K. štev._V Kranju, dne 25, februarja 1905._VI. leto.
OORENJEC
=========== Političen in gospodarstvi list. :
Izhaja vsako soboto »večer.     BtlM za celo leto 4 K, za pol Icla 2 K, z« Mri Uredništvo in Uprt VII lltVO «e nahaja v hiši št. 105 nasproti lupni
leta 1 K. Za dru^e države stan* K fv(j().  Posamezne številko po 10 vin.     Nn ji   rerkve.  —  IFpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naroči* brez istodobno v|>osiljatve naročnine se ne ožin   -  /a oznanila s« oznanila, sploh vse upravno zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. - Dopiai
plačujo z« petit-vrsln 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. '                        nsj m izvolijo frankirali. -   Hokopi«i se vračajo.
Dr. Franc Klein.
Sedanji vodju justičnega ministrstvi slovi in lo po vsi pravici kot izboren dialektik s temeljito strokovno in obširno splošno i/.-obrazbo. Širši javnosti ni neznan, ker je v državni zbornici zastopal novi civilnopravdni red in več drugih zakonskih načrtov. V*i njegovi govori se odlikujejo po neki nenavadni svežnsti in včasih po modemih in originalnih idejah.
Kljub temu pa ga je sklep četrtega senata graške nadsodni;e, vsled katerega se je za rešitev tožbe župana Orniga in sodrugov iz Ptuja proti 'Slovenskemu Narodu* in 'Slovenskemu Štajercu* določilo namesto pristojnega ljubljanskega mariborsko porotno sodišče, spravilo v nemalo zadrego. Ze unaj-nosti tega sklepa, da se je izdal nervozno hitro in da se je poslal popolnoma mutast brez vsake motivacije v svet, otežkočilo je njegovo stališče.
Pomisliti je trebi, da je Klein ravno pod ministrom (ileispachom izvršil dober kos svoje fenomalne karijere in da ga veže nanj posebno osebno razmerje. Morda so je zgodilo sedaj prvikrat, da se je minister v celem, dolgem govoru p*, čjI edino s slovenskim poslancem in da ni mogel zakriti sitnega svojega položaja.
PODLISTEK.
Moć spomina, n„ije.
Ko je bila v koči sila največja, pa je prišel neki dan nenadoma obiskal bolnika župnik iz doline in od tistega časa je pogo-stoma prihajal v kočo ter tolažil njega in druge domače okrog njega. S seboj pa ni prinašal le praznili besedi, ampak je ponudil tudi svojo denarnico M razpolaganje obupani družini. Zraven tega pa je naročil, da naj Baibka večkrat piide s košarico doli v žup-nišče, da ji ho dal še nek ij lahkih jestvin in dobrodelnih pijač za bolnika ter nekaj pono-Sene obleke za očeta. Pri tem je pristavil: ♦ Moja leilra Neža, ki jo imam za kuharico, je včasih malo silna in čmeiua, a ti Barbka, se je nič ne boj, kadar prideš. Bova že midva sama tako naredila, da bo prav.»
Župnik je bil visokoraščon mož, prikup-Ijivega rdečega obraza in prili/.ljivega govorjenja. Star je bil kakih 86 let.
It globočine svojih potrtih src somu bili hvaležni vsi kočarski prebivalci za blagodušno
V bistvu svejaga govora je povdarjal dr. Kiein, da ima po naši državnopravni osnovi justični minister drugače st a lisce nasproti podrejenim sodnijam, nego bodisi kak drugi minister nasproti podrejenim uradom. Pri vseh drugih strokah državne uprave noj se izvršuje ministrova volja, inmistio\e tedence po vseh v njegov resori s padajočih organih, vel kih in malih, bližnjih in oddaljenih, po posameznikih in gremijih. Pri justiti pa je stvar drugačna. Na judikaturo nima po zakonu minister nikakega upliva ali vsaj imeti bi ga ne smel. Da pa temu w več lako. provzročil je največ dr. Klein s svojo manijo do »poučevanja..
Do novega, civilnoptavdnega reda se je nahajalo med našimi sodniki še mnogo duševnega aristokratstva, ki je judikaturo visoko dvignilo nad vse druge stroke državne uprave. Justični ministri so stali lepo na strani, se zadovoljili z justično upravo in se no vmešavali v judikaturo. Z nastopom Kltinovem pa so se razmere temeljito izpremenile. V njegovi naravi leži, da n glementira vse in vsakega posebej. In te narave tudi ni zatajil pri svoji polemiki proti dr. Tavčarju. V tisti sapi, ko je trdil, da so sedniki po zakonu samostojni in neodvisni, omenil je tudi, da ne odobrava, če graško nadsodišče svojemu delegacij »kemu dekretu ni dodalo ni kake ute-
podporo in tolažilne besede. Tone, ki je ie silno malo potreboval na tem svelu, se je oziral nanj s solznimi očmi, ki so razodevale izraz najglobokejše hvaležnosti, oče in mali pa nista mogla najti dovolj primernih besedi, da bi se mu zadostno zahvalila. Posebno sla občudovala in hvalila župnikovo velikodušnost, da se sam tolikokrat poti udi po težavni poti visoko gori v siromaško kočo. In Barbka? Stala je lam zdaj pri peči, zardela v vidni zadregi ter povesila svoj plahi pogled k tlom. Ona da bi šla s košarico kakor beračka v tujo hišo in še celo v župnišče k gospodskim ljudem — po miloščino?! To je zanjo pre-težavno! In vendar bo morala sloiiti to že zaradi bolnega brata in starišev, kakor tudi zaradi gospoda župnika, kateremu bi se gotovo hudo zamerila, ako bi ne prišla.
V tem premišljevanju začuje materini glas: «Barbka, zahvali se še ti prečastitemu gospodu župniku, ker so nam revnim in nevrednim kočarjem tako dobri |» Ona stopi vsa zmedena po tem materinem opominu kakor v sanjah pred župnika, jecljajo izusti nekaj besedi, ki pa jih sama niti ne sliši ter z ve-
ineljilve mileje se sploh ni mogel izraziti —, v tisli sapi je dostavil, da bo v priložnosti sodnije poučil, kako imajo postopati. To je pravi pravcati Klein, kakor ga poznamo.
Ko ni še stopil v moč novi civilnopravni rul. je izšla po dr. Kleinu iz justičnega m:ni-strslva cela knjiga, v kateri se deloma po najvišjem sodnem dvom, deloma po ministrstvu samem rešujejo in razlagajo <• dvomljiva vprašanja-. Ti dekreti se ne tičejo uprave naše justice, ampak judikature same in jih srna1 rajo nekateri sodniki za obvezne kot zakon.
In kaj se ni storilo zadnjih osem let potom »pouka pri naših sodnijah. Mladi tajniki poučujejo stare svetnike, kako je ve-'zaTT v trd papir pravdne in izvršilne spipe, v kakih zavojih, belih ali barvanih, naj se dostavljajo strankam sodne rešitve, kako naj so sestavljajo tožbe, do katere dvanajste ure mora biti pravda konečno rešpna, kako postopanje zahteva blagor ljudstva, n. pr. v zavarovalnih zadevah, kako je protokolirati izjave strank ali v posrednem ali neposrednem govoru.
In, če bi mladi inšpektorji kaj prezrli, so neutrudno marljivi nekateri prizivni sodniki z »navodili, in • pouki, na prvo instanco. Pri tej struji, ki se neguje od zgoraj, se ne
likim spoštovanjem poljubi njegovo mehko gorko roko. Ko se pa njene trepetajoče ustnice dotaknejo blagoslovljene župnikove roke, se ta roka urno zasuče z dlanjo navzgor in Barbko s prsli pogladi po licu kakor malega olroka. Tudi to se je zdelo Barbki poniževalno, a potrpeti je morala, ker je bila uboga in potrebna podpore zaradi brata in ■lavi išev.
Ko so bili zopet sami med seboj, začeli sta mali in oče nanovo hvaliti dobrega gospoda župnika. «Tako dobrolljivega gospoda še nismo imeli. Bog jim daj zdravje in dolgo življenje! Vsi moramo moliti zanje 1» Tako je končala stara kočarica svojo hvalo, ml'da nrhka Baibka pa je točila grenke solze. Ni se jih mogla ubraniti, tiščalo jo je nekaj pri srcu kakor nikdar poprej in sama ni vedela, kaj to pomeni. Zdelo se ji je kakor da bi morala v?e župnikovo dobrote poplačati ona, le ona sama     s svojim mladim življenjem.
Težko je-bilo Barbki nastopiti s košarico proti Župnišču na določen dan. Župnik pa jo je videl že skozi okno, ko se je približala župnišču, ji prišel naproti v vežo, ji
nonmiO čuditi, če gre vedno bolj rakom žvižgal etičnu samozavest mod našimi sodniki, fie postajajo U gospodje f nalivu teh poukov, ukazov, navodil in opomb vedno bolj nervozni, nesamostojni in včasih tudi malenkostni.
Naj se ne ugovarja, da se tn reglemon-tiranje ne liče judikature same, ampak lo uprave. Havno nasprotno In ravno gfaAko nadsodiščo ima v tem oziru zelo nesrečno roko. Taki ukazi imajo večkrat lastnost, da se navidezno upirajo na zakon, in nierito pa odstranijo kak Obstoječi zakon.
Ct bi n. pr. obveljala praksa delegiranja tujih porot, kakor se poizkusa v poprej navedenem slučaju, je za prizadete tožence odstranjen temeljni zakon, da se nihče ne sme odtegniti laitnetnU sodniku, In v par letih hi ne bil" mogoče na slovenski zemlji zapisati pet vislic, ki bi ne Ugajale grotu < dcis-paeliu.
Kmalu poleni, ko je stopil v veljavo novi civilnopravni red, je zagrešil v (Jrndeu mlad pi ezidijalist pod (Jleispachovo patronanco ztiani dekret o odvetniških stroških. Po ei-vilnopiavdnem redu ima podlegla stranka zmagovalcu povrniti potrebne stroške. Ta mladi prczidijalisl je razlagal to zakonovo določbo tako. da se odvetniku priznajo stroški le tedaj, fie hi stranka brez odvelnika no mogla izhajali in tako je bila kar če/, noč odstranjena določba odvetniškega reda, tla ima advokat po zakonu pravico zastopali stranke pred vsem/ sodnijami in drugimi uradi, v spornih in tevanspornih stvareh, v javnih in zasebnih zadevah.
Ko se je izdal ta iiionstrozui ukaz, smo videli sodnike, ki so ga pomilovalno položili na stran z vzdihom, kdaj bo že konec teh nalivov, videli smo pa tudi sodnike, ki so ga vzeli za suho zlato in takoj začeli odvetnikom, ki so vlagali bagatelne tožbe, pasirali h: koleke in doslavnino.
To je lorej nasprotna stran Kleinove slave. Pred tridesetimi leti je uradoval v predzadnji sobi starih Križank adjunkt, ki je bil kot jurist na dobrem glasu. Će so ga hodili mladi praktikantje in avskultantje vpra-
udvzel njeno pletenico ter jo sam napolnil do vrha z raznimi žlahtnimi darili.
Kuharica, starikava, odurna, neki.liko škilasta in na eno uho že gluha babuica. je grdo gledala na Barbko ter enomer godrnjala, češ, da bo župnik vse, kar skup naneso dobri ljudje, razmetni tem hribovskim beračem, da bodo morali nazadnje v larovžu jesti samo krompir in repo, ali jim bo pa še tega zmanjkalo, da bodo morali iti okrog prosjačit, če bodo hoteli kaj kuhati in jesti. Ali žu|>-uik ni hotel dolgo poslušati N ožini h litanij. Pokazal ji je z roko na kuhinjska vrata in zarohnel nad njo: Tam je tvoje opravilo, v župnišču sem pa jaz gospodar in gospodarim tu, kakor se meni z ljubi in zdi prav. Ako pa tebi ni to všeč, lahko si že danes pomagaš drugam!«
Babišče je izprevidelo, da te bratove besede niso šala, in se je potuhnjeno splazilo in skrilo za neka vrata.
Bol iz župnišču je bilo Barbki že lažja kakor v župnišče. Le, kadar je srečala kakega znanca ali znanko, je zardela sramote, ker je mislila, da vsak ve, kje je bila, in da jo bo vsak vprašal, kaj vse je naberačila. Ali ko jo je vsakdo vprašal le po stanju njenega bolnega brata, se je globoko oddahnila.
sevat, kako je rešiti Uj ali oni akt, kaj je storit i v leni nli onem slučaju, pogledal je proti stropu in zareinal: t Lesen Sla das (isetz! Priporočati bi bilo prav toplo ta zlati rek gospodu Kleinu v u vate vanje,
Ljubljanski grad.
Kakor je najini čilaleljem znano, je občinski svel ljubljanski v svoji seji z dne 7. I. m. soglasno sklenil, dfl kupi ljubljanski grad za določeno ceno liO.(KM) kron ler da razen lega ob SVOJib troAkih zgradi vojni upravi novo shiambo za smodnik. Troški za zgradbo le shrambe so proiaeunjeiii na okroglo 10.000 kron.
/. ozimni ne I a važni sklep mestnega zastopa se nam zdi umestno, la iz poročila, kateio je g. župan Hribar že leta l*1.'? v lej zadevi predložil občinskemu svelu. podamo našim čilaleljem nekoliko odlomkov ler jih tako seznanimo z načrtom, ki Utegne poslali izrednega pomena za bodočnost ljubljanskega gradu ter po-redno tudi za povzdigo tujskega prometa v Ljubljani in v divni naši deželi sploh.
Za rešitev vprašanja — pravi gospod župan v omenjenem poročilu ali naj mestna občina kupi ljubljanski grad, je važno pre-udariti vse okob' ine, ki govore za to, ali pa tudi proti. Za to, da se mestna občina prizadene, dobiti grad v svojo last, govori pred vsem ozir do mestnega stanovništva, kateremu se, če bi prešlo to posestvo v pi i val no last, lahko zapro lepa šetališča, s katerih je tako čarokrasen razgled po mični ljubljanski okolici in na gorenjsko stran, kakršnega po mnenju izvedenih turistov razen Solnograda nima nobeno mesto naše države.
Za to govori pu tudi skrb za povzibgo tujskega prometa. Dfl je le-ta neizmerne narodnogospodarske važnosti, dokazuje najbolje blagostanje, ki vlada povsodi, kamor prihajajo v večji množini turisti. Dandanes, ko je premožnejšim postala neizog bna potreba, da vsaj nekoliko tednov na leto potujejo, piizadevajo ti povsod, kjer niso slepi za
Druga pot v župnišče in nazaj pa ji je bila še lažja in naslednja taka pota so se ji že zdela nekaj potrebnega in vsakdanjega.
Dalj« prlb.
Kalilka nočnega miru.
siika i/, nekega fupniMa, Zapk.l Al. A. Luna je svetilu . . .
Tako šanjavo, obenem porogljivo je zrla na zaljubljeni svet, pretočeni božični večer. . .
Enajst je že odbila ura. Ubrano so se oglasili zvonovi v zvoniku cerkve, kjer časte vrli vaščani Boga ter sv. Martina.
V Kranju se ju spraznilo mesto, ulice so bile brez ljudi, zato sem se podal iz mesta, ven v lepo lunino noč . . .
Zvezde so sijale, sredi njih pa je kakor kraljica plavala luna s tistim bedastim obličjem, od severovzhoda pa je pihala burja. 1/, župnišča sem videl prihajati srednje vebko žensko. Negotovi njeni koraki so izdajali nekaj, česar si ne upam prav povedati, zato ker je ta ženska farovška kuharica.
Glavo je držala nekaj časa skromno po-vešeno, potem pa jo je krepko dvignila, koraki pa so ji bili negotovi . . .
koristi, ki prihajajo od tujskega prometa, da privabijo (kolikor mogoče teh potnikov k sebi. Največj ) privlačno silo imajo poleg udobnosti modelnega hotelskega, gostilniškega in kavar-nifkogfl. življenja lepe okolice, glede katerih je poskrbljeno, da opazovalcu tudi stopnjo pred oči. Tako okolico ima Ljubljana; toda ako sočlovek vozi po njej v železničnem vozu, ne bode mogel opaziti njenih vabljivostij. Zato je potreba, da si jo gleda s točke, kjer se mu pokaže v vsej svoji veličastnosti. Taka točka je ljubljanski grad. Nikakor pa ne zadostuje, da se na grad opozarja po časnikih in potnih knjigah al: pa s plakati po železniških in psrobrodnih postajah, temveč treba je tudi skrbeti za pripraven in lagoten pri-slof) nanj. Takega ljubljanski grad sedaj nima. Ako bi ga dobilo mesto v last, lahko bi napravilo električno dvigalo, katero bi brez dvojbe postalo — zlasti ako bi se z železnice videlo -- privlačna silaza lujce.   Konec prih,
Dopisi.
Z Bohinjske Bistrice. Naš župnik Piber,
ki se rad usti okrog, da tako ljubi svoje tanine, da bi dal življenje zanje, se je zvezal s tujim podjetnikom, milijonarjem Ceconijem v veliko škodo teh svojih ljubljenih faranov in drugih Slovencev. Coconl seveda župnikovo usluge dobro plača, kar pa mu ne more nihče zameriti, ker plačuje iz svojega, a skrajno grdo je za župnika, da se da omamiti s tujčevimi daiili in izdaja za nje koiisli svojih rojakov. Piber je med drugim Geconi« ju pridobil najlepši svel pred kolodvorom za nizko ceno ali pravzaprav je on s svojim terorizmom dotičnega kmeta naravnost piisilil, da je tako prodal svoj svet tujemu podjetniku. Na tistem svelu si je (Jeconi postavil dve hiši, svojo vilo in pisarniško hišo in med hišama je še precej sveta kol vrt. Nadalje pa je železniška uprava postavila tam zraven velik nepotreben hotel na državne stroške, menda iz same ljubezni do slovenskih bistriških gostilničarjev, ker se je najbrž bala, da bi ti preveč ne zaslužili.   Hotel  se je oddal
Vstopila je v cerkev ter sedla v klop. Zurožljal je rožni venec in goreča molitev je pohitela proti nebesom.
*   * *
Polnoč . . .
Tisti sveti Irenntek, ko vzdrhli vsakemu katoličanu srce, spoiuinjajoče se, da se je ravno ob tem času pred 1904. leti rodil Kristus . . .
Prej omenjena kuharca, ženska, ki so ji lela že osivela bujne lase, je sedela v cerkvi, toda mislila ni več na ta svečan trenutek, srce in možgani so se ji bavili s perečim vprašanjem, na katerega dosedaj še ni nihče odgovoril, vsaj omenjena kuharica še ni slišala sličnega odgovora.
*Kdo ima večjo pravico po župnikovi smrti v župnišču; njegova kuharica ali namc-stujoči ga kapelan,« to ji je bila nerazumljiva zagonetka, nerazvozljiv vozel.
Svečano je donel kapelanov glas, milo so se glasile božične pesmi v valčkovem tempu s kora.
Kuharica pa je še vedno premotrlvola sebe in kapelana.
Sveto oprav lo je minulo . . .
I. priloga „Gorenjcu
št. 8 z 1. 1905.
brezplačno nemški goslilničarki Slohr z Dunaja v Uporabo. Ta hotel je razdeljen v tri oddelke, in sicer za najvišjo gospodo, ki se nahaja v I tisi rici. za srednje stanove in za železniške delavce ali takozvane barabe. Da se lu dosti popije in poje in da v odpadek ne pridejo niti ostanki, pa da ta luja konkurenca tudi domačim gostilničarjem mnogo škoduje, o tem menda ni treba natančnejšega popila, Hotel pa bo ostal v BiltHci še nadalje. Dobil ga bode v last za nekaj tisočakov, dasi je stal državo okoli 80 tisoč kron. r.opit kak Nemec, ki bo delal le nadalje- konkurenco domačinom. Da pa bo nemški hotel v slovenski Bohinjlki Bistrici tudi po zgradbi železnice dobro uspeval, se še sedaj trudijo zalo merodajni krogi in -med temi je zopet naš za Slovence tako vneti župnik Piber in ker ima on vso tukajšnjo občinsko upravo v svojih rokah, je prav on tisti srečni in \ lezaslužni organ, ki bode lo zadevo odločil v nemško korist in v škodo domačinov. Na kolodvor se ima namreč napraviti iz vasi Bistrica nova cesla, ki je bila že umerjena spodaj mimo cerkve in potem naravnost proti kolodvoru. Zdaj pa se je ta načrt zavrgel in na višje znane želje je Piber s svojimi občinskimi ki-movci odločil, da se ima nova cesta izpeljati zgoraj mimo šole k nemškemu hotelu in (!e-conijevima hišama in šele od tukaj naj se ta cesla ponižno zavije nazaj h kolodvoru. Da bo s to izpeljavo udarjena velikovečinska spodnja stran, je gotovo; a kaj zato, da bo pomagano le tujcu, ki Ima denar in ga hoče še več nagrabiti v naših krajih, pa je vse v redu! Tako delajo naši prečasliti za naše dobro, verno, krščansko in slepo ljudstvo!
Z Jesenic. »Pred velik m številom mirn h delavcev jih je bilo slrab in odkurili so jo še pred otvoritvijo zborovanja.* Tako nam piše »Slovenec v sobotni šte\ilki z dne 18. februarja L906. To je resnično prava, pravcata farška farbarija. V nedeljo dne 12. februarja je bil sklican drugi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Jesenice in okolico ob 4. uri popoldne in soba pri Markotu je bila ob tej uri natlačeno polna samih diuštvcnikov te podružnice. Seveda so bili med njimi tudi
Luna je še vedno žila z istim obrazom na solzno dolino, samo, da so se ji usta malo bolj raztegnila, kapelan pa je nemirno hodil po svoji izbi.
Srce mu je bilo polno in prazno. Bolno, ker je čutil v njem nekaj posebnega, čeravno ne novega; in prazno, ker se iz tega srca ni dalo nič izcimiti. Tako lepega in poetičnega več*ra, kakor je bil danes, še ni doživel, poleg tega pa se je čutil po župnikovi smrti pioslega, neomejenega gospodarja, kar je jako blagodejno uplivalo na njegovo dušo in zaljubljeno srce, zato je hotel tudi napraviti nekaj lepega in posebnega. Toda srce kljub temu, da je bilo polno, ni hotelo . . . Njegovo lepo, okroglo obličje je bilo obrnjeno skozi okno proti luni, v rokah pa je držal svinčnik.
Nekaj mu je gotovo prišlo na misel, kajti bliskoma se mu je zjasnil zamišljen obraz, odskočil je od okrni, sedel k mizi ter zapisal že eno, dve, tri besede, cel stih — — kar naenkral se začuje pri vratih silen ropot in krik . . .
Na zaklenjena vrata nekdo trka, — bolje rečeno — tolče in razbija, čujejo se neprijazne, lide, ostre besede!
ti preklicani liberalci in celo jeseniški Sokoli. Med njimi skoro sami delavci in nekateri pnaldelau'i osiroma ludi jeseniški in savski posestniki raznega političnega mišljenja. Ura je odbila .-liri. odbil« četrt na pet in dru-štveniki so se prič« 11 razgovarjali ler povpraševali, kdaj da bode začetek zhniovanja in kje so voditelji. Voditeljev seveda ni bilo od nikoder. Isti dan je imel jeseniški Sokol zabavni večer in ker je velika večina teh dru-štvenikov tudi pri Ciril in Metodovi podružnici, katerih je bilo navzočih ta dan 24, piši štiriindvajset, ne pa 14, kakor jefarbal sobotni • Slovenec« Ti niso imeli preobilega časa čakati, kdaj da bodo voditelji te podružnice nabrali, dosti istih Sokolom in naprednemu mišljenju sovražnih ligurantov.. ki so jih pošiljali od hiše do hiše lovit njih »katoliške uslužbence na pomoč z besedami: Liberalci so prišli, Sokoli so tudi, pojdi! pojdi! Sckoli z istimi štiriindvajsetimi diUitvmlki so potem zapustili prostore ter odšli k g. Jakobu Mesarju na Jesenice ter n.i splošno željo izvolili ustanovni odbor nove moške in ženske podružnice za jeseniški občinski okraj s sedežem na Jesenicah. Izvoljeni zo bili gospodje: Ivan Legat, posestnik na Jesenicah, predsednikom; Jakob Mesar, posestnik in gostilničar na Jesenicah, njega namestnikom; učitelj Fr. Kabine, tajnikom: občinski tajnik Lovro Humor, blagajnikom. Odbornikom so bili izvoljeni gospodje: Franc Krivic, posestnik in gostilničar mi Jesenicah; J. Levičar, trgovec in posestnik na Hrušici in I. Aitclj, čevljarski mojster na Jesenicah. Torej sami delavci pristno narodnega prepiičanja, ki bodo delali edinole v prid naiodu in njega društvu brez vsakega medsebojnega posiljevanja ali pretiravanja. V novo podružnico se je š<i isti dan vpisalo .'18 člane v. Želimo ji dober napredek v piid zavednemu narodnemu IjmLlvu In naši mladini. Jeseničanom in okoličanom pa kličemo, da pristopajo do zadnjega moža ali očetu tej domači podružnici. Član.
Iz MarkSloha na P o renske m (Nemčija). Dragi g. urednik! Se nobenkrat niste pi iobčili kake črtice s Porenskega. Tu čitamo z velikim zanimanjem Vaš list in skoro se
Svinčnik se je zlomil, kapelan je preplašeno dvignil glavo, planil proti v,atom ler odprl . . .
Svetloba iz sobe je padla na kuharico, stoječo med vrati, z energičnim izrazom na obličju, plamtečimi očmi in razmršenimi lasmi. Prsti so se ji skrčili v dve trdi pesti. Vspelu se je na prste, iz ust pa so ji bobnele kakor grom neprijazne besede in najdelikatnejše psovke.
Kapelana je obšla groza, toda samo za trenutek, takoj seje opogumil ter jezno vprašal:
«Kaj hočeš — ti — ti . . .»
Toda iz ust kuhančnih ni čul odgovora na svoje vprašanje, temveč samo glasnejše ponovljene psovke,
To mu je bilo preveč. Tolsta kapelanova roka je zapustila svoj prejšnji položaj, nagnila se nekoliko nazaj, hipoma prerezala zrak ter se ploskoma najintimnejše sprijaznila z okroglim licem farovške kuharice.
Toda tudi to še ni zadostovalo.
Žile so se nabreknile na kubaričnem obrazu, oči so ji pol centimetra stopile iz očesnih globin in nova grozepnlna ploha psovk se je vlila na preplašenega kapelana, ki seje takoj začel kesali ravnokar storjenega čina,
hudujemo, ko se tako malo spomnite na nas. Vendar je velikega pomena za nas slovenstvo, kajti tukaj živi na lisoče rojakov-Slovencev. Sedaj smo imeli hude čase, ko je izbruhnila velikanska stavka, kakršnih naše mlado stoletje še ni doživelo. Zo dolgo časa je vladala mod delavci - rudarji velika nezadovoljnost radi slabe plač« in slabega ravnanja od strani delodajalcev. Budarji SO se trudili zlepa, doseči svoje pravice. Ker so pa »denarni barom, kratkomalo odklonili vse njih zahteve, izbruhnila je splošna stavka, katere se je udeležilo 227.000 rudarjev. Cele tri tedne so vztrajali v lom boju. Občinstvo po mestih in deželi je sočutstvovalo s stavkujočimi. Podpore so prihajale iz Francije, Anglije in Amerikp. toda kaj je vse to za tako velikansko množico revnih rudarjev. Začelo se je po-niankanje in revščina, vodstvo pa ni bilo v stanu, izplačati podpor, ker je /.manjkalo denarja, Ob tej priliki se je bridko pokazalo, kako moč ima dandanes na svetu kapital. In vodstvo je bilo primoram skleniti, da delavci za enkrat sprejmo delo. Vlada je obljubila uporabiti zakon in prisiliti «jamskc barone«, da dovolijo vsaj glavne terjatve. Toda vlada je bolj naklonjena — pač razumljivo — posestnikom premogokopov. Torej je bila, kakor je razvidno iz naslednjega, velikanska stavka, ki je povzročila ogromno škodo delavcem, še večjo škodo pa tovarnam, ki so morale vsled pomankanja premoga ustaviti delo, končana v škodo slav-kujočim in zmagal je kapital. Govori se, da je napravljene že dosedaj 09 milijonov škode. V celem boju se ni prelilo niti kapljice krvi, čeprav je bila pripravljena cela armada policajev in orožnikom Toda svet bo priča žalostnih prizorov, ako delavce primora zgrabiti za orožje. Delavci so pokazali, da -o olikani, ne pa, da bi pobijali in delali malerijelno škodo. Toda potrpljenj.; bo minulo in potoki krvi bo lo pripravljali pot v boljš j prihodnjost. Tu v Markslohu je vse delavstvo jako razburjeno in treba je samo majhnega vetriča in iskra bode vzplamtela v splošno vstajo. Tega se vlada boji, zato je pričela resno misliti nit rešitev delavskega vprašanja, ki je dandanes
kajti bal se je za svojo gladko kožo, ki bi lahko trpela škodo pod nohtovi silne farovške amaconke.
K sreči se je zadnji trenutek spomnil, da se kuharica silno boji   - palice.
Hitro torej zakriči: »Čakaj, grem po palico — palico» ter se obrne v svojo sobo.
To je izdalo . . .
Krila so zašumela in silna ponočna ka-lilka kapelanovega miru je izginila kakor iz-kušnjava, kadar se prekrižaš — kapelan je bil rešen . . .
Razburjen je sedel na stol k mizi ter šele čez dolgo, dolgo časa, ko se je že pomiril in pričel mislili zopet na ono, v Čemur ga je poprej motila drzna kuharica, vzdihnil: •Na le mislim, kada zora sviće, na U mislim, kad se svrši dan . . .» •    * «
V tem trenutku se je začelo mladi cerkveni pevki, ki se je jela ravno slekati ter odpravljali spat, silno kolcati . . .
"Nekdo misli name,, je izdihnila ter položila svoje deviško telo v mehko postelj.
Blažen mir svete noči je ležal nad vasjo, veter je še vedno pihal; luna pa je zrla kakor poprej na zemljo, samo da so se ji usta raztegnila že čisto do ušes . ..
poslalo svetovno in najbolj pereč*. Pokaralo so je tudi, kdo je na strani delavcev. Tu-kajšni začasni kapelan j«' govoril, ila se delavcem godi še predobro in da so v>lcd lega postali prevzetni. Toda njegova predrznost bi se omejila, ko bi delavstvo metalo ob nedeljah v pušieo namesto v potu in trudu prisluženih grošev — Lnofe. Potem bi tolsti trebušček malo shujšal ter bi mu ludi njegov zgovorni jeziček odpovedal službo. Tako sem Vam, dragi g. urednik, poslal majhno sliko lukajšnega položaja. Tuji delavei so jeli Irumoina odhajali od tukaj deloma v Ameriko ali nanj v domovino. Nikomur izmed rojakov nesvotujim prili semkaj iskat si zaslužka. Pes je boljša plača kakor v domovini, vendar ni mogoče prihranili niti vinarja. Življenje je drago, kakor tudi stanovanje, da komaj ostane kaj za kak 010.1 piiboljšek. Torej ljubo doma, kdor ga ima. Le bode zopet kaj novega. Vam le sporočim.
Is blejske okolice. Prepotno je sicer
zapirati vrala, ko volk odnese ovco iz hleva, ali na zadnji dopis z Bleda bom vseeno odgovoril, hp toliko zaradi dopisa samega, ampak toliko bolj v splošno razbistritev tozadevnih pojmov. Omenjeni dopis ne odgovarja popolni resnici. Verjel mu bode le tisti, ki ne pozna blejsk h razmer. Najprej naj popravim nepotiebno zavijanje dopisnikovo. V zadnjem dopisu iz blejske okolice ni nih^ trdil, da ni na Bledu nobene domače gostilne već, ampak je bilo tam le rečeno: "Zdaj ni na tej strani nobene več tako pripravne gostilne." In to je tudi popolnoma resnično in menda tudi dovolj jasno povedano. Bivša Peternelova gostilna namreč stoji na lepem prostoru, kjer se križa več potov, ima pripravne gostilniške prostore, kjer so se lahko shajali pi oprosti ljudje in gospoda, za poletni čas pa je zraven hiše ob cesti s senčnim drevjem zasajen prostoren vrt in zraven vrta le]t salon. Tu je bilo pripravno ne le za poletne vsakdanje goste, temveč tudi za večjo družbo, za shode, koncerte i. t. d. Goslje, ki so prihajali od Lesec, iz Begunj, Radovljice, Kranja, Ljubljane ir. iz drugih onostranskih krajev, so se najraje ustavljali v tej gostilni in tudi domačini ter vozniki od bohinjske strani so bili tu navadni gostje. V poletnem času pa je bila gostilna polna čeških gostov ter je postala znana daleč naokoli po Češkem. Sedaj pride na tej strani za Slovence prva v postav Litro v a in poleni Ažniunova (Slo-serjova) gostilna. Ako je imel g. Peternel že delj časa naprodaj svoj hotel, to ni bilo znano, kar potrjuje tudi dejstvo, da so bili celo bližnji Blejci neprijetno iznenađeni vsled hitre in nepričakovane prodaje te gostilne. Lemu imamo časnike? Po njih bi se lahko opozorilo najbolj oddaljene Slovence na na-meravanje važne posestne izpremembe in šele potem, ko bi bilo tudi to brezuspešno, bi se lahko reklo, da se ni oglasil nobeden domač ali slovenski kupec. Za Slovenci pa pridejo menda pred Nemci na vrsto, Cehi in drugi Slovani. Časnikarskim potom bi se morda dobd med podjetnimi in bogatimi Cehi še boljši kupec, kakor med Nemci. Ako pa je morda vedelo za Peternelovo namero par gotovih domačih mešetarjev, ki kaj radi spravljajo Nemce na Bled, a za Slovence jim je le takrat, kadar jim ta obeta kaj dobička, je to za slovensko stvar se slabše kakor nič.
Konec priti.
Iz Hrastja pri Kranju. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je vendar
lipoinilo prebivalcem vasi f{rastje, Cirfiiče in Prebačevo te davno gojeno željo, da raznaša v teh vas« h pisma in poštne pošiljatve posebni poštni sel, ki prihaja iz Kranja, Tudi nabiralnike dobo vse hi v. si in se je tedaj v tem oziru odpravil obttoječj nedostalek. Saj pa je bil lu li že skrajni čas. ker preje ljudje najnujnejših stvari \h> cel teden niso dobili >• roke, kajti vsak je moral sam svoje pošiljatve pri poštnem uradu v Kranju prejemati, če pa je po iste poslal koga dtuzegu, pa se je večkral kaj izgubilo. Ramo isto M je ludi godilo pri odposiljatvah. No, sedaj se je vse lo odpravilo in uvedle so se redne razmere, za kar nismo hvaležni samo c. kr. poštnemu ravnateljstvu, leni tat tudi prejšnjemu občinskemu odhoiu. osobito bivšemu županu gosp. Francu Strnpiju. ki je zastavil vse moči, da 16 je zadeva vendar konečno USJ >dn0 izpeljala za pri adote prebivalce.
Novice iz blejskega kota in Bohinja.
— Bralno društvo na Bledu priredi v nedeljo, dne 2(5. februarja t. I. v Blejskem domu- veseliao z naslednjim sporedom : 1.) Petje. 2.) Vesela igra Lokavi snubač . Spisal L. Bistriški.  8.) Petje. 4.) Ves- la igra
Mutco. Poslovenil Bav. Bole. (leno prostorom: I.—Iti. la() K, IV. VI. 1 K, ostali BO vin., stojišča 40 vin. Začetek ob polosmih zvečer.   K obilni udeležbi najuljudneje vabi
odbor.
— Nesreča na Bohinjski Beli. Prejšnji petek je šel železniški delavec, Hrvat Tomljanovič na Bohinjski Beli v rov. kar se sproži ondi zažgana mina in podsuje ga od-streljeno kamenje. Ponesrečenec ima polomljenih več reber in je smrlnonevarno poškodovan. To nesrečo je zakrivil ondotni italijanski delovodja, ker ni postavil straže pred rov pred eksplozieno v rovu nastavljenih in zažganih min.
— Pretep na Koprivuiku v Bohinju. Dne 12. t. m. je v gostilni Ivana Korošca na Koprivuiku nasla I prepir med Julijem DobraVcem in Srednje vasi in Martinom Korošcem iz Cešujice. Korošec je v gostilni Dobravca udaril po glavi s steklenico, nato pa je Dobravec zunaj pied gofctilno Korošca sunil z nožem med rebra, mu ranil pljuča in mu s tem prizadejal snirtnonevarno rano.
Radovljiške novice.
— Seja občinskega odbora z dne 17. I. m. Navzočih 13 občinskih odbo.nikov; predseduje župan g. dr. Janko Vilfan. Za ubožne očete se enoglasno izvolijo gg. Mali, Mulej in Praprotnik, za oskrbnika učiteljske hiše pa g. O. Homann. — Zupan poroča o dosedanjih korakih, ki so se storili glede nameravane zgradbe vodovoda. Iz porodila posnamemo, da je deželni nadinženir g. Sbrizaj pregledal studenec »Mravljinec«, ki izvira nad Begunjami, in našel, da je isti v vsakem oziru prav pripraven, da se žnjega napelje voda v Radovljico. V sekundi daje vone H do 9 litrov, za Radovljico pa zadostuje tudi če bi se pridružili vasi Begunje in Lesce, jedva ena četi t ina le kvantitete. Toplina vode znaša 7 VIL Stroški bi znašali kakih JOO.000 K. G. dr. Kramer od deželnega preizkuševališča je
pieiskal vodo in spoznal, da je ista izvrstna pitna voda. Odbor se principijelno izreče za zgradbo vodovoda, dovoli kredita do 2000 K iz vodovodnega zaklada za sestavo podrobnega nacrta in voli v posebni vodovodni odsek gg. Iloinanna, Snitorijn, Vurnika in Zuna. — Sklene se, <la se prepove kolesarjenje po poti ob graščinskem vrtu in po drevoredu, ki votli proti Lescam. Slednjič se ugodno rešita dve prošnji za sprejem v   občinsko zvezo.
Vodovodni odsek je izvolil dne 19, t. m. svojim načelnikom g. Olona Iloinanna.
— Muška rad a zabavnega kluba v Radovljici ki seje vršila 18. t. ni v Ilirsehmann-Mihljevi gostilni, se je obn-slu povsem izborno. Toliko obiskovalcev, med njimi jako veliko finih, elegantnih mask še ni bilo na nobeni predpustni veselici, kar jih je piiiedil zabavni klub. Udeležili so se veselice skoraj bi rekli vsi Radoljčani ter prijatelji zabavnega kluba iz bližnjih pa tudi iz oddaljenih krajev, kakor iz Kranjske gore. Škofje Loke i. dr. Napolnjeni so bili vsi prostori popoln nta, akoravno jc bila tretjina obiskovalcev vedno na plesišču. Ker je domača godba na lok res izborno in pridno igrala; plesalo se je do ranega jutra. Žab bog, da majhni prostori ne ustrezajo več tukajsnim sedanjim zahtevam. Med odmorom seje sestavil pevski zbor ad hoc in ker se je naposled godba preselila v drugo sobo, kjer so bili gf sije neple-salci, je dobila maskarada za nekaj časa značaj koncerta. Gotovo bode ta veselica ostala večini posestnikov v prijetnem spominu!
Pšice z Ljubnega.
— »Kaj smo vendar mislili, d« smo se dali „natUmat'1 in smo volili takov-le odbor, saj ni za to.» Tako in enako vzdihuje pretežna večina občai ov, ki je na klerikalno komando volila .katoliške može. (lako namreč pri nas imenujejo klerikalce), ki so pa za vse prej, kakor za občinski odbor.
— Res pomilovanja vredno je ljudstvo, ki voli vse, kar jim taki izkoriščevalci ljudstva zapovedo, potem pa morajo tiho obžalovati to svojo nevednost. Ob času volitev nočejo m nič slišati svarila, da vsak ni za občinski odbor, čeprav je «cekrnošler» ali pa klerikalni Učitelj.
— Usmiljeni brat je bodli pretečeni teden nabirat tnilodarov za bolnišnico v Kan-diji. Vsak pošteno misleči človek rad daruje po svoji moči za revne bolnike kak znesek, le v hiši »katoliškega» odbornika, z imenom Alojzija Fajfarja je dobil namesto kakega darila, kakor nam je pravil dotični brat, nebroj psovk in zaničevanja.
— Krščansko prepričanje se pokaže ob takih prilikah, ne pa za časa volitev, ko se navadno taki ljudje hinavsko delajo svetnike in obešajo njih vero na veliki zvon, dočim v srcu ni duha o tej. Omenimo naj tudi, da neumnost tega odbornika sega do neba. Tega človeka, ki je obenem cvet neotesanosti, je naš župnik volil ter hoče žnjim Utrditi v naši župniji vero in — o joj! — naš g. učitelj ima najožje prijateljstvo žnjim.
— To jezi na ša župnika, da se ljudstvo ne udeležuje velikonočnega izpraševanja. Župnik v Mošnjah je sklical za vas Brezje izpraševanje dvakrat ob »ogromni* udeležbi, enkrat štirje, drugikrat sedem. Malo bolje je bilo pri nus, a vendar je župnik uvidel, da
2. priloga „Gorenjcu" št. 8 iz 1. 1905.
ni vse lako, kakor je mislil. Zato je vzdihoval: Kaj sem s* Vam vendar zameril! (»ospod župnik, povemo Vam, da ste toga sami krivi, ker ste ob času volitev zasejali med našo prej tako mirno vas seme strankarskega sovraštva i. t. d.; sedaj pa žanjcte, kar ste sjali.
Loške novice.
— Veseliea na katoliški* podlagi. Ne bi pisali o našem katoliškem izobraževalnem društvu in o veselici, ki jo je priredilo zadnjo nedeljo, ker ne zaslužijo te časti. A nekaj nas sili, kar z veliko ogorčenostjo povemo javnosti: Nastopili so »fest-lantje. pa še bolje «fest» lepa dekleta, ki so kazali medsebojno ljubezen. Kuplet nekega igralca kot cigana v predigri o njegovi pri« jaznosti do gospodinj in njih hčera ji mncge neprijetno dirnd. Poglejte jih! Kalehet vedno kriči in lazbija po prižniei, da dekleta ne smejo hoditi k takim igram. Zaradi nedolžne zabave v čitalnici jih je nad deset izbrisal iz Marijine družbe. In tu sam prireja, kar drugod prepoveduje.
— .Še lepše se je pa zgodilo preti dvema tednoma. Naši duhovniki na čelu jim debeli Šinkovec so priredili zabavni večer. Priti! so fantje, frajlice in dekleta in so imeli s kapelanom vred »nedolžni" špas še črez polnoč. Kaj bi bil storil goreči Šinkovec, če bi se to zgodilo v kakem našem društvu? (le je Šinkovec zraven, se sme (to se seveda samoobsebi razume) vse storiti.
— Javno v p rasam o Šinkovca in njegovega kapelana, po kaj hodijo onadva, in fantje, in dekleta Marijine družbe tako pozno zvečer v neko hišo in kaj delajo ondi ob tako poznih ponočnih mah. Vprašamo, kaj pomenijo oni dolgi obiski v njih stanovanjih. Dajte odgovor!
— Nova pošta - - kali?! Dragi čitatelj, vprašal bodeš: Kje? Odgovor: V našem farovžu. Šinkovec ima naprošenih- več žensk, da n.u danzadnevoin prinašajo novice iz Loke in okolice. Do teh žensk ni skop. Verjame jim vse še take budalosti. Kar med tednom naš gospod poštar-fajmošter zvedo, vse raz-nesejo med ljudi v nedeljo med pridigo. Kajne, se ni treba učiti krščanskega nauka!
— Novica — ali pa tudi ne. Naš fajmošter so nam že povedali, da nas mislijo kmalu zapustiti. Prav! Kam bodo šli? Menda ne v Šmartno pri Kranju. Da bi le res bilo!
— Predpustna kronika. Zadnji dnevi letošnjega predpusta minevajo v Škofji Loki letos dokaj živahneje kot lansko leto. Tako je priredila narodna čitalnica v nedeljo 19. t. m. veselico, prilično katere se je uprizorila velika štiridejanska burka s pet j. m »Klepetulja«. V podrobno kritiko te igre se ne bomo spuščali, a omenimo samo, da so vsi diletantje, osobito oni, v katerih rokah so bile najtežavnejše in glavne uloge, rešili iste popolnoma častno. Po igri se je razvila prav neprisiljena prosi a zabava. Za ples je skrbela domača godba g. Otona Sadarja. Društveni prostori so bili nabitopolni izbranega občinstva in je le želeti, da bi naša čitalnica večkiat priredila v zabavo svojim članom sličnih veselic.
— Kakor običaju o, prir edi tudi letos prostovoljno gasilno društvo v Stari Loki jutri v nedeljo, 2»). t. m., svoj plesni venček in sicer letos v prostorih g. Petra Logondra v Stari Loki. Pri plesu bode sviral oddelek
ljubljanske društvene godbe. Vstopnina za gospode I K, uniformirani gasilci plačajo polovico, dame so pa prosto. Začetek oh 7. uri zvečer. Zanimanje za ta plesni venček je tudi med mestnim občinstvom splošno in je torej pričakovati mnogoštevilnega obiska.
— Veselico priredi istega dne fb T. uri zvečer tudi »Slovensko bralno društvo v Škofji Loki- v svojih prostorih. Na sporedu je poleg jako zanimive zabave tudi uprizoritev petdejanske burke 'Vrban Debcluhar*. Vstopnina: sedeži prvih d vrh vrst I K; sedeži tretje in četrte vrste KI) h; ostali sedeži 60 h; stojišča 40 h. — Člani društva plačajo polovico vstopnine. - Igralna soba in oder se bosta v tem poletju znatno razširila, ker nikakn- ne odgovarjata zahtevam. Društvo se bo torej obremenilo zopet j. novimi in no-malimi stroški. Želeti je tedaj, da hi re slavi o občinstvo mnogobrojno odzvalo povabilu, osobito še, ker nastopijo v igri priznano dobri igralci in igr.dkc in je uspeh igii zagotovljen.
Novice iz Poljanske doline.
— Pred p ust je in vse vprek pleše, bodi si liberalec ali klerikalec. Za škofove prepovedi glede plesa se v naši dolini toliko zmenimo ko za lanski sneg. Bodi gostilničar te ali strogo katoliškega kalibri'., napravi bal. In zakaj bi si ljudje ne privoščili malce kratkega veselja? Zakaj bi nam bilo to prepovedano, kar je mestjanom dovoljeno in se celo priporoča po katoliških listih, Slovencu«, in celo vabi in naj se že pleše ta ali oni ples. Tudi pri nas se ne pleše samo polka in kak valček ali »valcai■», ampak tudi »kapucinska . Tako sla izkusila dva spretna plesalca, eden naše, drugi katoliškega navdušenja, kdo boljše p'eše kapucinsko*. In glej Smenta! Čast, komur čast! Klerikalec je našega posekal. Iz tega sledi, da je zastonj vsako prizadevanje odpraviti to starodavno šego in naj se obetajo še taki odpustki in še tako stiašne časne kazni. Da tudi Marijini otroci ne zaostajo, je obsebi umevno.
— Večjo smolo imajo seve v Javor-jah. Gori pašuje župnik Pfajfar, ki dobro gl< jšta in striže svoje ovce. Ta bi najrajše imel vso faro kot nekak klošter. Marijine družbo, to so mu zveza, v kateri je človek varen pred vsem izkušnja vam in pred hudičem. Pa vrag vzemi, kakor ima naš Pfajfar na vrvici izjemoma skoro vse svoje pohlevne backe, da že par let naprej izbere župana, ki je tudi gotovo izvoljen, teko ne more zakleniti in ukrotiti liste moči. ki se imenuje ljubezen.
— Župnik Pfajfar ima smolo s svoji mi Marijinimi otroci. Več teh hčera se je silno pregrešilo, tako zelo, da letos še misi-jona ne bo, ker se boji pokazati očetom trapistom krstno knjigo. Zadnjič enkrat je vsled tega razbijal po leci, da so se ljudje kar bali, da zdajinzdaj skoči z lece vred nanje. Srdil se je na stariše, da je bilo potem še doma joj in joj. Da bi se Se bolj maščeval, ni sprejel letos iz lakih hiš nobenih kolin. To je bilo še pametno. Smešen tak človek! In Javorje, kjer do zadnjega gre vse za svojim pastiijem, vendar ravno tu je vsa surovost doma. Čuda ni, saj 90 odstotkov, če še ne več, ne zna ne brat', ne pisati. Vrnimo se še zdaj malo h katoliški organizaciji v naši dolini.
Zadruga na Dobravi je menda v zadnjih vzdihljajih.   Dolga blizo 30.000 K.
Lepa vsota! Pmetno znajo še kaj časa ji podaljšati življenje, da bodo ljudje št? globlje zabredli. Nasledki: tožbe, jeza in sovraštvo, povrh najbrže «Zabjek<- poleg vse ogromne izgub.«. Ze sedaj se med seboj preklinjajo in groze njih glavam, da je morala posredovati že žandarmerija. Pa kaj pomaga. Ljudje so jeze in srde na vodjo te zadruge. Mož je nedolžen. Čudo bi bito, ko hi bil on v slanu voditi kupčijo, o kateri nima ne duha ne sluhe. On se pač dobro razume na kopita, smolo in kneftro, a slabo na mi ler in kilogram, levite se na vaše prave zapeljivce. Teh pa ni več blizu. In ko pride čas zato, pokažite jim vrata in ne poslušajte jih v takih in posvetnih zadevah. Tako se bo počasi končalo v naši dolini vse podjetje, ki je bilo poškropljeno z lurško vodo in imelo v svojih gibih posebne blagoslove od škofa Antona Bonaveutiira. To je pa najbolje vedel Urban Pinlar z Lovskega brdu. Ko se je Ustanavljala zadruga v Poljanah, je agitira! pri nevednih ljudeh s tem, da jim je rekel: Ako so ne vpišeš, se zameriš škofu, papežu in Bogu. No, kakor se je pokazalo, se je bil pač prikupil škofu, ne pa B gu. Je že Sment, kar je našemu škofu všeč in po volji, to, kakor dejstvi kažejo, gotovo ni Bogu; Če se mir še zameri ne, lega pa ne vemo. Mogoče pa nam škof na jesen to razjasni, ko nas obišče in ko ho ostal več dni samo v Javorjah, da utrdi zopet zapeljane in uvede nazaj v naročje matere katoliške cerkve.
Novice iz Cerkljan.
— Čitalnica priredi v sobolo, dne 4. marca 1.1. ob osmih zvečer I. zabavni večer z naslednjim sporedom: L A. D.: Cerkljanska koračnica, svira karlet na lok. 2. Dav. Jenko: Lipa, poje čitalniški zbor. 3. V. Parma: Slovanske cvetke, svira kartel na lok. 4. J. N.: Gluh mora biti, veseloigra v enem dejanju. Osebe: Logar, graščak; Svelka, njegova hči; Bonifacij, služabmk; Zdenko, lovec, vrtnar, poljski čuvaj. o. Prosta zabava in plea. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Na B i n i k i h je imelo tamošnje «BraJno društvo* veselico s srečolovom in igro »Simplicij Žolna*. Udeležba je bila tako obilna, da vsi še prostora niso dobili.
— Sir le vedno smrdi! Zopet so dobili člani nekdanjega kmetijskega društva pozivnice, naj plačajo že drugič primankljaj. Ubogi ljudje! Za vsakdanji živež jim gre trda, pa morajo še plačevati za klerikalne neumnosti in sleparije!
— Uzorno u rad o van je je v cerkljanski hranilnici. Prid kratkim je neka žena vzdignila neko svoto. Mimogrede bodi omenjeno, da je imela tudi v Kranju nekaj naloženega in tudi tam vzdign la. A šlo je povsod prav, le pri cerkljanski, kjer uraduje kapelan, se niso računi ujemali ter so bile vedno pomote. Ko je rekla nato domača dekle: »Taka špar-kasa ni vse skupaj nič, samo prazna pota se morajo delali » je grozil kapelan Bester: "Vaša dekle naj nikar preveč ne govori, sicer so ji zgodi še kaj neljubega.* Lepo bi bilo, da bi nosili ljudje kapelanu denar. Ko pa nastanejo nerodnosti in zmešnjave, naj bodo pa lepo tiho. To je navada pri gospodih, če ni vse v redu, da vidijo najrajši, da ae vse potlači in potrpi. Vsak pamet- n človek mora reči: Bog nas varuj takih osrečevaleljev in prijateljev kakor so črnosuknarji, sovražnikov se bomo že farni ubranili!
— Prav bi bilo. da bi se poiskalo provzrnčitotja govorico, tla v Kranju V hranilnicah denar ni varno naložen, da jo v domači bolj varen. To smo enkrat ta \ideli, pa so zna še pripetili, tlu se bodo upniki domačo hranilnice SB tresli za svoje vloge. Razrušijo govorice, če bi bila vojska, takrat bo po mestih vse izgubljeno. Za poč'1!
— Zadnjo soboto smo pričakovali zelo željno dr. Kreka iz Ljubljane. 1'ustil nas ji na cedilu in je šel rajši v Kamnik. Njegova naloga je menda bila nekoliko oprali kapelana tonili, Namen so imeli sklicali shod, na katerem bi se izrekla zahvala in priznanje Janezu za njegovo uzorno (1) in nesebično (!) delovanje.
— K kravarjem ali nikamor! To jv geslo naših črnosuknarjev. Kličejo namreč fante in može k sebi, katerim ojstro zabiču-jejo, naj se izbrišejo iz vseh društev, kjer oni nimajo nfc besede, ter pristopijo poti varstvo kapelana Janeza v društvo katoliško izobraženih kravarjev. Marsikdo jim pomoli ligo; sicer pa gliba skup štr ha!
— Fej fajmoštrovi «Iajbgardi»! Mnogo smeha in dovtipov vzbuja vest, ko je napravilo društvo v okolici veselico, kako je hodila tieka prednica Marijinih otrok in hčera od hiše do hiše in svarila: Gospod župnik so rekli, da ne smete iti k veselici, ker bodo lam sami liberalci.* Kljub tej prepovedi se je ljudi kar trlo. kakor nalašč. Svetujemo, ko se prikaz«; dotična prismoda — da bi jo imenovali z imenom, ni vredna - v takem slučaju, naj ji da kdo brco v tisti det telesa, katerega navadno ne imenujemo.
— C i ne bo miru od gotovih oseb, da bi napadale mirne ljudi z jezikom, bomo pisali poglavje o pšenici. Kdor boče, naj ume!
Jeseniške novice.
— Občni zbor priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob treh popoldne podružnica slovenskega planinskega drušh za kranjskogorski okraj v gostilni g. Knrola Višnarja na Jesenicah. Glini društva se prosijo, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora.
— Pip carsko društvo se ustanovi za jeseniško občino. Isto priredi svojo usla-novrio veselico na debeli četrtek, dne 2. marca t. 1. v gostilni g. Tamarja na Jesenicah. Namen društva je podpirati družbo sv. Cirila in Metoda. Pri ustanovni veselici svira godba na lok. Vstopnina 40 vin.
— Socijalno življenje na Hrušici je pač žalostno med delavstvom. Nekateri tuji delavci, ki so zapustili svoje žene in se podali odtod s trebuhom za kruhom, so v resnici brezvestni možje. Večina takih omo-ženih žensk se potem potika tod okrog in uganja — največkrat v obupu — razne nespodobnosti. Obnašajo se taiste prav grdo in so v veliko pohujšanje svojim nedolžnim otro-čičem, zapuščenim od Očeta, pa tudi drugim ljudem. Delavci, ki stanujejo v baraki, se sujejo z noži in prelepavajo radi njih, tako da so včasih orožniki primorani poseči vmes in jib poslati v Kranjsko goro. Poklicani faktorji A se morali malce pobriniti zato, da se odpravijo take škandalozne stvari.
Tedenski politični pregled.
Državni Zbor. Poslanska zbornica je zopet izvolila grofa Vetterja prezidentom. Dobil je 210 glasov, 2 grof Sternberg, 3 pa SchOnerer,
Zbornica je potem nadaljevala razpravo o re-krutnem zakonu. Dalje se vlada že bavi, kakor poroča Ziit», s sestavo zakonske predloge, s katero se konceplniin uradnikom in sploh uradnikom, ki so apsolvirali akademične študije, dovoli popolna pokojnina že s :if). službenim letom. Predloga pride v zbornico najbrže takoj po Veliki noči.
Ogrski državni zbor. v seji dne 22. t. m. je prišlo do prvega konflikta. Neodvisna stranka noče na noben način v odseke voliti tiste kandidate, ki jdi je vladna stranka določila kol svoje zastopnike. Posvetovala seje tudi o ponudbah, ki so ji bile stavljene za slučaj, da se imenuje prehodno ministrstvo, a en tlel stranke noče ničesar slišali o kakem prehodnem ministrstvu. Sploh pa se je Parami hjavil, da on ne sestavi prehodnega ministrstva, ker ne more sprejeti pogojev, ki jih je določila krona. Cesar je baje izrekel nujno zeljo, da se ogrski krizi napravi čimprej j konec. Ako ni mogoče sestaviti stalnega ministrstva, sestavi naj se vsaj prehodno. Ako se zadnje nc posreči Daraniju, se poveri ta naloga bivšemu trgovinskemu ministru Langu.
Hacedonija. Ulizu Strumioe je dne 16, t. m. trčila turška patrulja ob močno bolgarsko čelo, ki so jo vaščani podpirali. Skoro cela vstaška četa je bila uničena od Turkov, pri čemer pa je zgorelo tudi več hiš.
Nemški državni zbor je odobril pri zadnji seji trgovinske pogodbe z Italijo, Srbijo, Ru-munijo in Švico. Pri tem se je lazvila ostra debata o zvišanju fonda za pospeševanje nemštva med Poljaki. Posebno je protestiral proti temu priallogu poslanec dr. pl. Dziern-bovskv, po rodu Poljak. Finančni minister baron pl. lUieinhaben pa se je zelo potezal za to lei izjavil, da so Poljaki v zadnjih desetih letih zelo napredovali, a nemštvo nazaduje. Dalje je nosljal, da se jih utrdi v obrambi zoper Poljake. «Nemci v vzhodni marki naj imajo slej kot prej zavest, da stojimo mi za njimi.« — To je pač žalostno za nemštvo, ki se mora braniti z nasilstvi proti poljski žilavosti.
Razmere na Ruskem. Za Rusijo so nastopili res žalostni časi. Komaj se udu a ogenj na enem koncu, že bruhne na drugem še z večjo silo. Ze umor velikega kneza Sergija je naredil velik utis na vse rusko prebivalstvo, zdaj pa je zopet buknila stavku železničarjev, katerim so se pridružili tudi delavci ra/.nih drugih ,-trok. Dne IH. t. m. je 28.000 delavcev ustavilo cblo. V Lodzu je prišlo do krvavih spopadov med štrajkujočimi in vojaštvom. Na progi Moskva - Rjezan in Moskva-Rvbinsk so brzojavni in deloma tudi železniški uradniki ustavili delo. Islotako so vstopili v štrajk uslužbenci jugozapadne železnice Voroneš. V Harkavu so ustavili delo delavci v tobačni tvornici in uslužbenci pouličnih železnic. Tudi uradniki različnih bank v Varšavi so z:u;ii štrajkali in v Moskvi vsi lekarniški pomočniki. Železniški promet med labavo in Moskvo je vsled štrajka ustavljen. Sicer pa vlada upa, da bo v slučaju generalnega štrajka železničarjev mogla z vojaki vzdržati obrat na vseh progah. O groznem umoru velikega kneza Sergija v Moskvi, pod katerega voz je bila vržena bomba, ki je Sergija, voz in konje raztrgalo na kosce, smo že v zadnji številki poročali. Ta umor je napravil silen vtis na rusko časopisje ter sploh na ruske vladine kroge. Veliki knez Sergij je dobil že prej več brezimnih pisem in je tudi preskrbel po možnosti za svojo varnost.   A kdo bi se
nadejal, da se ho zgodil ateiilut zunaj ru velikem, prostem trgu, ki ima tako malo prometa, da se napadalec niti na kako gnječo ne more zanašali. Ko se je pripeljal veliki knez v diru na trg, se je začula naenkrat močna eksplozija in od Nikolskih vrat je prihitelo nekaj vojakov in častnikov. Tu je bilo videti grozen prizor. (Jlava in ena noga je bila popolnoma odtrgana od telesa. Od plašča so ostale same cunje, a uniforma je bila vsa razcapana. Voz je bil popolnoma na kosce razbit. Ranjena konja sta zbežala z ostanki voza v diru k Nikolskim vratam, kjer je ed:n padel onemogel na tla, drugi pa je zbežal. Tudi voznik je bil ranjen. V trenotku, ko se je izvršil atentat, videl je bližnji policaj nekoga, ki je bežal od voza, hitel je za njim in ga s pomočjo drugih vjel. Ko so ga prijeli, je segel ta v suknjo po revolver, a so ga zadržali, tla ni mogel streljati. Napadalec je star kakih .'JO do 85 let in bo obešen na senatnem t>gu v Moskvi, kjer se je izvršil napad. Umorjeni veliki knez Sergij je bil dne 18, t. m. pokopan v Moskvi, a samo provi-zorično. Meseca maja se prepelje truplo v Petrograd in so tam f>okoplje. Pri pogrebu dne 23. t. m. je bil vstop dovoljen le malo osebam. Krsto so spravili v rakov samostana, kjer se je vršila liturgija, tako da ni izpre-vod stopil na cesto. Zdaj se je dognalo, da vzlic dolgotrajnemu iskanju po snegu ni bilo mogoče dobiti V*eh kosov trupla umorjenega kneza. Našli so pa listnico, v kateri je bilo več grozilnih p.sem in neki prstan. Pri hišni preiskavi v Moskvi so baje zapleuii mnogo bomb. Za generalnega guberuatorja v Moskvo pdde baje vrhovni vojaški poveljnik iz Saratova, ker noben veliki knez ali visoki uradnik noče prevzeti te službe.
Rusko-japonska vojna.
Dne 10. L m. so Japonci z vso silo ob-streljavali iz Vandziavopa nasproti Sandepa ruški okope pri Cantahananu. Napadli so ruske pozicije a so bili odbiti. Enako se jim je zgodilo dne 10. t. m. Japonci so na: daljevali svoj j ofenzivo pri Tsihenšinku, a ruski voji so jih odbili ter zavzeli Dopindu-šan. Zdaj prodiraj«) nasproti japonskemu centru proti levemu krilu in so se tudi iz Taiana jeli pomikati proti jugu. Nekaj oddelkov je prodrlo 1£> milj daleč proti zapadu. Seiaj so se ustavili pri Hanghiatajcu poldrugo miljo severozapadno od Vanhiakuanca, pri tem pa še vedno obstreljavajo posamezne dele japonskih pozicij. Sedaj so pričeli Rusi graditi ob celi fronti silne utrdbe in obstreljavajo neprestano japonske pozicije. P<)ljska železnica, ki vežc'Fušan-Jenling s Tušangom, ob izviru reke Sa, je že dograjena. To, kaki r tudi druga znamenja kažejo, da ima Ku-ropatkin namen odbili Kurokijevo desno krilo. Kuropatkin je svoje levo krilo raztegnil na 5 kilometrov zapadno od Kvaja. Zadnji čas se Rusi zlasli pred japonskim desnim krilom živahno gibljejo in delajo velike priprave za boj. Japonci pa v naglici utrjujejo Njučvang, ker se boje, da ga Rusi naskočijo. Tudi v Vladivostoku se vsak dan pričakuje, da ga Japonci naskočijo, in se z ozirom na to močno utrjuje na mandžurskem bregu reke Tumen. — Kot najnovejše se poroča, da čaka Kaminima v indijskem morju na rusko brodovje in da je kmalu pričakovati velike pomorske bilke.
Jfovičar.
Osebna vest. Davčni pristav s;. Franc K a 111 u 11 • je dodeljen davčnemu uradu v Trti fin,
Konfiskacija. Minulo soboto nas je zopet doletela posebna rast. Zasegli so nam .•Gorenjca«, In s'cer kar radi treh odstavkov. Ko smo prečrtali inkriminirana mesta, nam za-plenha ni šla in kar ni hotela iti v glavo. Kot mirni državljani smo se seveda udani v voljo božjo uklonili strogi oblastveni odredbi in zdelo se nam je le, da smo tako omejeni, da s svojo neumno pametjo ne moremo najti kamna izpodlika, in da nam m dostaje tisti lini čut, ki izvoha tudi v najnedolžnejši besedi kaj za državo, cerkev, človeško družbo i. t. d. nevarnega, kjub temu srno pa vendar trdno upali, da se bo tudi ta konti tkanja izjalovila in bali smo se le, da tudi to pot gospodje pri okrajnem glavarstvu ne bodo imeli prav. In res! Niti tankovestno državno pravdništvo ni dobilo najmanjšega povoda preganjali ubozega »Gorenjca«' radi zaplenjenih odstavkov. Bogovom čast in hvalo, da nismo tako neumni, kakor smo mislili! To nas sicer navdaja s posebnim zadovoljstvom, a na drugi strani pa ven iar ne moremo spozabiti krivice, ki se je zgodila »Gorenjcu«. Saj nič ne rečemo, sirotki se nam morajo povrniti in konfiskacija je kolikor toliko reklama za list, a za nas prav neprijetna reklama. Z zo-petnim tiskanjem po zaplenbi se izgubi več ur, tako da tukajšnim naročnikom tri mogoče vročili lista še isli dan in, ker se tudi pošta brani sprejeti pošiljat ve po uradni uri, nastane še večja neprilika za zunanje abonente. Oškodovani so zunanji razprodajalci, ki le bolj v nedeljah razpečavajo časopise, in nas pričakuje v pondtljek cela kopa reklamacij in pritožb. Zato prosimo prav uljudno gospode pri okrajnem glavarstvu, da naj prihodnjič no iščejo lam stiabu, kjer ga ni, in da naj v bodoče presojajo posamezna mesta v zvezi s celim dopisom ali člankom. Saj tudi zanje ne more biti baš prijeten občutek, če vidijo, da zaplenbe zapored ne drže. Tudi našim prijateljem v farovžu in gimnaziju, ki zaradi konfiskacije jubiliiajo in pijejo na medvedovo kožo, pokvari se na tu način mnogo veselja. Zaplenjeni so bili nadopni odstavki. Konec v dopisu iz škofjeloške okolice nanašajoč se na klerikalce: -Toda psovati znajo, druzega pa ne. Od najvišjega do najnižjega sama zaničevanja vredna svojat!» Nadalje v notici »Politične pridige in šolski otroci- odstavek: »Kobiar se je tt kom svojega večletnega bivanja v Kranju pač uveril, da se pametni ljudje za neumne, otročje in prazne grožnje na leci brigajo toliko, kakor za lanski sneg- in «Ali ta kalehet ,opominja" svoje učence, da naj hodijo poslušal njegove kapucinade in politično neslanosti!« Prosimo cenjene odjemalce, da si dotični dopis, oziroma notico z objavljenimi konfUciranimi stavki popolne, ker ladi nedostaje!ija prostora spisov ne moremo še enkrat priobčiti v celoti.
Laž ima kratke noge. V predzadnjem »Gorenjcu« srno postavili na laž »Slovenče-vega» kranjskega dop;snikn, ker je trdil neresnico, da deželni šolski svet v znanem odloku zabranjuj- katehetom opominjati" šolske otroke, da bi obiskovali skupno službo božjo. V podkrepilo svoje trditve seveda no-vičar v s vejem odgovoru ni smel navesti dotičnega odloka, ker bi se žnjim le sam
tolkel po čeljustih, in še manj smo pričakovali, da bo možato priznal svojo krivdo. Prvič te zato ne, ker je klerikalec, drugič pa zato ne, ker ni iz nevednosti poročal neresnice, marveč je namenoma pačil smisel in vsebino onega odloka. V 'Slovencu* od 18. t. m. se tedaj na ta način poizkuša izvili iz zagate, da se skrbno ogiblje o Iloka samega in se le bavi z razlogi, katere smo mi navedli kot povod dežolnosolskemu ukrepu. Pribija s posebno emfazo, da ti razlogi niso dejanski, in namiguje, da so bile šolske oblasti napačno poučene Ker je sam moral laž spraviti v žep, je tudi nam hotel nekoliko te lepe čednosti obesiti na vrat. Skupno gorje se pač lažje prenaša! Pred vsem trdi, da se otroci niso nikdar silili, ampak da se jim jo le priporočalo udeleževati se skupne maše ob devetih, ki je že od nekdaj veljala kot šolska maša. Temu nasproti pribija no, da sta oba kateheta, 11 y-bašek in Debevc (slednji tudi na Primsko-vem) ukazovala otrokom, da morajo ob nedeljah in praznikih prisostovati deveti maši, ki ni še nikdar veljala za šolarsko mašo. Ga so jo pa vsakokratni kat beti iz lastne volje smatrali za tako, zakaj se niso v svojih pridigah na tO ozirali, in čemu je potem kapelan Debevc predzadnjo nedeljo vpletel v svojo propoved politične šušmarije, ki prav gotovo niso božja beseda in že celo ne za šolarčkeV Ker smo pisali, da se je zahtevalo, da nsj se otroci udeležujejo ob nedeljah krščanskega nauka in ob nedeljah ter delavnikih večernih litanij, kateri cerkveni opravili ste iatotakn spojeni s pridigami, nam očita «Slovencev* novičar neodpuslljivo «Iaž», češ, da vsak otrok v Kranju ve prav dobro, da pri večernih lita-nijnh ob nedeljah in delavnikih ni pridig! Tu naj omenimo mimogrede, da je kapelan Debevc res silil otrok tudi k nauku in li-tanijam in da se je njegova šolska inkvizicija raztegala tudi na ti opravili. Sicer se pa trkamo na prsi in prav radi skesano priznamo, da smo bili glede pridig pri lilanijah v zmoti. Svečano tcdrfj izjavljamo, da pri lilanijah ni prid g in da nismo namenoma zapisali one grozne neresnice, kar naj pisec blagohotno vzame na znanje, da nam prihodnjič ne bo zopet neopravičeno očital laži. S.' je pač zopet enkrat izkazalo, da so časih otroci boljše poučeni nego odrasli in da jajce več kot puta ve! Morda bo ta odkrita izpoved omehčala tudi novičarja. da se bo poboljšal in prihodnjič celo doslovno objavil v «Slovencu» razglas deželnega šolskega sveta. Opozoriti ga pa moramo takoj, da zaradi tistih pridig, katerih m, še zdavnaj ni opravičen po svoje sklepati, »da so vsi trije šolski sveti sodili o stvareh, o katerih nimajo nobenega pojma«. .Šolska oblast seje o vsem poučila, in »Slovencev« pisec je v svoji gorečnosti le pozabil povedati, da litarrijske pridige niso kar nič vplivale na odlok deželnega šolskega sveta. Dotični odstavek v odloku se namreč glasi: »Ravnotako se tudi ne more zahtevali verne udeležbe šolodolžnih otrok pri popoldanski službi božji ob nedeljah in praznikih in pri večernih lilanijah*. Sicer je tam govor le o nedeljskih pridigah. Tako je novičarju zadnja bilka, katere se je hotel okleniti, splavala po vodi. Vse nam očitane laži padejo nanj nazaj. Priporočamo mu prihodnjič malo več previdnosti, da nam ne bo treba zopet ■drsati* niu dolge pridige o laži, ki ima kratke noge!
Zopet Talen in umesten odlok deželnega šolskega sveta. (Slovencev* novičar iz Kranja je v soboto izrazil željo, da bi Gorenjec« ponatisnil s primernim komentarjem odlok deželnega šolskega sveta, ki zabranjuje šolarjem raznašati politične časopise. Tej opravičeni želji čislanega tovariša prav radi ustreženo. Okrajni šolski sveti so na vse krajne šolske svete razposlali nastopni dopis: Glasom razpisa z dne 29. jan. t. I., št. 4091 ex 1904, je c. kr. deželni šolski svet zvedel, da se porabljajo na nekaterih šolah šolski otroci za raznašanje političnih časopisov, v katerih se piše med drugim na sovražen in zaničujoč način o obstoječih šolskih napravah. Ker to nasprotuje določbam § 27. šolskega in učnega reda z dne 20. avg. 1870. I., se mora na odpravo lega tem bolj siliti, ker otroci, ki raznašajo take časopise, bero članke take vsebine, ki stavijo v nevarnost šolsko disciplino in odgojo. Vsled gori navedenega razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko se tedaj krajni šol-ki svet pozivlje, da strogo na to pazi in da se raznašanje političnih časopisov po šolskih otrocih na vsak način odpravi. Ako se morda kaj lacega opazi, je to nemudoma sem naznaniti.* Zadovoljstvom bi konstatirali, da je celo "Slovencev* dopisnik pred jednim tednom s posebnim veseljem pozdravljal la odlok, a žalibože smo opravičeni domnevati, da lakrat še ni docela poznal njegove vsebine. Sedaj mu bo pač korenito prešlo to veselje, kajti kalinček je prav pošteno obtičal na limanici, katero je nastavil nam! Iz dopisa se namreč jasno razvidi, da je deželni šolski svet napotilo k temu odloku raznašanje umazanega klerikalnega časopisja po šolskih otrocih. Z ozirom na to bi bil pravzaprav vsak nadaljni komentar nepotreben, a ker smo danes izredno dobre volje, naj novičarju na ljubo nekaj malega pripomnimo. Tudi nam se vidi najnovejši odlok deželnega šolskega sveta prav umesten in potreben. Res je namreč, da so premnogi duhovniki uporabljali in še uporabljajo šolske otroke kot kol-porterje za raznišanje »Slovenca* in zlasti velikih skladovnic »Domoljuba*, ki je menda vzel patent na poneumnevanje ljudstva in podlo blati šolo ter učiHjslvo. Napominani razglas je provzročila pritožba nadučitelja Až-mana na Breznici zoper župnika Tomaža Potočnika, ki je po šolarjih razpošiljal Domoljuba«. Takih Potočnikov na Kranjskem kar mrgoli in zato je pač skrajni čas, da se je napravil konec temu nevrednemu početju. Pri tej priliki bi se tudi lahko bavili z vprašanjem, če imajo profesorji na kranjski gimnaziji ta posebni privilegij, da smejo gimnazijcem posojati »Slovenca* in mej dijaštvorn pospeševati čitanje klerikalnih časopisov. Toda o tem prihodnjič enkrat kaj več. Ker smo tako vsestranski ugodili želji « Slovencevega* dopisnika, je morda tudi on pripravljen na protiuslugo in bo prihodnjo soboto objavil .umestni in za naše razmere prav potrebni odlok*. In naša hvaležnost bi ne poznala mej, ako bi nam hotel povedati, katera c nadebudna* učenka ja prinašala lani C. Pireu laž-njive pošte iz šole in kdaj je rabil Pire šolskega učenca M. iz III. razreda ali sploh kakega učenca za raznašanje »Gorenjca*. Prav radovedni smo, kako nam bo novičar poplačal našo uslugo.
• Slovencevemu dopisniku ni prav, ker se bavimo z njegovimi »Novicami iz Kranja*.
Bržčas si domišlja, da moramo kar mimo pogoltniti vso njegov*' laži, ker jih za resnico prodaja v pobožnem, Škofovem Slovencu«. Toda razkrinkovanje pobožnih in lažnivih poročil je tako hvaležno in koristno delo, da nas bo že oprostil, ako ne odjenjamo. Ljudem se najbolj oči odpro, ako se jim dokaže, s kakšnimi sredstvi delajo ti naši patentirani katoliki. Tako je zopet prinesel sobotni -Slovenec« prav »debelo«, da se je (",. Pire pri seji krajnega Šolskega sveta izrazil, da ne pusti svojih otrok k pridigam, ker kapelani pohujsljivo pridigajo. Pire bi se sicer kar nič ne ženiral, če potrebno, kaj tacega trditi, ali takrat je pri utemeljevanju svojega predloga le omenjal, da nikakor ne gre, da bi Šolarji pisali propovedi, ki so časih za nedorasli; otroke naravnost pohujMjive. Navel je tudi konkreten slučaj, o tem pa sploh ni govoril, da svojih otrok ne pusti k pridigata! Pri dotični seji je bil navzoč tudi Koblar in le on je mogel informirali poročevalca. Neresnico je tedaj govoril ali Koblar, boleč se nekoliko pomaščevati za vse ono, kar je pri seji skupil radi neke neumestne opazke, ali je pa lagal poročevalec, ki je v tem slučaju Koblarjeve besede obrnil po svoje. Konečno dopisnik vpraša, kaj potem, če se razmere tako izpremene, da bo Pire moral otroke pošiljati h kapetanskim pridigam? Najsi vendar brez potrebe ne beli glavo s tujimi skrbmi, saj še Pircu to vprašanje ne krati spanja! Ci bo moral otroke pošiljati k pridigam, pošiljal jih bo prav rad, kajti potem bodo tudi kapelani morali propovedovati tako, kakor je prikladno za šolske otroke. S lem pa basta! Saj posameznih otrok ne vlačite v politično debato!
• Lumpatij Vagabund« v katoliškem zabavnem društvu je prvič in baje islotako drugič vzbudil tudi v nekaterih gimnazijcih pravo piedpustno »štimungo*. tako da so se potem po predstavi spodaj v gostilni ob sladko-milib zvokih bleščeče harmonike vrgli v naročje noginji Terpsihori. Mi. ki ne gledamo skozi stroga ravnateljska očala, se radi tega prav gotovo ne »zgražamo«, posebno če je res, da so se dijaki vrteli — kakor se nam poroča — I vednostjo dveh profesorjev. Seveda ni gostilna ravno najprikladnejši prostor, kjer naj dijaki rajajo. Ali kaj se hoče! Oficijelno se ples na kranjski gimnaziji per-borescira. Vse prošnje gimnazijcev, da bi se smeli učiti plesa, so bile dosedaj zaman, čeprav se to dovoljuje v Ljubljani, v Novem meslu in celo na jezuitski gimnaziji v Kalksburgu! No vemo, če se pri nas, kakor se lo povsod trpi, smejo dijaki obeh višjih razredov udeleževali dostojnih plesnih zabav, a če jim je tudi dovoljeno, kako naj pridejo, ako plesati ne znajo. Kdo jim bo tedaj zameril, ako nekoliko poskočijo na kakem improviziranem plesu v — gostilni!
Zahvala. Odbor tukajšnjega gasilnega društva se iskreno zahvaljuje cenjenim posel-nikom za muogobrojen obisk o priliki zadnjega gasilskega plesnega venčka v Kranju, dalje odposlanstvu gasilnih društev v Stra-žišču in Šenčurju, zlasti pa onim gospodom, ki so darovali znatne podpore.
Martinov sejm. Dodatno k prejšnim poročilom nam je poročati, da ima tržni odsek obilo posla, ker se je priglasilo toliko sojmarjev, da jih ne ve prav razvrstiti. Mestna ječa je sedaj popolnoma moderno urejena. Skrbljerm je tudi, da bode vsakdo lahko stehtal svojega
rojstva kosti na patentirani in od merosodstva cementirani tehtnici. Tudi modernega električnega kolovrata ne bode manjkalo. Kdor se hoče tora j zabavali v pravem predpustnem veselju, naj pobiti danes teden na Martinov sejm, ki se vrši v sokolski telovadnici. — Ker je pri množici razposlanih vabil lahko mogoče, da se je ta ali oni prezrl, naj kar brez skrbi pride, saj je dostop na sejm vsakonr r prost, -Maske, katere bi ne imele vstopnice, demaskirati se morajo pred enim odbornikom.
Martinov sejm. Izza kulis se nam poroča, da se bo Martinov sejm, ki se vrši pustno soboto dne 4. marca, nadaljeval pustni torek popoldne na kranjskem trgu. Torej vsi na korso!
VI. občni zbor kranjske podružnice slovenskega planinskega društva se je vršil dne IS. februarja 190."» v prostorih '-Narodne čitalnice« v Kranju. Iz lajnikovega poročila posnamemo sledeče: Podružnica je imela v pretočenem letu 47 tukajšnjih in 22 zunanjih članov, z novim letom je pristopilo 0 novih članov, tako da ima sedaj T6 članov. V pretočenem letu so se popravile nekatere stare markacije, nanovo pa se je napravila ona čez Tržič - Javorniško sedlo - Jezersko. Na kranjskem kolodvoru se je napravila jako lična in natančna orijentacijska tabla. Dijaških izkaznic se je izdalo 19. Izleta sla bila dva, in sicer prvi k otvoritvi Aljaževega doma v Vrata, drugi pa k otvoritvi koče na (ioliei in se je obeh izletov udeležilo prav lepo število članov. Mnogobrojno je bila zastopana podružnica tudi na planinskem plesu v Ljubljani. Posamezni člani so polezli na razne vrhe, kakor Grintavce, Skuto, Triglav, Obir, Stol in drugam ter se je sploh opažalo prav živahno zanimanje v tem oziru. Odbor je imel več sej, izmed lati rib je osobito pomembna ona od 8. novembra 1904, ker se je v njej razpravljalo radi graditve koče na Stolu. Blagajnik je poročal, da je imela podružnica skupnih dohodkov (všlevši prebitek iz 1. 1903 z K 1413-49) K 1922-70, izdatkov pa K 2f>4f>2, torej prebiika K 1608*18. Skupnega čistega premoženja pa ima podružnica K 107923. Novoizvoljeni odbor sestoji po konstituiranju naslednje: Predsednik: Janko Majdič; podpredsednik Ford. Polak; tajnik prof. Anton Zupan; blagajnik Hudolf Kokalj; odborniki: prof. dr. Vladimir Kerle, prof. Evgen Jare in Janko Sajovic.
Oparil se je dne 10. t. m. dve loti star Gust. Pikon na Jautiniku z violu vodo inje kmalu poleni umrl.
0 deželnem odboru. Namesto umrlega deželnega odbornika dr. St■hallerja je vstopil v deželni odbor grof Barbo, ki prevzame vsa posla, katera je svoj čas opravljal dr. Schaffer.
Solo SO zaprli v Kamniku radi davice, in sicer do ij. marca t. L
Odvetnik g. dr. Josip Kušar preseli svojo odvetniško pisarno iz Ljubljane v Kranj.
Nemško-slovenski tehniški slovar. Odbor za izdajo nemško - slovenskega tehniškega slovarja je dal tiskali posebne vzorce za nabiralne listke. Ni vzorcih je natančno označena obi ka in so določeni vsi podatki, kaleri naj se na nabiralni listek zapišejo. Gospodje nabiralci tehniških izrazov in sploh vsi oni, ki so v interesu stvari pripravljani, podpirati odbor, da se čim preje doseže izdaja pro-polrebnega nam lebniškaga slovarja, se tem potom opozarjajo na navedene vzorce, kateri
se brezplačno dobivajo pri Slovenski Matici« v Ljubljani.
Straina nesreča. V Železnikih sta prišla orožnika v soboto 1*. t. m. iz patrulje. Pri ratbasa vanju puške je ušel strel četo vodju Hupniku in zadel skozi prsi do smrti četo-vodja Antona Perca, doma iz Ormoža. Kroglja ga je zadela v srce.
Izkaz za prvi tečaj tukajšnje dijaške kuhinje: dohodki .1005 20 K, izdatki 2949 -K,  torej prebitek 66'26 K.   Za 8040 kosil in 7004 večerij se je izdalo od  7. oktobia 1904 do 16. febr. 1906 2804 14 kron. *   * *
Podgane snedle 100.000 kron. V Parizu sta branila mož in žena vrednostne papirje. Ko sta hotela odstriči odrezke, da potegneta obresti, sla našla le majhne koščeke, zgrizane Od podgan. Papirji so bili vredni lOO.(HK) K.
33krat oženjen. Dosedaj je dokazan", da je imel Nemec Koch v Gikagn ."».r{ žen, ki so vse kmalu po poroki umrle. Zadnjo ženo so izkopali ter našli v želodcu toliko strupa, da bi zadostovalo za več oseb usmrtrti.
Iz ljubosumnosti je odrezalo sos neko
dekle na Nižjem Avstrijskem svojemu ljubimcu. Dekle je že dalje časa opazovalo, da ji njen <fantič» postaja nezvest. Vslel tega je sklenila, da se maščuje. Povabila ga je nekega večera pod svojeokenco. Prišel je res nič hudega sluteč. Kose je rosgovarjal i dekletom, potegne dekle britev ter mu popolnoma odreže nos, da je padel na tla. Nezvesti ljubimec se je z groznim krikom zgrudil ves krvav. Prepeljali so ga na Dunaj.
Liatnioa uredništva
— Tržno gibanje v minulem mesecu smo odložili /.a prihodnjič.
— 11 m |> i s iz škufjt, l.jke o ontlolnem i'ni>e-Uijkem .slmdu je u d«u.biljci Uevilta prepozno do>J l'ii.1« prihoJnjič.
Gospodarstvo.
Obresovanje sadnega drevja.
Približuje se topli spomladanski čas, ko bo treba sadjerejcem obrezali in izčistiti sadno drevje. Ako hočemo imeti lepo krono, moramo pravilno obrezali drevo; če jo ista že stara, pa jo izčistiti ali iztrebiti. Ker jc malo sadjarjev, ki umejo to delo pravilno izvršiti, bomo podali v sledečih vrsticah kratek navod.
Kakor lečeao krono, vrh mladega drevesa v starosti do sedem let obrežerno, krono starega drevesa lo i/.čistimo, iztrebimo in zredčiino. Poglejmo naj poprej mlado drevo! Ako ni obrezano pravilno precej, ko se vsadi, (kar bi moralo bili, pa to ne spada pod ta naslov), določimo najprej vrh, kateri naj rasle naravnost kvišku, — imenujemo ga glavni vrh, katerega nekoliko odrežemo ali skrajšamo, in sicer če je drevo močnejše gnalo, manj obiižemo, če žene slabo, smemo veliko bolj skrajšati mladiko; kam je zadnji, končni poj) obrnjen, ni gle lati. Drugačna je stvar, ako je bilo drevo obrezano, ko srno ga vsadili. Tedaj mora biti obrnjen zadnji pop ravno nasproti lanskemu. To zato, da se vrh bolj gliha, ravna. Stranske veje, zadostujejo 3 do 4, obrežerno, da je obrnjen zadnji, končni pop v tla. S lam silimo, da rasto veje bolj narazen, na široko. Tako obrezujemo mlado drevo do 7. leta. Ta trud se nam zelo splača, ker dobi drevo zelo lepo krono. Odstranimo le veje, katere rasto druga v drugo, posebno če se drgnejo, sicer nastane rad rak.  To izžagamo pri vejnem
obročku. Kaj pa jc vejni obroček? Kjer je priraščena veja deblu, nahaja se nekoliko izbočen krog. kakor prstan na roki, to imenujemo vejni obroček ali tudi vejni prstan. Ko žagamo veje, mladike ali kar si bodi. gledamo, da se ta obroček drži debla, ker se i tem rana najprej zaceli. Takn vzgojeno in obrezovano drevje da zrlo lepo, razprostrto in na vse strani enako, t. j. simetrično krono.
Drugače ravnamo s starim drevjem, kjer jc samo krono strebili. Pri tem izžagamo najprej vse križajoče se veje, posebno če se drgnejo druga ob drugo ali če so napadene od raka. Drugič je odstranili vse suhe veje, kar hi moralo biti sauinchsehi umljivo. Zali-bog, da se vidi po vrtovih dosti drevja s suhimi vejami! Tretjič, ako je krona še vedno pregosta, odstranimo Se nekaj nepotrebnih vej, kar pa mora vsak sadjar sam določiti. Ako je vrh pregost, ne more svetloba in toplota doseči v vse kote in na takem dn vesu sadje neenakomerno zori. In konečno, ako rasto vodene mladike iz debla ali vej. je tudi te odstranit', sicer lahko skaže ves vrh. Nastale rane, posebno če izžagamo, je treba r. ostrim nožem gladko obrezali iti potem zamazati s cepilno smolo.
Obenem z obrezovanjem lahko tudi odstranimo mah in lišaj z drevja z zato narejenimi Metni. Saj vemo, koliko škoduje mah in lišaj; v plitvi, kameniti zemlji drevo celo uniči.
*   » «
Tedenski sejem t Kranju dne 20. t. m.
Prignalo se je glav 2:10 goveje živine, 7 teleta, 11 prašičev, — ovac, — koz, — buš. nO kg pšenice K 10*60, prosa K 8*60, rl K 9*--, oves K 7*50, ajda K H'—, krompir K 8*60, Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo V Ljubljani. Razglasilo. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1890 razpisuje se 20 premij po 20 K ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora bili I. 1008 ali 1904 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0*50 ha = 1 oral, 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo bili sadika za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1*60 m obsesati, Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najJalje do konca junija t. 1. pri kranjsko primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in pre-sodrlo se bo v jeseni 1900 I., morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečentga leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedniško omenjenega diuštra, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajili tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo,
Loterij«** »reeka da« is februarju 1.1
Trst: 5      80      1«      34 g
Darila.
4. Ukaz dijaške kuhinje v Kranju od S. jami Sija do 25. februarju 1905: Sodni adjunkt I. Toporii v Črnomlju 10 k* kor odkup novoletnih voScil; iz istega namenit lodbina Urajzar iz S.nčurja 10 K, profesorski kolegij za januar II K, meV-ani lOfJ-60 K, p B. Vovk iz Brežic 4 K, županstvo Mošnje 20 K, Anton Gabrijelo^, pop. stnik na »rezj. h 8 K, »upanstvo Lesce 6 X župnik Al. Kummer v Stari Luki 4 K, nad-učitelj Korošec v Motnjah v veseli drutbi pri FinI-garju na Brezjah 3 K, Janko Snjovic 600 K kot dar trg. kranjskih Iffnretv namesto novoletnih daril tvojim odjemalcem, Bolita in dr Savnik 3 K, profesorski kolegij za februar 12 K, rodbina F. Sajovic 10 K mesto venca na krsto ranjke gojpe Lucije Malivjeve; iz istega namena ces. svetnik in župan K. Savnik 80 K, n e-*lani m lebnar 2i>80 K, nadintener B. Bloudek 40 h, stalnu omizje pri 1'uš'avniku- mesto venca Bt krsto umi le gospodinje 22 K, Jo«. Majdič, trgovec na Truti !» K, Krv. Burdvcb, lekarnar v školji Loki 10 K, Fr«n KnSar, župuik v Mengisu 10 K. 1 Kovm-i.'. poslovodja v valjićuein uit.nu v Kranju 2 K, ta uganko o treh naša h (fg. Bedier, Konrad in Rakove skup.ij 5 K, U. Sušnik povodom smrti svoje soproge 50 K.
Prijatelj!
Ako se hočeš dobro zabavati, pridi
na domačo
katera se vrši v nedeljo, 26. februarja 1905 v restavraciji pri kolodvoru.
Pri plesu svira sloveča godba iz Ljubljane. Točilu se bodo izvrstna štajerska in istrijanska vina, najbolj priznano GOssovo in domače pivo. Dobila se bodo tudi okusna gorka in mrzla jedila. Postrežba točna. Začetek ob 4. uri pop.
Za mnogobrojan obisk se priporoča naj-uljudneje 29—1 Magda Rant.
Našel se je bič
(gajžla) z jermenom in je isti v shrambi natakarice ,pri Puščavniku', kjer ga lastnik lahko dobi.     as—i
Imam v kleti 26-1
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, neka) Une rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega isdelka.
Vse solidno postavljeno tudi  v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Rignano (Istra)
PojaatzM StcViltc ,Gor«jcr
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škoijl Loki g. M. Z i gon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Javornlku g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. 6 robo tek,
trgovec.
Kamnika g. Morija A ž man, trafika.
Tapetni«; i« preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Uvišuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištvu prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlalo svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904.136-24
P. n. «2-* Podpisana slav. občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela
čevljarsko obrt na glavnem trga it 106 nasproti glavne cevkve ter zagotavljava, da bova vsa naročila vestno in točno izvrševala.
Velespoštovanjem Leopold Kosir in Frane Rode.
Učenca
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, takoj sprejme
Davorin Vrlnšek
26-1 trgovec na Rečici pri Bledu.
He, prijatelji «-< Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je Jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko i nje pobarval
Glej, gleli Ako grei v Kranj od velike cerkve po glavnem trga proti Pangrata nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrst« pravega domačega Izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, sa] greš ven lahko.
545
510
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča «» prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
«£MgllCOU'll>IVHOKj CO'iCOuRS
ZobO- tehnični fttCljl
Oton 5cydl
pri ff. dr. E.Globočniku v Kranja
Zobovja, ludi ne d« bi se odstranile korenine, z ali brez nebne pioAce, i/, kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe in obturatorji m izvršujejo po najnovejJih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor ludi vse zobozdrav-niike operacije izviiuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
HloniNkove ulice Skt. 1.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvoru, obmeji.o omrežje, vrtna vrata, bal koni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijalitetu: 108*88
valjični zastori (RollbalkOfi).
M. Podkrajšek
irizer
Syit*m I sik t
sv. Petra c. 3b
pri por o«'-a za gojitev laa m
ga umivanja
glave svoj
tdravoiikopi i
pjroeeni gorko   in mrzlo 7.1 ni"ni sušilni aparat, Suhi tirez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanj« rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz lan. Uddelek za dame * separatnim vhodom.
^Murišič, lekarnar
paljrac.
Pozor! Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidmarič kare kmetom mod „PakraSkih kapljic" in „Slavonske zeli.
Pakra&ke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljeafj4i ljudski zdravili med narodom, ker la dva leka delujeta gotovo in r. najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani ■veta.
Pakraike kapljice diluJeJo i t vrel no pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče. boleti iz Zeloder vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlo in vse druge 1 olezni, ki v sled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vntaN. Najboljše irejstvo proti bolesti maternice in Diadrao; zalo ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hi-i Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. Denar se pošilja naprej al, s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako noMo); 12 stekleničic '1 ducati 6 kron. 24 slekleničic (2 ducata) 8 Kron 60 vin., 86 .stek'"niči< (3 ducati) 12 kron 4ti vin.. 48 stekli ničic i'4 ducat.) 16 kron, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 12 stekleničic te ne razpošilja.
Slavonska zel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehoni pioti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsili, zamolkloeti, hripavos i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cona je sledeča (banko na vsako pošto); 2 originalni steklenici it krone 40 vin., 4 originalu« steklenice 5 kron 80 vin., S originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
M»nj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim. u>. se narofuje naravno^ od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
195 14
I"
Zastopnik
160- 16
I/. L j u bij a n e v
Novi York
z dobro prosta hrano.
Odhaja se i/. Ljubljano vsak pon-deljek, torek ii četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z breoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
¥l\. SEUNIG, Ljublj MlUlj Dunajska cesta 1 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jTOR30«t" peter JVtajdič
Priporoča bogato zalogo po ni/.ki ceni. kuhinjsku posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, leineža, železne brane, vile, motike, sekire. železne grublje; nadalje sledilna
ognjišču, vodne žage,
pile, kovanje za oknu in vrata, žico, žitnike, ku-liunovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kur-bolinej, Ir.sje za obijanje
v 3(ranjti.
-*->
M &
3 B a o
•= rt c N N
n
s? 'G o o rt 5.
N
5 -i o
D.
3 H
ca 3 3 N<
p <
• n
N<
r i» S n
stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči
Rotnait-inportland-cetnent, traVcrze, stare, železnice
m
šine za kolesa, podvozi
in <iriigožeiezo,sesalke za
vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zaloga različnth barv.
Pariz 1900
n
Grana Prix"
Najvišje odlikovat je.
O
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so \ zorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniškibobratovisčib. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosliin zmožnosti. Original Singer Šivalni Stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni knrzi za vse domače šivanji! in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseli barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, uv. Petra oesia it. 4.
7—6
ner ^
urar v Kranju
priporoča svoje izborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah, Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje svela.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen4.
Ono je BJBST* zajamčeno čisto "maji in brez vsake škodljive primes1. — Pere izvrstno.
Kdor boče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119.33 ime „Sohieht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
ustje        JURIJ SCHICHT wk
(Cem» največja toVarna sifoj« Vrste »a eVropsHen Kontinenta.
tjsbljaaa (Kolizej)
na Marije Terezije cesti
Bogata zp.loga po-hiitva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
fopolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
I/šltt je
„Dobra Uharica"
spisala M i n k a V s s i { <• t .t
v založništvu Lavosl. Schwentaer-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na f>7U straneh več nego 1.'KHI receptov za pripravljanje najokusm-j^ili jt• li domaće in tuje kulu-, ima H fino koloriranih tahel in je trdno m eiefaotao v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svoje/a strokovnjaškega stališča, literarna kritika Bradi lepega, lahko umevnega i jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuhan kili knjVah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja uradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—70
444*4444*4444*444**444**44*44444
Jpmr Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
"Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin 221-10 za Sokole.
lovama /.a si roje, železo iti kovino-ivama v Ljubljani priporoča kol   posebnost   žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. ranci s - turbine osobito za žagiue naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesali)o-genera-lorski plinski motori, najcenejša gonilni sila 1 do .'1 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni »troji i d kolesa
Tovarniška zaloga
121 21
I vari Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni g. K.
priporoča svoje najholj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopo^ljojo na zahtevanje zastonj.
SScli'ttvjt?   j*? bogastvo.
.Kapljice sv. jViarka
I Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osohito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in -pasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zholjš jejo prebavo, čistijo kri in čreva. IVezeno velike in male gliste ter v,e iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo iz-boiuo proti hripavosti m prel lajenju Leč jo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in v>e iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljic« so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici iu madronu ter ne bi sin le ra'i lega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo; Mestna Pekarna, Zagreb, zalo nnj se naroi'ujejo točno pod naslovom:
MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sic.-i (ranko dostavljena na vsako posto:
1 dncat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
lin,on na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskali, zato navajam samo imena nekaterih g*, ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kimr, kr. nadlogor; Slcpiin Borčić, župnik; Ilija Mamic, op.inkar; Zollja Vukelič, šivilja; J.Seljanie, seljak itd.
Ustanovljena 1.1860. u>"-" mmr*  SErdt*eavJee jt?
MESTNA LEKARNA,ZAGREB
Maikov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka.
največje   l>oy;ns«<vo. *W
Izd.ija konsoicij .Gorenjca-
Odgovorni urednik A n d rej Sever,
Lastnina in lisek lv. IV. Umprelu v Kranju.