TRGOVSKI LIST Časopis z a trgovino, industrijo in oJbri. s?aročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in totl se v Ljubljani uirednlfitvo in upravni*tvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85* r*.to XIV. Telefon st. 2552. Ljubljana, v torek, 1. decemrba 1931. Telefon st. 2552. štev. 138. Konferenca g zbornic v Cjubljani Manifestacija predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva za složnost in solidarnost. Naš i. december Ko praznuje naša država 1. decembra vsakega leta svoj največji praznik, ko praznuje praznik svojega rojstva in osvoboditve Srbov, Hrvatov in Slovencev izpod tujega jarma, tedaj praznuje obenem plod složnega dela treh bratov, ki so po tolikih letih trpljenja in tolikih naporih postali na svoji zemlji svoji gospodarji. Hkratu pa dokazuje ta praznik politično zrelost našega naroda in njegov zmisel za samostojno in enotno Jugoslavijo. Ob priliki letošnje obletnice tega znamenitega dogodka se v duhu spominjamo vsega onega, kar se je v preteklem letu dogodilo v naši državi. Pri tem moramo z veseljem ugotoviti, da je bil zopet storjen korak dalje v zgodovini naše države in njenega napredka. Tu je treba predvsem povdariti, da gre v prvi vrsti zasluga za vse, kar je bilo dobrega storjeno, našemu modremu kralju, kateremu vedno bdi pred očmi le dobrobit države in državljanov. Neštetokrat so bili omenjeni njegovi zgodovinski čini, odveč bi bilo zato jih še enkrat ponavljati. Dovolj je, če si pokličemo v spomin le nedavni dogodek, ko je bila naši državi zopet dana ustava in s tem dana državljanom možnost, da si izbirajo svoje zastopnike, ki jim bodo dajali zakone in postave. Naš narod je ob tej priliki vnovič dokazal svojo politično zrelost in je enodušno potrdil delo svojih prednikov na dan 1. decembra 1918. Tako bo za našo državo pričela sedaj nova doba v njenem razvoju, doba, ki je tem bolj pomembna, ker je sodelovanje naroda v vodstvu države postavljeno na zdrave principe državljanske zavesti in solidarnosti. Baš to je pa tisto, kar je v današnjih časih, ko ves svet preživlja težko krizo v vseh granah svojega gospodarskega udejstvovanja, izredno važno. Državljanska zavest in solidarnost, to sta oni dve veliki vrlini, ki sta že neštetim državam pripomogli k premostitvi na videz nepremostljivih ovir. Čim večja je sila, tem večja je potreba po njih. Časi pa, v katerih danes živimo, so tako težki, kakršnih svet že dolgo vrsto let ne pomni. Toda pri tem nas tolaži dvoje: tolaži nas, da bo naš narod s svojo državljansko zavestjo in zaupanjem v državo — kar oboje je že opetova-no dokumentiral — srečno premagal vse ovire ter da bodo tako končno prišli oni časi, ko bo človek lahko zvečer z mirnim srcem zatisnil svoje oči in ko se mu bo jutro pokazalo v vedno lepši luči. Pomiri nas pa tudi pogled na številne one države, kjer je borba za kruh in obstanek veliko hujša, ki pa kljub temu ne izgubljajo poguma in upanja v boljšo bodočnost. Zato izražamo ob tem slovesnem dogodku željo, da bi se našemu narodnemu predstavništvu posrečilo v čim izdatnejši meri spraviti tekom bodočega leta naše gospodarstvo v ono ravnovesje, ki je potrebno za narodno blagostanje. Vsak posameznik pa bo s svojim delom doprinesel k tej akciji svoj delež. Ne dvomimo, da bomo prihodnje leto tako kakor letos z istim veseljem lahko vzkliknili: naj živi Jugoslavija, naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander in ves slavni dom Karadjordjevičevl Na iuicijativo ljubljanske zbornice za TOI se je setaviLa včeraj v Ljubljani konferenca vseh skupnih zbornic cele Kraljevine. Na tej konferenci so bili navzoči: Trgovačka i obrtnička komora, Dubrovnik: Količ Paško, član Zbornice; Vicko Miloš, kapetan i član komorske uprave; dr. Medini Milorad, glavni tajnik. Trgovačko industrijska i zanatlijska komora, Novi Sad: Ivkovič Nikola, podpredsednik (trgovac); Nedeljkov Vlade, podpredsednik (zanatlija); M. Obul jen, glavni tajnik. Komora za trgovinu, obrt i industriju, Osijek: Willlieiin Robert, predsednik; Dimitrijevih Milutin, podpredsednik trg. odsjeka; ing. Vjekoslav Pilpl, načelnik industrijskog odsjeka; Herman Bola, član trgovinskog odsjeka; Krešič Bernard, član trgovinskog odsjeka; Kiš Julijo, član industrijskog odsjeka; Plavšič Ce-domil, tajnik Komore. Trgovačko industrijsko zanatska komora, Podgorica: Pero Vukotič, podpredsednik; ing. Blagota Radovič, sekretar. Trgovačko-obrtnička komora, Sarajevo: dr. Voja Besarovič, glavni tajnik. Trgovačka i obrtnička komora, Split: Radiča Slavko, podpredsednik; dr. Mirko Buič, sekretar. Banatska trgovačko-industrijska i zanatlijska komora, Vel. Bečkerek: Jankovič Kosta, predsednik; Stanojlovič Aleksander, tajnik. Zbornica za trgovinu, obrt i industriji!, Zagreb: dr. Valdemar Lunaček, sekretar. Od strani ljubljanske zbornice so se udeležili predsednik g. Ivan Jelačin, podpredsedniki: gg. Dragotin Hribar in Engelbert Franchetti, nadalje podnačel-niki odsekov gg. Anton Krejči, Josip Kavčič, podpredsednik Zavoda PO Josip Rebek ter zbornični člani gg. Ivan Bahovec, Fran Kavčič, Milko Krapež, Stane Vidmar, Adolf Ribnikar, Ignac Florjančič, Ivan Bricelj, ing. Joško Ko-bi ter zbornični dopisni član dr. Fran Windischer, za Društvo bančnih zavodov generalni ravnatelj dr. Ivan Slokar. Prvi del konference je bil posvečen razpravi položaja, ki je nastal po objav-Ijenju novega obrtnega zakona na področju posameznih zbornic. Predsednik konference g. Ivan Jelačin je v svojem uvodnem poročilu očrtal razvoj vprašanja sistema in organizacije gospodarskih zbornic v Jugoslaviji, karakteriziral važnost in pomen zbornic za našo gospodarsko politiko ter njihove zasluge na polju zaščite in pospeševanja regionalnih gospodarskih interesov. V svojem govoru je posebno podčrtal naloge zbor- Na Vaš poziv, gospod predsednik, so prišli pretekle dni zastopniki gospodarskih komor v Ljubljano in ste po do-nošenju prevažnega zakona o radnjami, ki rešava v načelu tudi vprašanje komor, razpravljali o položaju, ki je nastal. Pri tem ste dobili vpogled v razmere cele naše države in bi bilo jako nic, kot posvetovalnih korporacij na eni strani ter interesnih zastopstev na drugi strani in objasnil vlogo skupnin zoornic na polju gospodarskega zbliževanja, interesov trgovine, obrti in industrije. Politika in stremljenja skupnih zbornic so šla vedno za tem, da se pospešuje soli-darizem gospodarskih stanov, prepreči medsebojno izigravanje in nepotrebna interesna nasprotstva ter da se koristi vseh stanov »pravijo v medsebojni sklad in čimbolje zaščitijo pred škodljivimi vplivi in pojavi. Opisal je osemdesetletno zaslužno delo zbornic. Nato je označil način reševanja zborničnega vprašanja, kakor ga predvideva novi obrtni zakon, za pogrešen in nezadosten. Predvsem pa je poudaril, da je eminenten interes kraljevske vlade, da ima pri reševanju težkih gospodarskih problemov dobrega svetovalca in strokovno podporo, ki jo lahko nudijo le skupne zbornice. Končno je ugotovil, da se je s sedanjimi odredbami »tvorilo paralelne organizacije in da grozijo vsled tega gospodarstvu, ki težko zmaguje sedanja bremena, nove dajatve in obremenitve, ki bi bile v slučaju ločenih zbornic neizbežno potrebne. V' zvezi s predsednikovim otvoritvenim govorom so poročali gospodarski predstavniki posameznih zbornic o položaju svojih področij in pri tem karakteristično ilustrirali, s kakšnimi sred-stvimi in praznimi obljubami se vrši propaganda med obrtništvom za ločene obrtniške zbornice. Tajnik zagrebške zbornice dr. Valdemar Lunaček je imenom svoje komore podal izjavo, da smatra glede oblike zagrebške zbornice situacijo za definitivno razčiščeno ter da glede tega vprašanja ne more sodelovati pri razpravi. Celodnevna diskusija je pokazala, kako težavna je rešitev vprašanja enotne ureditve gospodarskih zbornic z ozirom na raznovrstnost prilik v posameznih banovinah, kakor tudi z ozirom na različnost gospodarske strukture posameznih zborničnih področij. Na podlagi izčrpne razprave prvega dneva konference je ožji odbor gospodarskih predstavnikov revidiral nato danes obširno spomenico glede načel, po katerih se ima definitivno urediti zbornično vprašanje. Plenum konference je danes zvečer zaključil razpravo in v celoti sprejel predloge ožjega odbora. Razpravo konference je karakterizirala harmonična soglasnost in so bili vsi sklepi sprejeti enodušno. Sporazum se je dosegel v najtežjih vprašanjih in celo tudi glede preureditve dosedanjih zborničnih področij z ozirom na ustavno razdelitev države na banovine. interesantno za našo javnost, da čuje, kakšne impresije ste dobili ob vodstvu konferenc. »Rad se odzivam Vašemu povabilu, kajti vprašanje naših gospodarskih zbornic je fundanientalno vprašanje za celo naše gospodarstvo in največje važnosti v skrbi za gospodarsko blagostanje v državi. Ne smemo pozabiti, da so gospodarske zbornice sinteza gospodarskega resnega strokovnega dela; v komorah je cela vrsta odličnih strokovnjakov, ki so kot konstruktivni delavci v naši državi, kjer je še toliko dela za gospodarsko i,zgradbo potrebnega, dragocen aktivam. Gospodarske komore v prečanskih krajih so ustanove, ki imajo za seboj dolgoletno tradicijo in so si v teh časih pridobile ne samo dragocena izkustva, marveč ustvarile tudi v organizaciji naše privrede tak aparat, kateri v časih gospodarske potrebe stoji naši državi na razpolago. Ponovno se je to pokazalo pri pogajanjih za trgovinske pogodbe v Ženevi, v Parizu in pri drugih mednarodnih konferencah. Znana stvar je, da .so zadnje čase nastale ostre struje, ki so ..smerjene na to, da se na mesto sedanjih skupnih zbornic, ki so nekaki teri-lorijatni gospodarski parlamenti, kratko-malo razdele te zbornice in se napravi ločene zbornice za industrijo, trgovino in obrt, da, nekateri gredo celo dalje in se zavzemajo tudi za rudarske in bankarske komore. Celo gibanje je ne-dogledne važnosti, kajti v svojem bistvu gre za tem, da se stare ustanove, v katerih so se na skupno delo zbirali industrija, trgovino, obrt, rudarji, bančniki, obrtniki, razbijejo i,n razdele ter se ustvari nov položaj, o katerem nihče ne ve, kakšne posledice bo rodil. Hoče se skok v tunino, dočim se staro najboljše preizkušeno ruši. V današnjih časih velike krize in sporov socialnega značaja med delodajalcem in delojemalcem je vendar jasiio, da je kapitalna taktična pogreška, ako skupno fronto gospodarjev razdrobimo in uničimo potrebno gospodarsko solidarnost. Delojemalci pa nastopajo vedno enotneje. Komore so nepogrešna sinteza posameznim strokam. Novi zakon jim daje naj-obilnejšo priliko za organizacijo. Vse to ni več vprašanje posameznega obrtnika, industrijalča ali trgovca, je to vprašanje celega našega gospodarstva, je to vprašanje največje občne važnosti v državno političnem in nacionalno-po-litičnem oziru. Neverjetno je vobče, da se smejo naše najboljše ustanove radi nerazpoloženja gotovih obrtnikov in inči ustrijalcev boriti Za svojo eksistenco, dočim jih čaka drugo mnogo važnejše delo. Človek v resnici ne more razumeti kratkovidnosti tistih, ki rušijo stare zgradbe, ki so preizkušene in imajo po historičnem razvoju tako sestavo, kakor jo vidimo pri vseli naših sosedih v Češkoslovaški, Avstriji, Madžarski, Poljski, Italiji. Moje mnenje je, da se je temu vprašanju posvečalo doslej v naši javnosti vse premalo pozornosti in se je to preveč smatralo kot strokovno vprašanje, ki se tiče samo industrijalcev, trgovcev in obrtnikov. V resnici pa je to vprašanje, ki se mogočno tiče države in celega našega gospodarstva, ki vendar ne more dopustiti v današnjih gospodarsko tako napetih časih, da se ruši dragocene ustanove, ki so največje važnosti pri rešavanju osnovnih gospodarskih vprašanj in dajejo najboljša mišljenja in najboljše strokovnjake. Te ustanove imajo svojo nacionalno tradicijo; naj spomnim v tem pogledu samo »Zakon o obrtih« je izšel! V »Zbirki zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna Merkur, je izšel danes v posebni knjižici kot XVI. zvezek zbirke »zakon o obrtih«. Cena mehko vezanega izvoda Din 20'—, trdo vezanega Din 25-—, s poštnino Din 3’— več. Naroča se v tiskarni Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 in v vseh knjigarnah. la yc>spc>davshi srtidoLvizem Izjava predsednika zbornice za TOI g. Ivana Jelačina ml. za skupnost zbornic Stran 2. rnmmmmmmmm na ljubljansko in zagrebško zbornico. So to ustanove, ki imajo skoro 80-letno tradicijo in ki so ne samo v gospodarskem pogledu, ampak tudi v gospodarsko političnem in nacionalno političnem oziru v borbi za gospodarsko emancipacijo Slovencev in Hrvatov dosegle največje zasluge. Nočem govoriti podrobneje o ljubljanski komori, glede katere je vse, kar je pri nas resnega in pametnega v politiki in gospodarstvu za enotnost in neokrnjenost. O nekaterih novih prerokih, ki jih pred dvema letoma še ni bilo med nami in ki zlasti ne poznajo naše slovenske borbene preteklosti, nočem govoriti. Gre tu ali za nečimernost ali pa za predpostavljanje ožjih interesov skupnim potrebam našega celokupnega gospodarstva v Sloveniji. Ti ljudje ne smejo pozabiti, da si morejo služiti dober in pošten kruh v naši sredi samo, ako ostane naše gospodarstvo v gotovem blagostanju. Oni žive z nami, spadajo k nam in morajo z nami skupno korakati. Ker so naši obrtniki domač element, je komora za nje tudi vedno največ storila. Pri tej priliki bi se Vam pa rad izjavil glede zagrebške zbornice kot največje in najodličnejše. Naš Zagreb, kjer smo Slovenci v času svoje nacionalne bridkosti in v dobi starega režima dobili vedno podporo, si je znal kot prevažno gospodarsko središče v pravem umevanju važnosti take ustanove ustvariti tekom 80 let tako imenitno komoro za trgovino, obrt in industrijo, da jo po njenem ustroju in njenem delu in njeni strokovni zakladnici moremo kot Jugoslovani's ponosom prezentirati v Parizu, Londonu ali kjerkoli na svetu hočete. Ponosni srno nanjo tudi mi Slovenci in s priznanjem gledamo nanjo, pa mislimo, da bi morali Hrvatje sami in zlasti naš Zagreb vsled njene odličnosti braniti jo z nacionalnim ponosom kot svojo gospodarsko trdnjavo. Sedaj pa se ta krasna gospodarska ustanova zaradi dobre ali slabe volje ali zaradi posebnih ambicij malega števila dospodarskih interesentov kratkomalo hoče porušiti in razdeliti na tri dele. Vsakemu mora biti jasno, da tripartita komora v Zagrebu nikdar ne bi mogla tako uspevati in tako služiti skupno državno- in go-TOI se je sestala včeraj v Ljubljani tudi ne potrebam hrvaške in slovenske privrede, kakor stara preizkušena veli čanstvena skupna zagrebška zbornica. Odkrito povem, da jaz ne razumem hr-vatske javnosti, kako ona v sedanji dobi gleda herostratsko počenjanje sicer ve-lijavnlihj gospodarskih interesentov, di uničijo in ubijejo najboljše, kar imajo na polju gospodarske organizacije. Vprašam se: »Quo vadiš Zagreb, quo vadiš hrvatska javnost in privreda!« Govorimo o tem, ker gre i za naše interese. Neokrnjena zagrebška komora je take gospodarske važnosti, da se njena usoda tiče vitalno i nas drugih v Sloveniji in oeli državi. Da vendar zmaga pamet! EVROPSKE BANKE, LETNIK 1931 Zadnji letnik te znamenite publikacijo je izšel te dni v Pragi na ‘222 straneh in stane za inozemstvo 10 švic. frankov. Letošnji letnik obravnava banke 21 evropskih držav. Vrednost knjige, ki je že več let v finančnih in gospodarskih krogih kar najbolje vpeljana, leži v tem, da niso sistematično obdelane samo bilance posameznih zavodov, temveč da so strokovno in kritično obdelani tudi zanimivi industrijski koncerni. Preteklo leto je bilo vsled nadaljnje razširitve in poglobitve gospodarske krize večjega pomena, kar je naravno vplivalo tudi na banke. V opisih se omenjajo na primeren način tudi vodilne osebnosti bank. Seveda so obdelane tudi jugoslovanske banke. Knjiga je praktiku in teoretiku neobhodno potrebna. * * * GOSPODARSKI LETOPIS OGRSKE Izšel je sedmi letnik tega znamenitega letopisa^ izdala sta ga bivši minister dr. Gratz in strokovni pisatelj dr. Bokor. Številne statistične sezname vsebujoča knjiga nudi sistematičen pregled najnovejšega razvoja na vseh gospodarskih p. .1 jih. Posamezni sestavki iso spisani od prvovrstnih predstavnikov dotične stroke. Nova knjiga ima obilico zanimivega materiala za vsakega, ki dela gospodarsko z Ogrsko in mu bo prav posebno dober pripomoček. Promet Jugoslavije V knjigi prof. dr. Hoffinanna (založba Linder Leipzig), o kateri smo že pisali v našem listu, beremo o prometnih razmerah v Jugoslaviji sledeče: V skoraj vseh položajih gospodarstva zahtevamo prometnega dela; dobro izgrajeno prometno omrežje je zato za gospodarski razvoj kakšne dežele bistven predpogoj. O Jugovzhodni Evropi danes ne moremo trditi, da je la pogoj popolnoma izpolnjen. Kljub vsem napredkom, ki jih moremo na prometnem polju ugotoviti zlasti v zadnjem času, je treba napraviti pač še marsikaj, preden je narejeno prometno omrežje, ki pomaga pospeševati gospodarski razvoj in ki ustreza potrebam deloma na novo oblikovanih dežel. V sedanji obliki prometno omrežje Jugoslavije (in Rumunije) ni enotna celota, temveč tvori posamezne skupine, po politični pripadnosti pred svetovno vojsko. V deželah bivše avstro - ogrske monarhije je bil promet orientiran po drugačnih političnih in gospodarskih vidikih kot drugod in zato ravno tam danes ni onih. prometnih prog, ki bi bile za prometno enotnost nove države potrebne. Iz gospodarskih in političnih vidikov je odprava tega nedostatka ena najbolj nujnih nalog, ki so jo v prvih povojnih letih deloma močno zanemarjali. Zdi se, da so v zadnjem času uvideli važnost tega problema, kot se sploh razvoju prometnega omrežja posveča sedaj posebna pozornost. Seveda je pa izgradbi zadostno gostega prometnega omrežja gorati značaj nekaterih delov države zelo nasproten. S predvojnimi srbskimi železnicami vred je imelo jugoslovansko železniško omrežje po vojski ca. 6500 km normalnega in ca. 1600 km ozkega tira. Na novo je bilo zgrajenih in javnemu prometu izročenih do pričetka leta 1930 nad 620 km normalnega in ca. 740 km ozkega tira, tako da je obsegalo omrežje tedaj 9226 km železnic, med njimi 6889 km normalnega in 2337 km ozke-tira; na 100 km2 pride 3-7 km železnic na 1000 prebivalcev 0-8 km. Omrež- ■ je sicer gostejše kot v Bolgariji, a 6o danes še ni prilagodeno novim raz- 1 nam. Manjka povprečnih zvez jn manjka zlasti zvez do morja. Sedaj je Uidi vse to v delu. V pričetku leta 1930 v> imele jugoslov. železnice 2597 lokomotiv, 5646 osebnih in 60.598 tovornih vagonov. Leta 1929 je bilo prepeljanih 16 milijonov' potnikov in ‘22 milijonov ion blaga. Novejših podatkov dr. Hoffmann nima. Vemo pa, da se je v zadnjih dveh" letih toliko gradilo, zlasti glede zvez v smeri proti Jadranu, da šteje danes železniško omrežje Jugoslavije že dobrih 10.000 km in da gre izpopolnjevanje prav hitro od rok. knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,,KARTOTEKA" d z o. z. L ubltana, Sctenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Novi carinski ukrepi Anglije Vlada je na seji spodnje zbornice dne 26. t. m. naznanila, da bo v kratkem predložila zakonski načrt v zaščito domačega žita in o carinah na uvoz luksuznih poljedelskih pridelkov. Zakonski načrt o zaščiti domačega žita ima namen zagotoviti domačim poljedelcem trg za njihove pridelke ob prihodnji žitni letini. Zakon bo tudi določil maksimalne cene. — Konservativni poljedelski odbor, narodna kmetska zveza in slične organizacje so se vladi zahvalile za njeno obrambo poljedelskih interesov. — Poročajo, da bo zakonski načrt v glavnem sledil smernicam kvotnega sistema, ki ga je izdelalo poljedelsko ministrstvo že pod delavsko vlado. Ta sistem bo zaenkrat omejen le na žito. Pozneje, če se bo obnesel, ga bodo uveljavili tudi za druga žita. Ker so žitni mlini racionalizirani, ne bo težko uvesti kvotni sistem. Ceni-* jo, da se bo tako podražilo žito za deset Šilingov pri četrti. '/šnogradnišivo Slovenile Zagrebški »Tagfclatt« od 18. 1. ima o tem poglavju sledeči dopi: c Maribora: že več let sem se nahaja vinogradništvo Slovenije v krizi, iz katere kljub raznim poskusom doslej ni bilo mogoče najti izhoda. Letošnji bogati vinski pridelek je kljub izredni kvaliteti, ki izkazuje še ne doseženo sladkorno vsebino, krizo še bolj poostril, in nizka prodajna cena ne krije niti produkcijskih stroškov, ki znašajo pri litru Din 3 do 5, dočim je prodajna cena v nekaterih krajih Južne Štajerske in Kranjske neverjetno nizka, od 50 par do 1 Din. Najboljša letošnja vina, ki dosegajo po klosterneuburški tehtnici 24—26 odstotno sladkorno vsebino, se še ne prodajajo, ker bodo kljub slabemu tržnemu položaju vsled svoje kakovosti dosegla morda vendarle še sprejemljivo ceno. Kot kupci nastopajo sedaj samo krajevni konsumenti, ker se veletrgovina vsled pomanjkanja gotovine in vsled popolnega zastoja v ekspor-tu omejuje le na manjše nakupe. Poraba pa stalno pada. Velika industrijska in rudarska središča, ki so bila prej najboljši odjemalci na vinskem trgu, so sedaj popolnoma odpovedala; isto velja o mestih, kjer rastoča brezposelnost konsum vina stalno manjša. Velikega vpliva je bil tudi prav dobri pridelek sadja v Sloveniji, ker so producenti sadja vsled nizkih cen sadje predelali v mošt in ga prodajajo po neverjetno nizkih cenah, da vsaj na ta način pridejo do potrebnega denarja. Vrh tega je sadni mošt oproščen številnih javnih dajatev, ki dosegajo v Sloveniji sedaj 100 odstotkov nakupne cene in še več, in je zato bolj zmožen konkurence. Rastoča kriza v vinogradništvu b dovedla do velepcdezne reorganizacije vsega slovenskega vinogradništva. Merodajni krogi potrebo te reorga-: isacije že naglašajo. Ves vinogradniški svet se bo najbrž avtomatičh' trčil na 50 odstotkov in še niže; v tedanji izmeri bodo ostali le vinogradi v najboljših legah Slovenskih goric; a tudi tukaj se bodo smele saditi le najboljše vrste trt, ki bodo proizvajale le prvovrstna in konkurence zmožna vina. Dalje bodo morali misliti producenti v teh krajih na pridelovanje namiznega grozdja, ' er se je že letos prodaja namiznega grozdja postavila na širšo podlago in je nekaterim vinogradnikom v bližini mest dala že lep zaslužek. Vsi drugi vinski producenti Južne štajerske in Dolenjske se bodo morali slednjič za~ dovoliti z vinogradništvom za domačo porabo; sicer se bodo pa morali začeti baviti z intenzivno sadjerejo. Tako dopis iz Maribora. Nemško perutninarstvo in Jugoslavija Med dobrimi odjemalci jajec iz Jugoslavije je Nemčija. Razvoj perutninarstva v Nemčiji nam pa pravi, da je lastna produkcija Nemčije v zadnjih letih vedno večja, uvoz pa čimdalje manjši. Perutnine je bilo 1. 1913 64 milijonov kosov, lani 88 milijonov, kokoši 54 in 70 milijonov. L. 1913 je bilo porabljenih v Nemčiji nad 7 milijard jajec, lani skoraj 8 milijarde in pol. Razvoj domače produkcije in uvoza jajec v zadnjih treh letih je bil sledeči: Domača produkcija Uvoz 1928 4730 milij. 3130 milij. 1929 5010 milij. 2990 milij. 1930 5530 milij. ‘2890 milij. Dočim je znašal 1. 1928 uvoz še- 66 odstotkov domače produkcije, se je znižal njegov delež 1. 1929 na ca 60 odstotkov in je padel lani na dobrih 52 odstotkov. Tudi absolutno domača produkcija narašča, uvoz pa pada. v 94 iirsli tmrva- ple!iir* in t III dl' kemično nimli ob- leke, klobuke itd. Škrobi in nvetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lik* domače perilo tovarna JOS. REICH. Deset ameriških avtomobilnih tovarn (vse večje tovarne, razen Forda) izkazuje za prvih deset letošnjih mesecev 98 250.000 dol. čistega dobička proti 138 milijonom 250.000 in 291,500.000 dol. v istih lanskih in predlanskih mesecih. Kopičenje denarja v Rumuniji v zasebnih rokah je doseglo že 10 milijard lejev in se bančni krogi bavijo z vprašanjem, kako bi se dal denar spraviti zopet v obtok. Torej kakor povsod drugod. Predlog za zvišanje vložne obrestne mere je bil odklonjen. Zamenjava ogrskih industrijskih izdelkov za ruski les je predmet pogajanj med ogrskim Zavodom za pospeševanje zunanje' trgovine in med berlinskim sovjetskim trgovskim zastopstvom. Uvozni kontingent lesa iz Češkoslovaške v Francijo je s 1. januarjem 1. i932 zvišan od 16.000 na 25.000 ton. — Obenem se sliši, da v Franciji z uspehi dosedanjega kontingentnega sistema niso zadovoljni in da se pripravljajo na izdatno zvišanje carine. Izvoz Danske v mesecih jan. — sept. izkazuje v poljedelskih produktih 772 milijonov danskih kron (lani 9‘21), ves izvoz 998 milijonov kron (1227), ves uvoz 1079 (1307 milijonov kron). Trgovina' je torej napram preteklemu letu zelo padla. Isto kot drugod. Hotelom v Budimpešti se slabo godi; tujski promet pada, davki naraščajo. V velikih hotelih z 250 do 300 sobami jih je zasedenih povprečno samo ‘20 do 25. Prav tako neugoden je položaj restavracij in kavarn. Francoska tekstilna industrija se nahaja v velikih težkočah, ne samo zaradi angleške konkurence, temveč tudi vsled popolnega zastoja eksporta v Nemčijo. Pri tekstilni industriji v Lodžu so angleške importne tvrdke stornirale vsa naročila dotlej, da se vsled nove angleške carine na tekstilije povzročeni položaj popolnoma razjasni. Za znižanje bombaževega pridelka na JO odstotkov letošnjega bombaževega areala v letih 1932 in 1933 se je od 11 držav, ki producirajo v U. S. A. bombaž, odločilo deset. Kongres jugoslovanskih veterinarjev j bil zaključen 23. t. m. Sklenjena je bila ustanovitev zveze slovanskih veterinarjev in je bila izražena želja za pristop bolgarskih veterinarjev. Prva seja slovanske zveze se bo vršila v maju 193*2 v Varšavi, prihodnji občni zbor jugoslovanske zveze v jeseni v Zagrebu, ob priliki velesejma. Število industrijskih delavcev v Sloveniji brez rudarjev je 80.000, z rudarji 120.000. Številke za nekatere kraje so: Jesenice 2000, Tržič 2000, Kranj 4 tisoč, Celje 4 tisoč, Ljubljana 2 tisoč, Trbovlje 5 tisoč, Maribor 8 tisoč itd Ne vemo, če so te najnovejše številke čisto točne. Obtok bankovcev v Rumuniji je v znesku 23 milijard lejev krit s 36-54 odstotki. V kritičnih dneh po polomu banke Marmoroš se je zvišal za poldrugo milijardo. Poljska trgovska bilanca zaključuje tretje četrtletje z aktivnostjo 292 milijonov zlotov, to je za 63 odstotkov več kot v drugem četrtletju. V lanskem tretjem četrtletju je znašala aktivnost 125 milijonov izlotov. Obtok bankovcev v Ogrski je bil 15. t. m. v znesku 380 milijonov pengo krit s 26-6 odstotki. Prebivalstvo Palestine se je dvignili, od 1. 1922 do letos za 35 odstotkov na 1 milijon. Židov je 175.000; večina je arabska. Carinsko zvišanje v Angliji na podlagi zakona o omejitvi nepotrebnega uvoza znaša za nekatere vrste blaga z veljavnostjo od 25. t. m. 50 odstotkov. Amerika bo na to zvišanje takoj odgovorila z izenačilno carino na angleško uvozno blago. Uvozna carina v Francijo je zvišana za manufakturno blago za 6 odstotkov, za luksuzne predmete za 12, 24 in 36 odstotkov. * Pridelek krompirja v Poljski je letos rekorden in ga cenijo na 326,600.000 stotov; to je 5-7% več kot lani. 2Ve odlagajmo medsebojnih plačil Svetovna kriza je zajela vse gospodarske panoge z edino razliko, da so eni bolj, drugi zopet manj prizadeti, prizadet je pa vsakdo. Med vsemi panogami, katere je zajela kriza, pa občutijo pezo položaja najbolj mali ljudje: mali trgovci, mali obrtniki in kmetovalci, ker spričo skromnih sredstev zadostuje vsak pretresljaj, da jih spravi iz ravnotežja. Občutna pa j e kriza tudi za ostalo trgovino in industrijo. Na eni strani ji manjka odvzema, na drugi strani pa se brez občutnih žrtev, katerim se vsakdo do skrajnosti ogiba, ne more preko noči prilagoditi izpremenjenim prilikam, ustvarjenim po sili razmer. Kriza se tako vedno bolj uveljavlja in poostruje. Poostrujemo pa jo tudi sami. Ljudi je zajela trda volja, ki bi bila vredna boljših ciljev, da so na izpolnjevanje svojih obveznosti skoraj da pozabili. Dotok terjatev je naravnost malenkosten. Zdi se, da nekateri mislijo, da jim ni treba ničesar več plačati. Skoraj za samo ob sebi umljivo smatrajo, če s plačilom odlašajo daleč preko dogovorjenih rokov. Kdor hoče biti navzlic temu še vedno vljuden in dostojen, se vsaj opraviči, češ da ne dobi iz denarnih zavodov svojega denarja. Tako se izgovarjajo celo ljudje, od katerih je obče znano, da niso poslovali z denarnimi zavodi. Iz zadnjega časa nam je v tem pogledu znan slučaj, da se je nekdo izgovarjal, da mu zavod ne izplača vloge, vendar pa se je pozneje ugotovilo, da ni imel v dotič-nem zavodu ne le nobene vloge, am- pak da je tudi že davno izčrpal svo-ječasno dovoljeni kredit na tekočem računu. Na te in podobne načine si sami med seboj otežujemo položaj in grenimo življenje in gospodarsko udejstvovanje. Ni zadosti, da pričakujemo pomoči za izboljšanje položaja od vseh drugih strani, pozabljamo pa popolnoma sami na sebe in le preradi puščamo iz vidika, da tudi sami ne smemo v prizadevanjih za odpravo krize držati rok navzkriž. Ako želimo, da se razmere ublažijo, moramo k ublažitvi tudi sami prispevati s tern, da vsakdo vestno izpolnjuje svojo obveznosti. Ako bi se vsakdo v tem {'Ogledu zavedal svojih dolžnosti ne le proti svojemu upniku, ampak tudi napram splošnosti, bi bilo že veliko ponmgano. Dan na dan se nam javljajo slučaji, s kaKšno lahkomišlje-nostjo postopajo nekateri dolžniki napram svojim upnikom. Dasi imajo /a poravnavo svojega dolga potrebna sredstva, vendar s plačilom odlagajo in odlagajo s pretvezo, saj ne vem, zakaj bom še gotovino rabil. Vse to kaže, da imamo dvojno krizo: krizo gospodarstva, v nas samih pa krizo poštenosti in lojalnosti napram upnikom. In poslednja je hujša in nevarnejša od prve. šele ko bo zopet zmagalo načelo: za pošteno blago, pošten denar, bomo premagali tudi znaten del — gospodarske krize, ker bo gospodarstvo odpornejše napram kriznim pojavom, ki se javljajo zunaj njegovih vrst. Film v službi narodnega gospodarstva V prostorih Centralnega presbiroja se je vršila v petek ustanovna skupščina zadruge za gospodarski film. V zadrugo je vpisanih 500 zadružnih deležev. Na skupščini je bil za predsednika upravnega odbora izvoljen dr. Juraj Tomičič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, za člane pa Milan Marjanovič, šef central, presbiroja, Vo-ja Petkovič, podpredsednik beograjske trgovske zbornice, Slavko Širiščevič, direktor društva Putnik, Gjorgje Perič, direktor Agencije Avale, Kosta Mila-rovič, predstavnik zveze zemljoradni-ških zadrug, Peter Blaskovič, predstavnik centrale industrijskih korporacij, dr. Franjo Kovač, zastopnik zagrebške trgovske in obrtne zbornice, Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, Ljudevit Prohaska, načelnik ministrstva za kmetijstvo, Jaša Grgaševič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo ter g. Dušan Grubič. V nadzornem odboru so: dr. Ceda Mihajlovič, bivši minister, Vo-ja Besarovič, tajnik sarajevske trgovske zbornice ter Vid Djurčevič, predstavnik trgovske zbornice v Skoplju. Zadruga bo začela delovati šele potem, ko zbere zadostno število deležev. Na zborovanju so ugotovili veliko zanimanje za delo zadruge tako pri prisotnih kakor pri številnih uglednih gospodarstvenikih iz vse države, ki so pismeno izrazili preko svojih pooblaščencev željo sodelovati pri delu zadruge. Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo « M O Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Telefon 26-66 Trgovska politika Jugoslavije (J*. M. Eisen iz Zagreba piše v »N. Fr. Pr.«: V Jugoslaviji so se že temeljito pečali z vprašanji, ki izvirajo iz nazadovanja zunanje trgovine in so skušali padanje omejiti. Na tej črti so se gibale kontingentne in preferenčne pogodbe s Češkoslovaško, Avstrijo in v prav zadnjem času s Francijo. Dočim znaša od Avstrije dovoljeni carinsko olajšani letin kontingent pšenice 5000 vagonov, je dovolila Francija 15.000 vagonov. V pripravi so pogajanja z Nemčijo in se sliši, da bo dovolila Nemčija Jugoslaviji carinsko olajšani kontingent 10.000 vagonov. Na drugi strani bi Jugoslavija dovolila olajšave pri uvozu nemških industrijskih izdelkov. Druga pot, ki jo je Jugoslavija z veliko odločnostjo nastopila, je okrepitev prodaje lastnih produktov doma. Že dalj časa se pod geslom »Kupujte domače blago« vodi zelo živahna in neprestana propaganda za nakup domačega jugoslovanskega blaga. Zveze obrti in industrije so obenem z rastočim uspehom napravile pri vladi in na drugih javnih mestih korake, da zasigurajo pri oddaji javnih dobav in del domačim producentom in trgovcem precejšnjo prednost pred inozemskimi konkurenti. V novem obrtnem zakonu so v številnih določbah ta stremljenja v najdalekosežnejši izmeri upoštevana. S tem seveda še ni rečeno, da ne bi tudi še nadalje preostalo široko polje za nakup potrebnega blaga iz inozemstva. Merodajni krogi uvidi]««, da zasluži negovanje uvozne kupčije trajno primerno pozornost, že zaradi izvoza ii Jugoslavije, ne glede na potrebe, ki nastanejo vsled dejstva, da se cela vrsta industrijskih izdelkov v Jugoslaviji ne producira. Zelo na mestu bi bil skorajšnji sporazum o medsebojni deviznopolitifni praksi ined Jugoslavijo in Avstrijo, ker so dosedanje omejitve povzročile že veliko motenje, kakor dnevno zatrjujejo jugoslovanski eksportenji. Pomladanski velesejem v Leipzigu. Prične se 6. marca 1932. Nastanjen bo v 39 sejniskih poslopjih, v 17 razstavnih lopah in tudi na prostem. Razstavnikov bo okoli 9000. Zatvoril se bo po posameznih panogah med 9. in 16. marcem (9. III. tekstilni sejem, 10. III. športni predmeti in pohištvo, 12. III. ostali deli vzorčnega sejma, 16. III. Veliki tehniški in gradbeni sejem). Olajšave so običajne in še posebne, za kar je zbral sejni-ski urad poseben sklad. Angleški protekcijonizem Kakor je bilo pričakovati, je zmaga koalicijski vlade prinesla Angliji protekcijonizem. Eden izmed prvih zakonov, ki jih je parlament sprejel, je bil zakon o preprečenju uvoza nepotrebnega blaga, ki daje vladi obenem pooblastilo, da uvede zaščitne carine proti dumpingu. Tako predvideva ta zakon 50°/o zaščitne carine za gotovo blago in sicer za keramične ir steklene izdelke, sanitetske predmete, barvano opeko za gradnje, pohištvo, ki je v glavnem ali vsaj deloma izdelano iz kovine, razna rezila, električne aparate za vsesavanje prahu, predmete za brezžično telegrafijo, razne stroje, volnene predmete, nogavice iz umetne ali naravne svile, naramnice in izdelke iz platna, .suknje za gospode in dečke, rokavice, papir, lepenko, pnevmatiko, podpetnike, linolej, dišave in kosme-tične preparate razen raznih esenc za dišave, alkohol in milo. Niso pa uvedene zaščitne carine za les, surova olja, kože in bombaž, torej predvsem za surovine za industrijsko predelavo. Kakor je izjavil v parlamentu ob priliki debate o tem zakonu angleški trgovinski minister Runciman, ne bo vlada izrabljala pooblastila, ki ga ji daje zakon za uvedbo zaščitnih carin. Toda kljub temu je pričakovati, da bodo v bližnji bodočnosti uvedene carine še na nekatere predmete. Tudi je z zakonom določeno, da vse carine, ki se uvedejo na podlagi tega zakona, ne smejo trajati dalje nego o mesecev, po preteku te dobe pa da prestanejo veljati. Gotovo pa je, da bodo tudi te zaščitne carine povzročale v vsem svetovnem gospodarstvu dalekosežne po sledice. Kot odgovor na to je že sedaj Francija povišala carine na uvoz raznega blaga; tako je za manufakturo povišana carina za 6°/'«, za luksuzne predmete pa od 12—36°/o. Kakor pa poročajo, bo tudi Amerika v najkrajšem času uvedla enake carine na uvoz angleškega blaga v Ameriko, kakor jih je ta sedaj uvedla. Da bodo tema državama sledile še druge, ni skoro dvoma. Kakor torej izgleda, je zopet storjen korak nazaj v reševanju gospodarske krize. Svožo nuj fine še norveško ribje olj e il lekarne Dr. it*iccwli-|a v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Zagrebške in beograjske borze V »Privrednem pregledu« priobčuje prof. V. Rosenberg številke o zagrebških in beograjskih borzah z dne 31. decembra 1930. Vračunjena je tudi Privilegirana Agarna banka z osnovno glavnico 700 milijonov Din. Vse sledeče številke so v milijonih 'Din. Aktiva Zagreb Beograd Gotovina 6211 388-0 Vrednostni papirj 566-5 385-2 Imobilije 299-1 321-2 Bskompte 1681-6 802-4 Lombard 390-6 71-3 Tekoči račun 3073-2 1465-7 Hipot. potreba 213-6 343-9 Drugi dolžniki 4503 362-5 Pasiva Zagreb Beograd Glavnica 559-1 1047-2 Rezerve 229-1 261-2 Vloge na knjižice 2077-3 1017-2 Vloge na tek. rač. 1149-4 301-9 Kreditorji tek. r. 1647-1 680-1 Drugi računi 360-5 128-2 Reeskompte 185-0 252-6 Če pri Beogradu odračunimo Privil. Agrarno banko, ostane kot glavnica beograjskih bank le znesek ca 350 milij. dinarjev. Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI UST«! KOLINSKA TVORNKA (IKORIJ6 LJUBLJANA. OKUSNA m 2DRAVA JE KOLINSKA KAViU Iz carinske prakse. Pile Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) Finančno ministrstvo je pritožbo odklonilo kot neumestno ter za to navedlo nastopne protidokaze: a) da je obstojali je krivde netočne prijave dokazano že s samim dejstvom, ker je car. svet izdal odločbo, da se dotična roba carini kot svedri. Pri tem je ministrstvo tudi objasnilo, zakaj to; vendar pa je to storilo šele naknadno, b) Da je bilo z odločbo car. sveta potrjeno pranii zdeli kontraditomi med seboj' in oči vidno v nesoglasju s predpisi zakona in v nasprotju z dosedanjo carinarnično piakso. Vložil sem zato tožbo na državni svet in piosil, naj se predmet razpravi in presodi po nastopnih načelih: 1. Nesporno je dokazano dejstvo, da je deklarant v svoji pritožbi na ministrstvo pobijal vse posamezne navedbe v obsednem rešenju, ker bi drugače ministrstvo ne bilo izpodbijalo njegove razloge z zgoraj označenimi protiargumenti. 2. V izpodbijanem rešenju samem se trdi, da je po razpisu Cbr. 13048/29 predpisano ločeno postopanje: a) o vprašanju tarifnega spora in b) o vprašanju da li je deklarant obenem zagrešil krivdo iz čl. 106. c. 2. Isto rešenje nadalje naglaša, da je car. biro pristojna ustanova za izdavanje strokovnih ekspertiz in uporabi tarife. No, v našem konkretnem slučaju je odločil car. biro, da se roba mora carinili po tar. čl. 584/1 g po 27 D. ter je potemtakem to tudi merodajno in izvršno, če se proti temu odloku ni izjavila pritožba, kakršno predvideva čl. 54 c. z. S to izdano odločbo je bilo torej dokončano .sporno vprašanje t. j. uporaba pravilne stopnje carine. Še le s tem činom je bil dosledno skon-čain tudi izvid iz čl. 1. pravilnika o car. krivdah in stoprav v tem trenutku je bil dovršen tudi pravi pregled blaga po čl. 43. car. zak. in se je šele tedaj na podlagi izvršene strokovne preiskave mogel sestaviti končni uradni zapisnik o pravilnem stanju te stvari. Čl. 23, Predi. zak. o car. tarifi pa določa, da so odločbe o kakovosti robe in uporabi tarife kakor tudi o rezultatu strokovnjaških preiskav izvršne. Vsekakor so pate odločbe izvršne samo glede na pravilno tarifno stopnjo, kajti zakon ne predvideva dalje nič drugo nego to, da deklarant glasom čl. 6. istega zakona nosi stroške nastale vsled uradne preiskave. Ze iz razsodbe drž. sveta št. 10.193 z dne 15. novembra 1910 in mnogih poznejših pa izhaja, da uverenja car. biroa imajo , v vsakem slučaju večjo veljavnost ter obdrže to prednostno veljavo tudi napram mišljenju ministra. Ne morem torej pojmiti trditve v izpodbijanem rešenju, da je namreč dokazano obstojanje krivde iz čl. 166. c. z. samo s tem, da je carinski svet izdal dotičnu odločbo in da je to odobril minister. Po zgoraj obrazloženem dejanskem stanju je bilo torej dne 12. junija 1980. rešeno vprašanje o uporabi prave tari; ne postavke. Ostalo je še odprto vprašanje, da li je deklarant kaj zakrivil zo(iei' car. zakon. V predmetnem slučaju je pa deklarant iprijavil blago tako, kakor je carinarnica do tedaj smatrala, da je blago prijavljeno pravilno ter ga je do tedaj faktično tudi tako ocarinjevala. Samo to dejstvo bi moralo oprostiti deklaranta vsake odgovornosti za krivdo iz čl. 166. c. z.l Nasprotno temu pa izpodbijano re-šenje deklaranlu očita, da on ne more izvajati za se neko pravico na podlagi do tedaj storjenih pogreškov. Potemtakem se storjeni pogreški vendarle priznavajo! Ker pa te pogreške oči vidno ni zakrivil deklarant, marveč jih je zakrivila car. oblast, zakaj bi pač moral — deklarant nositi kazensko odgovornost samo zato, ker se je zanesel v pravilnost mišljenja car. oblasti in dotedanje carinjenje? Pravičnejše bi naravno bilo, • da se izsledijo krivci dotedanjega carinjenja in kaznujejo zaradi oškodovanja državnih interesov. (Dalje prihodnjič.) tisoč prebivalcev. Razmerne številke za Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo so 607, 589 in 334 kilometrov. Belgija, k: je sicer glede gostote železniškega omrežja prva v Evropi, ima samo 9970 km deželnih cest ali le 134 kilometrov na 100.000 prebivalcev. Kdor je kdaj potoval po U. S. A. in je videl vse one lepe ceste, vodeče po gozdih in neobljn-denih prerijah, se v naše evropsko cestno omrežje kar nič več ne more spet zamisliti. Priporoča se Gregorc & K ■■MIK'' Ljubljana Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raanega žganja in ipirila. 22-46 Bnojori: Gregorc Zahtevajte šp e c ij al n e ponudbe: Gostota cestnih omrežij Od 35,800.000 avtomobilov, ki so jih našteli na svetu 1. januarja t. 1., je pri šlo na U. S. A. 26,740.000 voz ali 74-7 odstotkov, Po ameriških statistikah meri cestno omrežje v U. S. A. 4,100.000 kilometrov. Pravilno sliko o tem ogromnem omrežju dobimo šele, če upoštevamo število prebivalstva. Vidimo, da pride v U.S.A. na 100.000 prebivalcev S887 kilometrov cest, številka, ki jo tudi najvažnejše evropske dežele niti od daleč ne dosežejo. Med velikimi evropskimi državami ima po ameriški statistiki Velika Britanija najgostejše cestno omrežje v skupni dolžini 285.300 km. Sledi Francija z 231.000 kilometri in Nemčija z 211.000 kilometri. Če pa pogledamo, na prebivalstvo, imata skandinavski deželi Švedska in Danska nnno-go gostejše cestno omrežje kot imenovane tri države, ki imata sicer le 67.700 in 45.800 prekodeželnih (torej po naše državnih in banovinskih) cest, a na 100 tisoč prebivalcev 1141 oziroma 1339 kilometrov. Seveda je pa to še daleč zadaj za U. S. A. z njih 3900 km na 100 vseh vrst eno- m večbarvne Jugografika Liubljana, So. Petra nasip 23 JLjuhljArnhi boru Vpisala se \je nastopna firma: Sedež: Ljubljana. Besedil: Parna žaga »Gorjanck, družba z o. z. • Obratni predmet: Prevzem posestev družabnika šiške Ivana, ki jih je ta kupil od gospodov Heinrihar Vinka, Janka in Stanka s kupno pogodbo z dne 30. maja 1924, prist. št. B 156, s pristankom vpisanega lastnika tvrdke »Tvornica pokučtva i industrija drva d. d. u Krapini« oziroma dodatno izjavo z dne 14. marca 1925 in kupno pogodbo z dne 21. aprila 1925, prist. vpis. št. 494, zlasti zemljišč vlož. št. 1172, 1292, 1412 deželne deske kranjske, vlož. št. 394 kat. občine Gabrija (Gabrje) in vlož štev. 1029 kat. občine Cerove (Cerovec) sodnega okraja Novo mesto, obratovanje teh posestev zlasti pa Parne žage na Gorjancih in razprodaja zemljišč. Nakup, izdelava in prodaja vsakovrstnega lesa in lesnih izdelkov. Družabna pogodba z dne 9. novembra 1931, redno število 189, prist. vpis. št. 2838. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 Din in sicea- stvarna vloga v vrednosti dinar jev 1000, ostanek v znesku 49.(XX) Din v gotovini. Na to vplačani zneski: stvarna vloga donesena, v gotovini 49.000 Din vplačanih. Poslovodje: Dermastja Karel, profesor v Ljubljani; Havptman Peter, župnik na Dobrovi, dr. Kržan Franc, ravnatelj v Ljubljani; Havptman Peter, župnik v Ljubljani, Šiška Ivan, hišni posestnik in tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4. Za namestovanje upravičeni: Družbo zastopata po dva poslovodji skupaj. Tvrdka, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana s pečatom ali strojem odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita po dva poslovodji vsak svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (aportov): Od družabnika Šiška Ivana v družbo prineseni aport obstoji iz vseh njegovih, na Gorjancih ležečih, še na ime tvrdke »Tvornica pokuotva i industrija drva d. d. u Krapini« prepisanih zemljišč, vpisanih zlasti pod vlož. štev. 1172, 1292 in 1412 deželne deske Kranjske, vlož. številka 394 kat. očine Gabrje in vlož. številke 1029 kat. občine Cerove, in iz vse zaloge lesa, lesnih izdelkov in terjatev njegovega podjetja v tovarni v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4, in v podjetju lia Gorjancih v skupni vrednosti po odbitih dolgovih 1000 Din. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1931. Firm. 999/31 — Rg C V 25/1. Tečaj 27. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudii Din DEVIZE. Amsterdam 100 h. gold. 2273-09 i27!)-93 Berlin 100 M —•— —"— Bruselj 100 belg .... 78001) 788-42 BudimpefiLa 100 pen 294 36 Rožno olje v Bolgarijf. Z rožami obdelani areal v Bolgariji je padel od 6737 hektarov 1. 1930. na 6216 ha leta 1931., torej za 7-7%, a produkcija rož je narasla od 6,933.000 kg na 7,162.000 kilogramov ali za '&''■'>%, ker so bili pogoji za to kulturo v vseh ozirih ugodni. Produkcija rožne esence je narasla oil lanskih 1853 kg na 2068 kg, ker je bila kvaliteta rož letos mnogo boljša kol lani. Kljub temu so se pa dohodki rož«:-produkcije bistveno znižali, ker je kolebala cena lani med 22 in 30 levi za kilogram, letos pa med 6'8 in 12 levi. Padec cen je povzročen po krizi v svetovni parfumeriji, vsled katere lanski pridelek ni bil v celoli prodan in ga je preostalo za letos. Proračun Bumunijo za prihodnje leto ,|e z 25-5 milijardami lejev v ravnovesju. Nasproti tekočemu letu znašajo prihranki celih 12 milijard lejev. Sijiu pr g čila Tržne cone v Ljubljani dne 16. novembra 1931. Govedina v mesnicah po mestu: 1. vrste Din 12—14, II. 10—12. Na trgu: 1 kg govejega mesa 1., 12—14, II. 10—12, III. 8—10, jezika 14, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 8—14, ledic 8—14, možganov 18—20, loja 5—6, telečjega mesa I. 16, II. 12—14, jeter 20 do 24, pljuč 14. — 1 kg prašičjega mesa 1. Din 18, 11. 14—16, III. 12— 15, pljuč 8—10, jeter 12—16, ledic 20—22, gla\e 6—8, parkljev 4—6, trebušne slanine 12 do 13, slanine ribe iu sala 18, slanine mešane 15—17, slanine na debelo 15 do 16, masti 18—20, šunke (gnjati) 22 do 24, prekajenega mesa 1. 20—24, II. 18 do 20, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika 24. — 1 kg ko-štrunovega mesa Din 10—12, jagnjetine 16—18. — 1 kg konjskega mesa I. Din 6, II. 4. — 1 kg krakovskih klobas Din 22, debrecinskih 22, hrenovk 22, safalad 20. posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25—26, pol prekajenih kranjskih 28, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18. — Piščanec majhen Din 8 do 15, večji 18—22, kokoš 20—30, peta-lin 20—25, raca 28—30, nepitana gos 40, pitana gos 60—70, domači zajec manjši 5—6, večji 10—15. — Divji zajec Din 30 do 35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 20, kljunač 20, 1 kg srne 10—20. — 1 kg karpa Din 20—35, linja 24—30, ščuke 35—40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10—15, pečenke 10—12. — 1 liter mleka Din 2'50—3, 1 kg surovega masla, 25—28, čajnega masla 32 do 40, masla 30—36, bohinjskega sira 24 do 26, sirčka 7—8, eno jajce 1—1-50. — 1 liter starega vina Diu 16—22, novega vina 12—14, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 5, 1 steklenica piva 6. — 1 kg belega kruha Din 4-40, pol belega 3-80, črnega 310, rženega 3-10, navadna žemlja 0'50. — 1 kg luksusnih jabolk Din 6, jabolk 1. 5, II. 4, 111. 3, luksusnih hrušk 10. hrušk I. 8, II. 5—6, ena oranža 1'50 do 2, limona (/75—1, 1 kg fig 10—12, kostanja mar oni 10, orehov 6—8, luščenih orehov 18—20, suhih češpelj 7—8, suhih hrušk 6—7. — 1 kg kave Portoriko Din 72—76, Santos 48—52, Rio 12 do 46, pražene kave l. 100, II. 80, 111. 56, kiistalnega belega sladkorja .14, sladkorja v kockah liv50, kavne primesi 18. riža L 8—11, 11. 6—7, 1 liter namiznega olja Din 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2'50, morske soli deiieile 2-50, drobne 2'75, celega popra 60, mletega 62, paprike III. vrsle 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin 1. 9‘50, 11. 7-75, pralnega luga 2'50, čaja 60 do 85. — 1 kg moke št. 0 na debelo Din 105—431», na drobno 4-75, št. 2 na debelo -580—405, na drobno 4-50, št. 4 na debelo 335—380, na drobno 4, št. 6 na debelo 285, na drobno 3-50, kaše 5, ješprenja 5, ješprenjčka 6’10, otrobov 1-50— 2, koruzne moke 2'50—3, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—7, II. 5, ržene 3'50—4. — 1 q rži 190—210, ječmena 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 155 do 165, ajde 200, fižola ribničana 275, prepeličarja 335, 1 kg graha 8, leče 3 do 12. — 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 440—445, m3 trdih drv 100 do 130, mehkih drv 70. — 1 q sladkega sena Din 80, pol sladkega 75, kislega 60 do 70, slame 50—60. — 1 kg endivijo Din. 4r—5, poznega zelja 0-75—1, rdečega zelja 2, kislega zelja 1—1'50, karfijol 8, kolerab 5—6, kolerab podzemljic 1 25 do 1'50, špinače 5—6, paradižnikov (italijanskih) 8—10, čebule 3—4, česna 8 do 12, krompirja 1'25, repe 0-40—0-50, kisle repe 2, korenja 1—3, peteršilja 4, zelenjave za juho 3—4. Sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 1.7 konj, 14 bikov, 143 volov, 348 krav in 13 telet; skupaj 535 komadov. Po vprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. novembra 1931 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 3-50—4-25, pokiebeli 2-60—3, plemenski 2—2-75, biki za klanje 2—2-50, klavne kravo debele 2—3, plemenske 1-50, krave za klobasarje 1—1-25, molzne krave 3—4, breje krave 3—4, mlada živina 2-75—4. Prodanih je bilo 216 komadov, od teh za izvoz v Italijo 14. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste Din 12—14, II. 8—10, meso od bikov, krav in telic 4—7, telečje meso I. vrste 12 do 16, II. 8—10, svinjsko meso sveže 8—20. TISKOVINE vseh milrske, uradne,nktom* : jtrnSTnetomse.knjige .večicm ■Jk'£4 ; /jW/. A/A'/Y in nfrroni f ^mmne,cascrpise, Knjige, večOar, MMjj^vtiUisk hilvcr in iimni! TISKARNA MERKUR HUB LIAN A,GREGORČIČEVA 51-23 Vel-2 5 - 52 Jekgram iJiskarmillbrkur. SPEOlCIiSKO POOlEfiE U. RANZINGER UUBUANJt T#M»* it SC-M prevzema ne v to atroko upadajo*« posle. L a at a n i k 1 i d 1 ii • * direktnim tirom od s;!**, kolodTor« Carinska skludlic«. Kasta« Sroiarlna prost* skludlšia. Carinske (*»■ iradotan'«. P r i « ■ z pohlštaa s »«o»l I* mrtomols > KUVERTA m .1UBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Draja dr. IVAN PLKSS. Za fi**r»ko ■ Induatrljako d. d. >M£1KUK< kot iidaJateHa In »likarja: 0. MCHALEK, LjuMiaaa.