 6. m., Filip S-iebot, miz. pom., 27 1., Fr. Žežek, pek. pom, 19 1., Frančiška Papler, delavski otrok, 15 m., France Starin, kajžar, 30 1., Neža Zaletel, dekla, 30 1., vsi za kozami. 3. jan. Francc Fraudoni, fabriški kurjač, 35 1., in Hennina Malovrh, hči železn. računovodje, 5 1., oba za kozami. — Marijeta Stibel, gostaška vdova, 72 1., za marazmom. 4. jan. Miha Pletnar, delavec, 57 1., in Kristijana Cirar, delavka, 59 1., empli. pulmonum. 5. jan. Erich Wurner, c. k. gimn. prof. otrok, 17 mes., za kozami. — Katarina Sivic, sirota, 44 l.; za epridom drobiS. — 6. jan. Janez Peklar, gostilničar, 55 1., slučajno ranjen. — Arh. Vicelis, dnevni delavec, 28 1., za krčem. — Matevž Perina, 28 1., za oslabljenjem. — Janez Mikš, krojad, 60 1., za pljučnico. — Ema Jakelj, fabr. delavca otrok, 2 1., in Marija Zupančič, fabr. delavcc otrok, 10 dni, oba za božjastjo. S5 'tr.|»iMaiio: Služba učitelja za laški in pa služba učitelja za nemški in slovenski jezik na c. k. realki v Ljubljani. Prošnje naj so oddajajo do konca januarija pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani. Služba učitelja v Cirknici, in St. Vidu pri Zilčali s 400 gl. 1. p. in stanovanjem ter služba podučitelja v Žireh z 280 gl. 1. p. in stanovanjem. Prošnje sc oddajajo do 20. januarija pri okrajnem šolskem svetu v Logatcu. Pri srečkanju lozov filharmoničnega društva so bile vlečene te-le številke: (Dalje.) 41090, 41141, 41378, 41394, 41541, 41740, 41755, 41794, 41829, 41895, 41953, 42064, 42123, 42351, 42052, 42748, 43025, 43114, 43152, 43199, 43247, 43274, 43350, 43502, 43606, 43850, 43875, 44015, 44076, 44153, 44202, 44275, 44406, 44610, 44613, 44760, 44985, 44932, 45086, 45286, 45328, 45381, 45417, 45446, 45468, 45496, 45716, 45771, 45994, 46100, 46241, 46546, 46560, 46623, 47130, 47139, 47193, 47500, 47512, 47512, 47526, 47598, 47679, 47824, 47832, 48002, 48074, 48392, 48675, 48711, 48824, 48871, 48997, 49131, 49171, 49203, 49079, 49704, 50080, 50547, 50623, 50005, 50755, 50897, 51242, 51343, 51393, 51400, 51437, 51427, 51393, 31493, 51493, 51529, 51615, 51706, 51792, 51875, 52076, 52092, 52399, 52445, 52563, 52709, 52771, 52843, 52844, 52870, 52029, 53028, 53046, 53127, 53363, 53505, 53734, 53747, 53763, 53849, 53860, 53960, 54184, 54601, 54004, 54623, 54747, 54815, 54943, 55102, 55261, 55279, 55301, 55846, 55954, 40095, 56153, 56355, 56644, 56783, 56850, 50984, 57159, 57310, 57397, 57410, 57479, 57604, 57059, 57701, 57719, 57719, 57728, 57746, 57759, 58003, 58040, 58129, 58375, 58650, 58743, 59095, 59116, 50156, 59475, 59555, 59763, 59765, 60065, 60129, 60157, 60237, 60286, »K1336, 60484, 60702, 60732, 61040, 61087, 61159, 61370, 01396, 61578, 6191'..', 62007, 62021, 62064, 62182, 62420, (»2477, 62717, 62908, 62968, 04000, 63081, 63112, 63342, 63513, 63569, 63635, 63848, 63864, 63899,' 63950, 04013, 04327, 65214, 65300, 65525, 65931, 65932. (Dalje sledi.) T«'l<»f£i'nfi(-iit» (lenarit«- rrne 7. januarija. Papirna renta 69 56. — Srebrna renta 74-20. — 18601etno dižavno posojilo 104.—.— Bankine akcije 1021 - Kieditne akcije 237.50. — London 113 —. — Srebro 106 20. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleon9.01 '/, Drnar*tvene cene. 6. januarija. Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta .... 6% renta v srebru ....... Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1860 1., celi..... „ „ 1860. 1., pol..... Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odveznice. btajarske po 5'/,........ Kranjska, koroške in piimorske po 6", Ogerske po 5°/0........ Hrvaške in slavonske po 5*/0 .... Sedinogradske po 5*/,...... Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... Unionske banke........ Kieditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne družbe .... Anglo-avstr. banke....... Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . Tižaške „ 100 „ k. d. . Dudcnskc Salinove I'alffi-jeve ,, 40 Clary-jeve „ 40 St. Genois „ 40 VVindischgriitz-ove „ 20 Wal