/1
Izdaja Podmladek Rdečega križa v Sodražici.
26 -
Božični prazniki.
Zajc Marija IV,r,v„1,s.
Dnevi hitro potekaj o;kakor v pravljici prihaja Božič - rojstvo Jezusovo«
Dela je mnogo. Vse čisti stanovanja in se trudi,da bi bilo tembolj snažno za te svete in vesele praznike, Dan pred božičem delajo nekateri božično drevesce.ki pa ni v nikakršni zvezi z Jezusovim rojstvom,česar nas pa jaslice kaj žive spominjajo,
V	mraku kadimo po vsej hiši in po vseh shrambah s kadilom,molimo in kropimo z blagoslovljeno vodo, Prijeten vonj in vroča molitev za srečo in zdravje vse družine,se dviga proti nebu. Nato zavlada sveti mir,le svete božične pesmi se slišijo iz hiš.
Ko pride čas,se odpravimo k polnočni maši„ ljudje so toplo oblečeni,oči se jim iskrijo v tihem in blaženem veselju.
V	cerkvi je v.ae razsvetljeno, Ravno o polnoči se začne sveta maša,ker ravno o polnoči se je rodil v hlevcu nad Betlehemom Jezus. Po polnočnici gremo k zaželenemu počitku.
Na sveti dan ljudje strašijo majhne otroke,ki bi šli radi v vas,da jih bodo vrgli tamkaj V peč.
K božičnim praznikom spada Novo leto ali obrezovanje G-ospodo-vo in Sv.trije kralji.
Moja prijateljica.	Urh Milena Il.r.v.l.s.
Še,ko sva bili majhni,sva sklenili z Majdo,da si bova prijateljici. In res sva si še do danes, Vsako nedeljo sva skupaj. Popoldne po nauku grem najprej domov,da kaj pojem,potem pa brz k njej. Pridejo še drugi otroci in se lovimo,žogamo,a ne za dolgo. Piše se Pakiž. Stanuje za vodo. Imam še mnogo prijateljic,a naj ljubša mi je ta. Je zelo pridna in dobra. Tudi uči se rada,zato hočem ostati
vedno prijateljica z njo.
27 -
Stupica Jože Ill.r.v.l.š.
Te voščilne pesmi domačega pesnika Primoža Puclja,roj.1.1862., mi je poTedala njegova sestrična Alojzija Pucelj.
Ne v em, ka j r e v e ž "bi začel, okoli je že .leto, ne vem kat er:..- bi zapel, spet pesmice za teto.
Ž e v em ■ k at- e r a roji mi že dolgo v glavi, z atorej draga,usojam si zapet j c,k Vaši slavi.
Da b5 dolgo živeli!
Se dobro imeli in enkrat pri Bogu v nebesih sedeli.
Oh, -a b ■' se pomnožilo Vam let prekrasnih se število,moje srčno je voščilo:
Sonce sreče naj goreče žarke sije dolina te,. Prej ko zaj5 de,pa naj najde.zat e urio e zlate
Dragi sestrični rdečkastih lic, zopet pošiljam par skromnih vrstic. Godu veselem to jaz rad storim, sto sreč iz dna duše iskreno želim.
Približal se je tvoj veseli god, naj živi te ljubi Bog.
Naj venec vse sreče se vedno ti spleta,mir in veselje srce
ti hladi,prihodnj ost naj ti zadovoljnost obeta in vsaka nadloga proč naj beži.
Grdon z. jamo.
Kleindienst Franci
Nekega popoldne se pripeljejo Lovro,France in Lovretov sošolec Menart, Domenili smo se,.da gremo v Grdon gledat jamo in kapnike.
In res,vzeli smo s seboj vse potrebne stvari. Jaz sem nesel nahrbtnik,, rovnico in baterijo. Menart je imel s seboj aparat za slikanje. France je nesel živila in posodo.
Ko smo prišli tja,smo odložili vse,le vsak svojo baterijo smo vzeli in šli v jamo.Od kraja je bila zelo velika in smo lahko stali, a na koncu smo se morali plaziti po trebuhu. Jaz sem prišel najdlje, ko sem dobro pogledal,sem videl drugi večji vhod in mnogo kapnikov, a priplaziti se nisem mogel do tja,ker je bila odprtina preozka.
Ko srno prišli ven, smo zakurili in skuhali jajca. Ko smo jih pojedli, sva jo ucvrla s Francetom na vso sapo na bližnjo njivo po krompir. Potem sva ga osnažila in ga zakopala v žerjavico,da seje lepo spekel, Ko smo ga pojedli,smo šli domov. A nesreča ne počiva,na polju nas je dohitel dež in smo se vsi premočili do kože.
Dr,Ivan Prijatelj
Pakiž Neža
Slovenska zemlja nam je dala mnogo slavnih mož,ki uživajo svetoven sloves, nekatere smo že vrnili materi zemlji,nekateri pa še sedaj opravljajo svoje delo.
Tako smo 23.maja 1937 izgubili našega rojaka dr,Ivana Prijatelja,
Dala nam ga je naša slavna dolina,ki nam jih je dala Še toliko. Če gremo po banovinski cesti iz Ribnice proti Sodražici,zagledamo kmalu od Žlebiča naprej na levem hribu prijazno*precej veliko vas -Vinice. Tu je v trdni kmečki hiši ravno na predbožični večer,to je 23.decembra 1875.leta zagledal luč sveta omenjeni slavni mož. Srečno božično dete je bilo vzgojeno čisto kmečko, Nihče se ni zavedal,da tiči v "Kup ar j e vem Janezku" , kakor so ga klicali., tako velik talent.
Ko pa je oče končno izprevidel,da je Janezek res nadarjen in na mnoga prigovarjanja sovaščanov,ga je vendarle zapisal v ljudsko šoloe Obiskovati jo je začel z devetim letom. Njegov duh pa se je še posebno začel bistriti potem,ko ga je oče kot pristni Ribničan s suho robo jemal na svoja potovanja. Zlasti sta hodila po Koroškem.
Kot študent na ljubljanski gimnaziji,se je izkazal z izrednim talentom. Kmalu je obvladal tudi ruščino. Njegova želja je sicer bila, da bu študiral medicino,vendar se je kmalu znašel na svojem pravem mestu,. Globoka ljubezen do ruske književnosti ga je napotila, da je na Dunaju prestopil na slavistiko. Že kotudijak je bil knji-
~ 3o -
Njegovo književno delo je knjigah in časopisih., Članki o
žnioar slavnega Jagiča. Fot ga je povedla, tudi v Rusijo.kjer je študiral pri Pupinu, Leta 19o2,je na Dunaju dosegel doktorat iz filozofije,, Nato je odšel v Rusijo izpopolnit svoje znanje. Potoval je tudi na Finsko,v Nemčijo in v Francij o, Kot knjižničai dunajske dvorne biblioteke,,si je še bolj izpopolnil znanje jezikov, v tej službi je ostal do osvobojenj a 1918, Medtem si je pridobil, že tolik sloves, da so ga, vabile razne univerze za poučevanje ruščine in poljščine. Toda najbolj ga je veselil študij slovenske književne zgodovine,vrnil se je v domovino in je bil med prvimi tki so poučevali na slovenski univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani,., Tu je ostal do svoje smrti, zelo veliko,a y razmetano po raznih Prešernu,Cankarju,Murniku ter njego-
ve velike študije o Stritarju in Aškercu izpričujejo o njegovem ve-kem duhu. „
Dr.Ivan Prijatelj je bil preroditelj slovenske književne kritike in zgodovine,ki jo je dvignil do evropske višine. Njegov slog je bil pesniški. Velik zgle$ je dal dr.Prijatelj tudi. s svojimi u~ vodi.k izdajam slovenskih klasikov« Njegove izdaje Jurčiča in Tavčarja niso imele vrstnikov na vsem slovanskem jugu. Dr,Prijate!j je tudi prevajal,posebno iz ruščine,
Na njegovem rojstnem domu na Vinicah mu bodo o priliki gotovo odkrili spominsko ploščo.
- 31 -
Bil j e v Velikih Laščah semenj. Tamošnji bližnji poredneži so se vračali domov,imeli so ga seveda nekoliko pod klobukom. Med potjo so uganjali raznovrstne šale in burke. Ko so se tega naveličali so začeli kleti vse vprek in se kosati,kateri bo znal bolje. Čez hekaj časa pa povzame besedo naj starejši med njimi in pravi:"Možje in fantje poslušajte me,jest srn narstarji med vami in sem žje marš-kaj vidu in slišov!" Vsi zakličejo naenkrat:"No,oča le brž povajdte!" Mož se razkorači,pa pravi:"Žje dougu najsm biu toku rezpoložen kukr srn dns,zetu me pa poslušajte. Vi ste zdaj še mladi in buaste muogli Še dosti žgancu pojst,praj ku buoste tulku vajdl.. Jest in mija Puo-lona sma žje pedeset lajt ožjenena,kar jih je savajde malu. Skraj-gala sma se včasih,dobra sma s bla pa tildi,ona je men kpila tbaka, jest sm j pa koljeta!" Tovariši zavpije jo: "Stric, al dajte kšj driiz-ga,tu nas ne briga!" Mož nadaljuj e:"Malu počakte,pa boste kmal zvaj-11. Amkrat smo šli iz sima kukr ncuoj. Bli smo štjerje,precej okrogl, niajnil smo se vsake suorte,pa adn reče. jest se pa ne bojim samga bogatega,če pride zdaj smkej. Malu smo ga debjelu pogljedal,po prepišite, kaj se je zgudlu. Ku blisk se prkažejo vsa glažava kula,koj-hi so bli prov črni,z gobcu se je svajtu oginj. Ne voz se je peleu sam tist Bog nas var,še kaj tacga. G-rozno je zetiilu in rjeku:"Nuč je mija!" kaj mislte,de se je zdaj tist se kaj oglasu,ja prov nč veČ,jest sm pa rjeku rogaču :"Puot pa mija!" tkrat se pa zebliskne
in naj ga blu več!"
Tovariši so z napetostj o poslušali to čudno zgodbo,pa jim je rekel mož:"Če ne vrjamete,pa kukr čte,jest vajm de je blu rajs toku."
Ob morju na počitnicah.	Lovšin Janez III.b
Lansko leto je prišel ata iz Splita in je rekel:"Janez,drugo leto pojdeš pa ti v Split„ Zgovoril sem se z nekim gospodom,kateri bo dal sina k nam na počitnice,ti pojdeš pa tja!"
Vse leto sem se že veselil,da bom videl morje. Želja se mi je uresničila. Gospod je pripeljal svojega sina in jaz sem se z vozom odpeljal na vlak. Iz Žlebiča do Ljubljane smo se peljali z navadnim vlakom,naprej do Splita pa z brzovlakom. Po dolgi vožnji,en dan in eno noč, smo bili v Splitu.. Ves srečen sem bil, ko sem zagledal morje.
Po kosilu smo se šli kopat v morje, Tam smo dobili Karla Adamiča, ko je veslal v čolnu. Zelo sem se ga razveselil,ko sem ga zagledalo Poklical me je,šel sem k njemu in me je vozil po morju. Bil sem vsak dan ob morju,tam je droban pesek,kjer smo se igrali in nabiral sem tudi školjke. Kadar je plul parnik so se delali veliki valovi. V morju se je prijetno kopati,ker je toplo„ Kfikrat bi me bili kmalu valovi odnesli, K sreči je bil blizu mene gospod in me je potegnil iz valov.
Večkrat sem šel z gospo tudi po mestu. Razkazovala mi je vse znamenitosti; Videl sem lepe, velike cerkve, tudi hiše so velike, trlice so ozke. Po mestu vozi avtobus. Z največ jim zanimanjem sem si ogledoval v pristanišču parnike,motorne čolne,jadernice in hidropla-ne.Videl sem parnik iz Amerike,Italije in od drugod.
Mami je bilo dolgčas po meni in je pisala,da pride po me.Jako sem se je razveselil, Šli smo jo čakat k parniku. Ko sem jo zagledal sem kar jokal od veselja. Drugi dan smo šli z motornim čolnom v Trogir . Tam smo si ogledali tovarno za sardele in tovarno za buhač. Videli smo sodni stol iz leta l,5oo. Na tistem stolu so sodili kaznence. Če je bil kdo česa obsojen,je moral za kazen teči okrog vsega Trogirja,nato se je še prijel za železno verigo pod vesali.
Če je vse to storil je bil rešen smrti,drugače je bil obešen.V bližini, v neki sobi smo videli kup človeških kosti.Ostanki onih nesrečnežev, ki jih je zadela kruta kazen. Potem smo si ogledali še druge zanimivosti,tako 'tudi cerkve,ki so zidane iz samega kamna. Tudi kipi

- V™”') -Ob
--■i™


\
\
so izklesani isjkamna. Prava krasota v Trogiru je stolna cerkev. Ko smo si vse ogle’dali, smo se vrnili z ladjo v Split.
Naslednji dan smo šli na hrib Marjan. Tam je polno raznovrst-
l
nih živali,ki so živenagačene in veliko jih je shranjenih v špiritu. Videl sem:volka, opice -, tigra, leva,medveda, lisice in še veliko drugih Živali, V enem prostoru so bile same kače, Bile so vse marogaste,mama jih kar gledati ni mogla, Tam je bilo zelo lepo.
Kmalu je prišel čas najinega odhoda. Poslovil sem se od Splita in našega lepega,nepozabnega morja,ob katerem sem prav lepo preživel letošnje počitniceQ
Mo je po t ov an j e v Split.	Kozina Albina III.b
Večkrat sem slišala v šoli pripovedovati o Jadranskem morju,o haših pristaniščih.o Splitu itd. Vedno sem si želela nekoč videti te kraje. In prav letos,v jeseni se mi je nudila prilika za to.
Šla sera z očetom in materjo obiskat sestro,ki je v Splitu in je še nisem videla. Kako mi je bilo tesno pri srcu,ko smo se doma poslovili in odšli na postajo in kako sem bila vesela,ko sem se peljala preko Grosuplja proti Karlovcu. Pri Metliki so me oče opozorili, da bomo kmalu zapustili ljubo slovensko zemljo in prišli na Hrvaško o In res prestopili smo temno Kolpo in pristali v Karlovcu.
Noč je že bila. Kar me.lo zeble me je,ko smo na postaji čakali vlaka, ki vozi proti Splitu. Po dvournem čakanju,je vlak le pripiskal. Se-da;j se je pa začela vožnja po Krasu« Vendar nisem mogla gledati skozi okna,spanec me je prehitel in sem spala vso pot.
Že smo bili v Splitu.ko so me mati predramili in kaj sem tu videla? Morje! Joj.kako lepo je morje! in na morju vse polno majhnih in velikih ladij,ki so prihajale in odhajale. V daljavi je plul velik parnik.ki je nosil napis Nj .Vel.kralja Petra II, Šli smo po mesti) in srečavali ljudi vseh vrst.največ je bilo bosih. Saj tam doli je velika vročina. Prišli smo do velikega zidu,samostana. "Sedaj smo pa že tu.tt so rekli oče in odprli železna samostanska vrata. Ne bom govorila o veselem snidenju s sestro,ker je bilo prelepo.
Drugi dan smo šli na hrib Marjan,zopet novo odkritje zame. Videla sem kralja živali leva:nato tigra,medveda.lisico in mnogo ptičev. Oče so nas peljalj tudi v znamenito stolnico,ki je bila nekoč last rimskega cesarja Dioklecijana,ki jespregunjal kristjane. Z očetom sva šla tudi na ladjo, Kako prijetno se je zibala! Tudi morsko vodo sem pokusila. Uh,preveč je slana!
Kljub vsem zanimivostim, pa je le prišel trenutek slovesa.
Odšli smo iz Splita podnevi in videla sem samo kamenje in ovce,ki so se pasle. Priali smo v Zagreb. Oče so nas peljali v sredino mesta« Takoj sem opazila velikega jezdeca,spomenik bana Jelačiča.
Tudi v stolnici smo bili,da,celo pri sveti maši.
Vsepovsod je bilo veliko posebnosti,ki sem jih videla,zapomnila si pa nisem vseh. Utrujena sem bila in sem bila vesela,da smo se odpeljali v Ljubljano in od tam domov.
Moji zajci.	Peteh Ivan Il.r.v.l.š.
Ze dolgo sem premišljeval,kje bi kupil zajce. Pripravil sem hlevček. Zbil sem ga iz desk in nabrata sem pribil mrežo. Delal sem ga tri dni v V nedeljo po Veliki maši je šel ata v Velike Lašče, Jaz nisem vedel,da bo prinesel zajce. Popoldne ob treh sem bil na kegljišču in je prišel brat povedat,da je prinesel ata zajce. Tekel
sem v galopu domov« Ko sem prišel,sem videi,da sta zajka in zajec. Bal sem jima sena. Bila sta 2o din par. Ko jih je prinesel,sta bila
stara dva in pol meseca. Jaz jih imam štiri mesece. Jesti jim dam 'štirikrat na dan,zjutraj,opoldne,popoldne m zvečer. Pasme so velike. Dlako imajo sivo.
- 35
' V:1' ; VV	.
h
,kz	'MlKA-ff: "SK /
^ f < <v°
ijf" ■ '8
y 1
•
1	, f ,	fv-^Z s	»wr
• |^Z____4|š 'n />33-
zlS^ qT ./^,A y •:'••:	m<^rty\
m m ism/i, „ \iy
ZZZS, V.,,,,
'HWW.:v.l»»"r.-".......■""-	A,-,
.: -4r~w88ž\r'
,xii,
'S.:
u
•-i..
;;.f

"X\-.
yi S:' :;<
, viBktiiV /tl
;:>y|SZ/\ '
iiss':y:
•'V
HA ,____________ww| \ /,'x/,
‘.V^>>yT '"■

'V-
r tfl—-
X f'\j\	*********
'šftP^ ^”-[X !a!


Ku,Čarovnioa!
Marolt Anton IVer»v»l,š
Bilo je pred več leti,ko je bila v Eojoah gostilna. Mož iz naše vasi se. je vračal precej pozno domov iz Hojč.čes Kofin,to je planjavo med Hudim koncem in Presko„ Imel je v roki sekiro in svetnike , naprav j. 3 al je čez dan les na Gašpinovem,nazaj grede se je pa oglasil v gostilni '"»Pri birtir« v Hojčah,ter tam izpil frakel žganja. Ko mož. stopa tako naprej zamišljen, stopi nenadoma preden bela žena. Mož se hoče izogniti na nasprotno stran,a šena zopet na tisto stran kakor on, kamor se ,ie hotel ogniti, se je postavila preden. Moža je to uj ez_Lj„o, svetrj-ko je postavi J. na tla in mahnil s sekiro proti njej. iakrau se je pa vsenaokoli zabliskalo,bila je sama luč poleg luči. v Hipu mu je odneslo klobuk,pred 'njim pa je bila lepa cesta,hodil je ■-'"u	ciouler ni zazvoni.lc pri Sv«Gregor ju dnevu, takrat se je zna-
šel daleč na ono stran hriba v Grabnu brez klobuka in brez sekire in svetilke e
Drugi sluča.j polica.ja Hostar.ja z Garibaldi j evimi hlačami.
Petrič Prane
Bilo je na soboto,ko je Garibaldi del na bližnjo ograjo sušit hlače,da bo šel v nedeljo zjutraj k maši v njih. Kakor druge večere so se tudi ta večer zbrali fantje na trgu pod lipo,bili so precej vinjeni,za to so uganjali razne šale in norčij e,vmes so tudi vpili. To je pa policaja Hostarja,ki je bil obenem tudi nočni čuvaj,jako razdražilo.
Zažene se medhje in jih razžene na vse strani,eden beži ravno proti ograji,na kateri so se sušile Garibaldijeve hlače. Policaj skoči za njim,toda fant je bil že na drugi stranic Ko zagleda stražnik Garibaldijeve hlače,misli,da se plazi še kak pijanec čez plot in zavpije:"V imenu postave,stoji" Na ta uradni poziv se pa tudi nihče ne odzove,zato zavpije še enkrat,in ko ne dobi odgovora,izdere bridko sabljo in skoči proti namišljenemu pijancu,vseka in odide» V nedeljo zjutraj,ko si je hotel Garibaldi obleči hlače,se je neznansko ustrašil,ker hlače so bile - brez hlačnic.
Ali se je jezil ali smejal policaj Hostar,ko je zvedel s kakšne* pošastjo je imel opraviti preteklo noč?!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN HIEuNO NOVO LETO *