PcKnhja pte&na r gofovfri, jPosaatezna ŠteVlEa 8 31& Leto VI. — Štev. 9 LJUBLJANA, 26. februarja 1S50. IZDA/A FiZKULTURNl ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Dogodki prihodnjega tedna: Začetek državnega nogometnega prvenstva .___ , _ . v. . ,,, , FIZ KULT URNI TEDNIK OSTRE BORBE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Pretekli ponedeljek se je začelo na Jahorini letošnje državno prvenstvo v smučanju. Prvi dan so tekmovali člani v tekih. Med mlajšimi člani, za katere je bila določena proga, dolga 12 km, je bilo 19, pri starejših članih s progo na 13 km pa 55 tekmovalcev. Med mlajšimi so dosegli vsa prva mesta Slovenci, izvzemši drugo mesto, ki si ga je priboril Siradji (BiH). Rezultati so bili sledeči: 1. Dežman (Slovenec) 1:0.6,31; 2. Siradji (BiH) 1:10.13; 3. Ac-ceto (Slov.) 1:10.22. Prvi Hrvat Arbas je zasedel šele 7. mesto, prvi tekmovalec iz Srbije pa 11. mesto. Med sta- rejšimi člani je po hudi borbi zmagal lanskoletni prvak Pogačnik (Partizan) 1:22.43, 2. Knific (Slov.) 1:23.34, 3. Sinko (Partizan) 1:24.17. - Prvi Hrvat Stralovči je zasedel 19., prvi član BiH Majkič 22. mesto. Drugi dan tekmovanja je bil na sporedu tek štafet. Borba je bila zanimiva in ostra, ter je zmagala štafeta Partizana pred Enotnostjo in Gregorčičem. Na cilju je bil vrstni red naslednji: 1. Partizan I. (Hlebanja, Koman, Urbič, Kandare) 3:17.05 ure. 2. Enotnost 3:20.11. 3. Gregorčič 3:23.00. 4. Slovenija I. 3:24.26. 5. Partizan II. v SMUČANJU 3:25.09. 6. Srbija I. 3:25.19. 7. Hrvatska I. 3:30.17. V teku članic na 8 km so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Anica Kristančič (Udarnik, Kranj), Ežraga resissa letoss skupižlna STRELSKE ZMEZi SLOVENIJE Danes je bila v sejni dvorani Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije II. redna letna skupščina Strelske zveze Slovenije. Skupščina »je pregledala delo strelske organizacije v preteklem letu, ugotovila napake in pomanjklj ivosti ter prinesla sklepe, ki bodo v mnogočem popravili delo, organizacijsko poslovanje in vodstvo strelskih organizacij na terenu. Fo uvodnem referatu, ki ga je podal predsednik SZS narodni heroj Stanko Semič-Daki, in r eferatu sekretarja tovariša Sterle Mirota ter tehničnega sekretarja Planinc Franca se je razvila živahna in plodna diskusija. Po njej je dobil stari odbor razrešnico in je bil izvoljen nov izvršni odbor SZS, kateremu predseduje dosedanji predsednik Stanko Semič-Daki. Sprejete so bile obveze in plan dela za leto 1950, strelska družina iz Novih Jarš pa je napovedala tekmovanje vsem Strelskim družinam v Sloveniji. Skupščino so pozdravili pionirji najboljšega pionirskega odreda v Ljubljani in ji izročili darove. Tone Pogačnik drž. prvak v teku na 18 km 49:04, 2. Fanedel (Guštanj) 50:22, 3. Kočevar (Enotnost) 51:41. V sredo se je tekmovanje nadaljevalo v klasičnih kombinacijah. Tekmo- vanje v skokih je bilo zaradi megle in tudi štafetni tek za ženske 3x4 km. snega odloženo, pač pa je bil ta dan Tehnični rezultati so za progo, ki je zahtevala od tekmovalk mnogo tehničnega znanja, prav dobri: 1. Slovenija 1. (Erman, Kristančič, Kordež) 1:17.02. 2. Slovenija II. 1:20.09. 3. Hrvatska 1:21.04. 4. Srbija 1:35.13. Naslednji dan se je tekmovanje nadaljevalo v klasičnih disciplinah. V patrolnem teku je bilo na startu 15 patrol iz vseh republik, poleg njih pa sta bili še dve patroli Partizana ter ena Narodne milice. Na 12 km je bilo streljanje v tarčo po 5 strelov. Zmagala je patrola Slovenije (8 zadetkov) s časom 1:25.01, drugi je bil Partizan 1:30.00, tretje mesto pa je zasedla Slovenija II. 1:31.54. Sledilo je tekmovanje v samostojnih skokih in v kombinaciji. V skokih je zmagal Pribošek s 214.8 točke pred Adlešičem 205, Razborškom 204.5 itd. V kombinaciji je zmagal Dolenc (Krim) s 412.7 točke pred Kolmanom (Partizan), Deklevo (Enotnost). Naši smučarji se marljivo pripravljajo na najvecjo zimsko-sportno prireditev v Jugoslaviji, na Planiški teden. V središču pozornosti bodo skoki na 120 m skakalnici, ki jo vidimo na gornji sbki desno. Levo od nje je manjša 80 metrska, v sredini pa vzpenjača, jnezne Planici so ugodne tako, da bodo ljubitelji beiega športa razmere v in mnogi gledalci prišli letcs na svoj račun Lepa igra nogometašev ODREDA Zadnja preizkušnja Odvedovih nogometašev pred začetkom prvenstva je bila današnja prijateljska tekma z državnim prvakom Partizanom. Glede na dejstvo, da je slovenski predstavnik v letošnjem letu vidno napredoval, je srečanje s Partizanom privabilo na Stadion ob Tyrševi cesti okoli 10.000 gledalcev, ki so bili tudi tokrat zadovoljni in ugotovili, da je igra Odreda mnogo boljša, kakor lani. Prvi gol za Odred Partizan :Odred 3:2 (2:1) Strelci: Golič v 24. minuti (avtogol), Senčar v 34.., Valok v 44., Senčar v 50., Pavleti v 82. minuti. Sodnik: Macoratti iz Ljubljane, Partizan: Šoštarič, Golič, Petrovič, Čajkovski I, Jovanovič, Jakovetič, Mihailovič, Pajevič, Valok, Bobek in Senčar. Odred: Segala, Medved, Rupar, Piskač (Fajon), Lesjak, Pertot, Benve-nutti, Favletti, Kumar, Georgijevski (Plaznik), Kacier. Prvi napad je izvedel Odred. Lepa kombinacijska poteza Kumar - Benve-nutti-Pavletti se je zaključila s strelom v out. Odredovi igralci so še naprej izvajali premišljene napadalne akcije, medtem ko se Partizan ni mogel znajti. Smotrna igra Ljubljančanov je prihajala vse bolj do izraza, pri čemer so se odlikovali posebno Georgijevski Piskar, Pertot in Favletti, ki bili v dvobojih z rutiniranejšimi nasprotniki skoraj nepremagljivi. Rahla prednost Ljubljančanov je kmalu prišla do izraza, ko je Odred dosegel vodstvo. Georgijevski je lepo preigral dva nasprotna igralca, podal žogo prostemu Haclerju, ta pa je oddal žogo Kumarju, katerega je Golič skušal zaustaviti in pri tem porinil žogo mimo Šoštariča v mrežo. Ob navdušenem bo-drenju gledalcev je Odred še nadalje napadal in po Georgijevskem dosegel drugi gol. Benvenutti je tekel po desnem krilu in ko je iz same stranske črte že poslal žogo v sredino, je stran- ski sodnik dal zanmenje za out. Igra je bila vse bolj živahna, pri čemer je imel Odred več od nje, kakor Partizan. Čeprav je bilo pričakovati, da bodo Ljubljančani priborjeno prednost še bolj uveljavili, je Partizan v nenadnem protinapadu po Senčarju izenačil, tik pred koncem polčasa pa je Valok dal drugi gol. Ze v prvih minutah po odmoru je Partizan izvedel lep prodor, ki ga je Senčar zaključil z golom. Do konca tekme je Odred ponovno prevzel pobudo. Igra je bila živahna kljub blatnemu igrišču, na katerem so se domačini presenetljivo znašli. Rezultat 3:1 je Ljubljančane še bolj podžgal, saj so izvajali prav lepe prodorne akcije .izmed katerih je eno Favletti zaključil z uspešnim strelom na gol. Gostje se borbeni in povezani igri očitno niso mogli uspešneje zoperstavljati, zaradi česar so se nekateri izmed njih posluževali nedovoljenega načina igranja. Začetni poizkus namernega fauliranja je sodnik Macoratti takoj preprečil s tem, da je upravičeno izključil iz igre Jakovetiča, katerega je predhodno že opomnil. Partizan se je do konca tekme le še branil, Odred pa kljub prednosti ni dosegel pričakovanega in zasluženega uspeha. Sodnik Macoratti je vodil tekmo avtoritativno, vendar pa v stranskih sodnikih ni imel dovolj opore. V predtekmi za zimski pokal Slovenije. je drugo moštvo Odreda premagalo Proletarca iz Zagorja z rezultatom 6:2 (2:1). Ijančanov počasnejše —■■ okornejše. Zakaj? Razen Pertota in Medveda, igralci niso imeli zadostne telesne vzdržljivosti, zaradi česar so med potekom nastajale tako imenovane krize moštva. Delna posledica tega je bilo površno kritje nasprotnih igralcev in slabo podajanje žog soigralcu, zaradi česar je prav gotovo igra izgubila na lepoti in učinkovitosti. Točno podajanje je seveda naloga tudi vratarja in branilcev. Večkrat se je zgodilo, da so obrambni igralci, kadar so bili neovirani od nasprotnika, oddajali žoge tja v en dan, čeprav so imeli priložnost, da bi jo podali temu ali onemu svojemu prostemu tovarišu. Taka igra ob-brambne trojice je, če že ni usode-polna, prav gotovo zelo slaba, kajti podano žogo bi prosti igralec nedvomno koristneje uporabil in ustvaril lepše priložnosti za končni uspeh, kakor pa če leti žoga v nasprotno stran, ne glede komu in kam. Tudi podajanje žoge z glavo je še vedno slabo. V igri z glavo so se izkazali doslej le Keržan, Favletti in Smole. Pri obrambnih akcijah so se n. pr. krilci večkrat neugodno plasirali, zaradi česar tudi branilca ali vratar niso mogli uspešno oddajati žog. Vedeti je treba, da je v takem primeru najugodnejše mesto stranski del igrišča in ne sredina, kjer je možnost za dosego gola neprimerno večja, Huda napaka, ki je značilna za naše nogometaše je tudi ta, da igralec, ki trenutno nima žoge, misli da v tem času lahko samo opazuje in čaka, kaj se bo zgodilo. Take primere smo videli posebno na tekmi z dunajskim Slovanom. Pasivnost igralca vsekakor kvarno vpliva na ostale tovariše, kakor tudi potek igre. Vedeti je treba, da igra tudi tisti, ki nima žoge v posesti! Prvi hip se morda čudno sliši, vendar pa je tako. Igralec, ki trenutno nima žoge, mora premikanje svojega tovariša po igrišču spremljati z vso pozornostjo in nenehno iskati najprimernejšega mesta, kamor mu bo soigralec podal žogo-. Hitro menjanje mest (odkrivanje) je torej važen či-nitelj v igri, s čimer nasprotnika presenečaš in ustvarjaš obenem najpo-voljnejše priložnosti za gol. K omenjenim napakam se je v zadnjem času pridružila še ena. Znano je, da so v moštvu Odreda nekateri bivši igralci tržaške Poncijane, ki so sicer dobri nogometaši, vendar pa s svojo visoko igro ovirajo akcije drugih igralcev. Za sistem četverokotnika, kjer imajo glavno vlogo štirje igralci — oba krilca in obe zvezi — je naj-prikiadnejša nizka in ne visoka igra. Ker je smoter slovenskega ligaša, da se v prihodnjem letu uveljavi v I. zvezno ligo, je naloga trenerja, da posveča igralcem v>so pozornost, predvsem, da jih odvadi omenjenih napak. Neka! misli © dosedanjih igrah Odreda Po današnji telcmi s Partizanom je Prav, da se pred uvodno prvenstveno tekmo s Podrinjem iz Sabca na kratko “zremo na igro Odredovih nogometaša, ki so kljub napredku pokazali nekatere hibe in pomanjkljivosti. prva letošnja preizkušnja sta bili tekmi z novosadko Slogo. Neodločen rezultat in učinkovita zmaga nad re-nomiranim nasprotnikom je nedvomno uspeh za naše nogometaše. Za oko površnega gledalca je bila druga tekma lepa. Ge si pa gledal tekmo kritično, si lahko ugotovil več napak in pomanjkljivosti. Po začetnem ostrem tempu so bile nadaljnje akcije Ljub- irrateka:S?biža4:1 Na j več ji nogometni dogodek današnjega dne je bila medrepubliška tekma med reprezentancama Hrvat-ske in Srbije v Zagrebu. Zmagala je nepričakovano Hrvatska z visokim rezultatom 4:1 (2:1). Igralci Hrvatske so bili zlasti v drugem polčasu precej boljši od nasprotnika, ki v svoji napadalni vrsti ni imel odločnejših strelcev. Eden najboljših igralcev Hrvatske je bil desno krilo Cimer-mančič, ki je s hitrimi prodori in lepo podanimi žogami ustvarjal ' kazenskem prostoru nasprotnika naj povoljnejše priložnosti za gol. Skupščina nogometne zveze Slovenije V dvorani Grafike je bila v soboto popoldan in v nedeljo druga redna letna skupščina Nogometne zveze Slovenije. Skupščina je bila zelo dobro obiskana, posebno veliko število delegatov je bilo iz mariborske in ljubljanske oblasti. Skupščino je otvoril v imenu starega odbora podpredsednik tovariš Sitar, nakar so delegati izbrali delovno predsedstvo, v katerem so bile zastopane vse oblasti. Skupščino je potem vodil dr. Tasoti iz Dolnje Lendave. V imenu obolelega predsednika tov. Daniela Lepina je podal poročilo o delu Nogometne zveze v preteklem, letu sekretar tov. Bajcer. Tov. Bajcer je poudaril, da ima Zveza več kot 3000 registriranih igralcev ter je presegla "tem novih igralcev za 70 odstotkov. Zveza si je prizadevala, da- bi v letu 1949. dvignila tudi kvaliteto našega nogometa, kakor tudi ideološko politično in moralno raven naših nogometašev. V zelo živahni in plodni diskusiji je sodelovala večina delegatov. Upravičeno in neupravičeno so kritizirali delo izvršnega odbora ter dajali konkretne predloge za rešitev raznih problemov slovenskega nogometa. Po končani diskusiji je kandidacijski odbor predlagal listo novega iz-vršnega odbora, ki so jo delegati soglasno sprejeli. Za novega predsednika je izvoljen tov. Martin Greif, minister za delo, za I. podpredsednika tov. Daniel Lepin, direktor železnic, za II. podpredsednika tov. Franc Sitar, podpredsednik MLO in za III. podpredsednika tov. Demik, major Narodne milice. Važnejši sklepi: Vsi nogometni klubi, društva in sekcije naj čim bolj sodelujejo s članki v strokovnem gla. šilu »Vodnik« in se vsi na list tudi' naroče, kar bo pomagalo strokovno usposabljati igralce. NZS bo pooblastila nekatera društva, da organizirajo nogometne šole, v katere bodo vključili mladince, stare nad 10 let. NZS v sodelovanju CIC LMS bo izdajala ta namen učni načrt in program, zvezi s sklepom TZJ o ukinitvi nogo metnih sekcij pri TD se daje nalog NOO, da pritegnejo vse aktive, ki so dosedaj obstojali pri TD ter jih vključijo v redno tekmovanje s pravilno verifikacijo. Vsi nogometni igralci v Sloveniji morajo biti zaposleni ako ne študirajo. Zato morajo prav vsi funkcionarji nogometnih klubov, društev in sekcij vršiti ostro borbo proti vsem pojavom profesionalizma. Vsak tak pojav se mora takoj javiti NZS. V pionirskih tekmah imajo pravico nastopa le pionirji v starosti od 10 do 16 let. Nogometna tekma za pionirje traja dvakrat 20 minut, v slučaju podaljška pa se igra podaljša dvakrat po 10 minut. NOO se naroča, da izvrši registracijo pionirjev, ki se morajo na prvenstvenih tekmah izkazati z legitimacijami. Skupščina ugotavlja, da je propaganda za nogomet in dopisovanje v liste zelo pomanjkljiva. Zato na-1 novi izvršni odbor ustanovi samostojni športni časopis, ali pa naj se v športnem listu »Polet« da nogometu več prostora. Skupščina je odločila, da bo imela slovenska liga 15 predstavnikov, mladinska pa 12. Člani republiške lige bodo Rudar, Branik, Nafta, Železničar (Maribor), Korotan, Sobota, Železničar (Gorica), Krim, Proletarec (Koper), Miličnik, Gregorčič, Proletarec (Zagorje), Kladivar in Drava. Ge se Rudar plasira v tretjo zvezno ligo, bo 14 predstavnik v ligi Odred II. V mladinski ligi bodo sodelovali Rudar, Železničar (Lj.), Korotan, Železničar (Mrb.), Sobota, Odred, Slovan, Kamnik, Proletarec (Koper), Kladivar, Branik ter zmagovalec kvalifikacijskih tekem. elegati so na koncu skupščine ^poslali pozdravne brzojavke CK KPS. Nogometni zvezi Jugoslavije ter Fiz kulturni zvezi Slovenije, Velik napredek mladincev iz ostalih republik sa državnem prvenstvu s smučanju Sončno vreme, ki je bilo ves pretekli teden naklonjeno, se je v soboto spremenilo in skoraj povsem onemogočilo organizacijo mladinskega prvenstva FLRJ v alpskih disciplinah. Ze v soboto zjutraj so se pojavili temni oblaki in prekrili vso kotlino našega zimskoršportnega središča. Mladinci, ki so bili zbrani v Forentovem domu Kranjski gori in v Vitrancu v Podkorenu, so že na vsezgodaj pohiteli na start, da si ogledajo progo, ki je bila precej težka. Sneg je bil zmrznjen ter bilo zato pričakovati precej padcev, kajti tehnično vodstvo, kateremu je načeloval tov. Gnidovec je izbralo takšno progo, da je moral vsak tekmovalec pokazati polno mero borbenosti, telesne vzdržljivosti in tehničnega znanja. Zanimivo je bilo gledati najmlajšega tekmovalca Klinarja Jožeta, je skrbno mazal smuči, se z njimi nekajkrat pognal preko sosednih gričev, ko pa je videl, da mu maža povsem ne ustreza, se je zelo hitro znašel in smuči ponovno premazal. Proga za smuk je bila dolga približno 1400 m z višinsko razliko 300 m, medtem ko so mladinke tekmovale na nekoliko krajši pirogi. Poudariti je treba, da so mladinci iz ostalih republik pokazali od lanskega leta velik napredek, saj so se nekateri uvrstili med 10 najboljših slovenskih mla- dincev. Prvo mesto si je osvojil An-drijašič (Slov.) v času 1:11. Drugi je bil član hrvatskega moštva ICadrnka Božidar s časom 1:33. Tretji je bil mali Klinar Jože s časom 1:34,2, ki pa je pokazal najlepšo vožnjo. Imel je nekoliko smole v zgornjem delu proge, kjer je padel. Četrti je bil Modrič Josip (Hrv.) 1:35, peti Razgoršek Ivan (Slov.) 1:40,3, šesti in sedmi Šober Dušan in Gogala Bojan (Sl.) 1:49,5, osmi Boškovič Aco (BiH) 1:41,4. Vsega skupaj je tekmovalo 26 mladincev, med tekmo pa so odstopili 4. Tudi pri mladinkah je bila ostra borba za prvo mesto. Favoritinja je biia Kalin Nives. Med tekmo se ji je pa dvakrat odpela smučka. Mladinke iz ostalih republik so pokazale izreden napredek in so osvojile drugo, tretje in četrto mesto. Vozile so tehnično zelo dobro, primanjkovalo pa jim je vzdržljivosti. Prva je bila Torkar Marija s časom 1:58,2, 2. Mantula Olga (BiH) 2:27, 3. Kajfež Nada (Srbija) 2:30,3, 4. Pavlič Radolja (BiH) 2:49,0, 5. Suma Jana (Slov.) 3:02,3. Tekme v slalomu in v skokih so bile odložene na ponedeljek, ker je že v soboto popoldne zaželo močno de-žvati in ni prenehalo danes ves dan. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna. Lipar Marjan Kranjska gora: Nedelja brez smučarskih tekmovanj Kranjska gora, 26. februarja. Kakor preteklo nedeljo so tudi danes in včeraj zvečer prispeli v Kranjsko goro in Planico nabito polni vlaki s smučarji, ki so bili dobre volje, čeprav je dež neprestano trkal ob okna. Potoki vode in pravi naliv v Kranjski gori jih je le za kratek čas spravil ob veselo razpoloženje, kajti preveč se je zbralo mladih, življenja polnih ljudi v teh malih, toda za naš smučarski svet tako velikih in privlačnih krajih. Pri »Slavcu«, »Razorju« in tudi drugod si ob zvokih harmonike in drugih instrumentov prisostvoval živahnim pogovorom smučarjev in smučark o raznih tekmovanjih in uspehih. Tudi besedo »smol a c si lahko čul zelo pogosto. Najboljše so si pripravili zabavo slušatelji medicinske fakultete, ki so zbrani v Kranjski gori že več dni na smučarskem tečaju. Svoje predavatelje so prav tako povabili. Tud' minister za zdravstvo tov. dr. Ahčin Čopov Ježa, eden naših najstarejših in najbolj priljubljenih alpinistov. Delil jim je razglednice s posnetki naših planin, vrhov, plezalnih smeri itd. Razdeljeval jih je s svojim podpisom in to samo pod pogojem, če so uganili, kateri vrh ali planine slika predstavlja. Seveda ne moremo trditi, da je bil Joža pr: ponesrečenih ugibanjih številnih prosilcev trdosrčen. V Planici so se zbrali v domu Litostroja najboljši smučarji-kovinarji iz vse Slovenije, med njimi tekmovalci iz Guštanja, Mežice, Trbovelj, Litostroja, Jesenic itd. Čeprav so se danes mnogi prvikrat srečali, eenam je zdelo, da se poznajo že dolgo. Po svojem delu, po udarnikih, po borbi za izpolnitev petletnega plana že več let. Kot so se v domu Enotnosti _ zbrali naši smučarji okoli tov, Gnidovca, dr. Pavlina in drugih naših smučarskih funkcionarjev in strokovnjakov, tako so v Planici radovedneži, Ijubi- Vsako nedeljo prihaja v Kran jsko goro množica smučarjev se je odzval vabilu. Poleg številnih tečajnikov in najboljših smučarjev-mladincev iz cele države, ki so se včeraj borili za državno prvenstvo v smuku, so hoteli tekmovati tudi nameščenci ministrstva za gradnje, ki so do zadn jega kotička napolnili svoj počiiniški dom. Najbolj je dež »ponagaja!« gostom v domu Janeza Porente, smučarjem-mladincem, ki bi morali danes s tekmovanjem v slalomu in skokih na 45 m skakalnici v Kranjski gori zaključiti tekmovanja za državno prvenstvo. Beseda ni pretirana, če -e spomnimo mladega tekmovalca iz Bosne in Hercegovine, ki je prihitel iz oddaljenega Travnika, da se udeleži tekmovanja. Smuk je zamudil, slalom se ni vršil zaradi dežja, mladi smučar pa si je na poledeneli poti zlomil roko in sedaj obvezan junaško prenaša bolečine in se jezi na nesrečo, ki mu je preprečila tako težko pričakovano tekmovanje. y »Razorju« je obiskal izletnike telji zimskega športa, prisedli k inž. Bloudku in jim zastavljali razna vprašanja z ozirom na predstoječo prireditev v okviru Mednarodnega planinskega tedna. Tov. Gnidovec je dejal, da se kljub temu, da še niso prispele uradne prijave, pričakuje veliko število smučarjev iz povabljenih držav. Tovariš inž. Bloudek pa je dejal da je snega kljub današnjemu dežju še vedno dovolj za skoke na veliki planiški skakalnici, ki jo vsak dan urejuje 12 ljudi Potreboval bi jih pa še enkrat toliko. Žičnica oz., kakor jo imenuje »tirnica« med skakalnicama bo pravočasno urejena. Za ozvočenje pa bodo potrebni akumulatorji, ker bo ves obstoječi tok potreboval za elektromotor, ki žene žičnico. Sedaj postavljajo nad elektromotorjem in drugimi stroji primerno barako. Tako pospešeno dokončujejo vse potrebno ža največjo letošnjo smučarsko prireditev pri nas. Kuret Dušan Ista poglavitnih nalog telovaine srgaaizasii® /e borba za redne vadbene ure V dneh od 19. do 21. t. m. Jo bila v Beogradu druga letna skupščina Telovadne zveze Jugoslavije, katere so se udeležili delegati vseh republiških telovadnih organizacij, zastopniki najboljših telovadnih društev in predstavniki množičnih organizacij ter ljudske oblasti. Skupščino je začel član izvršilnega odbora Telovadne zveze Jugoslavije Branko Polič, ki je poudaril veliki pomen skupščine za nadaljnje delo telo-vadne organizacije, za njim pa je pozdravil skupščino predsednik C. O. FISAJ tov. Miša Pavlčevlč. DANES IMA TELOVADNA ORGANIZACIJA 315.497 ČLANOV V 2453 DRUŠTVIH V začetku svojega govora je Pavlčevlč poudaril velik napredek, ki ga je dosegla organizacija od svoje ustanovitve, t. j. od II, Kongresa FISAJ. — Najpomembneši uspehi so bili doseženi pri afirmiranju našega športa in sploh fizične kulture na raznih prireditvah v inozemstvu. Toda hkrati, ko ugotavljamo uspehe, ne moremo preko napak, katere so se pokazale v dosedanjem delu. »Ena največjih napak fizkultume organizacije je v tem, da sta raven in razvoj fizične kulture na današnji stopnji znatno nižja od ravni kakovosti športa, da množičnost tlzkulture močno zaostaja za tempom dviganja kakovosti našega športa* je dejal Pa-vičevič. MNOŽIČNE ORGANIZACIJE NISO NUDILE TELOVADNI ORGANIZA-CIJI DOVOLJ POMOČI Ko je poročevalec Pavi že m' anali ziral vzroke neuspehov telovadne organizacije, je med drugim dejal; »Praksa dokazuje, da telovadna organizacija še zdaleka ni bila predmet tiste pozornosti in skrbi množičnih organizacij ter drugih faktorjev, kakor je bil to primer s športom oziroma z nekaterimi športnimi panogami, Ta nezadostna pomoč tako sindikalne kakor mladinske organizacije ter odgovornih organov državne oblasti se je kazala predvsem v preslabi finančni in materialni pomoči, pa tudi v nezadostnem reševanju osnovnih materialnih pogojev za razvoj telovadne organizacije. Vzrok premajhne razširjenosti telovadne organizacije pa Je treba Iskati tudi v sami telovadni organizaciji, predvsem v enostranski vsebini dela telovadnih organizacij, kar vsekakor odbijajoče vpliva na tiste, katere je treba v telovadno organizacijo zajeti ter Jim nuditi splošno telesno vzgojo.« Konec svojega referata je Pavlčevič poudaril, da bo telovadna organizacija lahko izpolnila vse svoje naloge samo pod pogojem, če bo dobila vsestransko pomoč tako s strani vseh množičnih organizacij, kakor s strani organov ljudske oblasti, Partije in predvsem fizkultume organizacije ter njenih osnovnih organizacij. Po govoru predsednika FISAJ Fa-vičeviča je podala svoj referat generalni sekretar CO Telovadne zveze Jugoslavije tov. Neda Krmpotič. Ko je uvodoma poudarila veliki pomen telovadne organizacije za razvoj socializma v naši državi ter navedla niz diskriminacijskih postopkov informbi-rojevskih držav, ki so skušale brezuspešno onemogočiti našo fizkulturno organizacijo, je prešla na analiziranje osnovnih napak telovadne organizacije. RAJE 30 AKTIVNIH ČLANOV KAKOR 2000 NA PAPIRJU. Tov, Krmpotičeva je navedla statistične podatke, iz katerih je razvidno, da telovadna organizacija še zdaleka ni zajela našega ljudstva v taki širini, kakor bi morala. 2453 društev danes druži 315,497 članov, od tega imamo 2085 vaških ter 368 mestnih društev. Ce pa pomislimo, da imamo pri nas že danes 6500 kmečkih obdelovalnih zadrug, potem število 2085 vaških telovadnih društev prav gotovo ne ustreza razmeram. Se večja napaka pa se je pokazala glede dela osnovnih telovadnih organizacij. Tu je dejala Krmpotičeva naslednje: »Smatramo, da je največja hiba telovadnih društev, da velika večina ne razvija aktivno, redno in vsestransko fizkulturno življenje seveda po možnostih in sredstvih, ki jih imajo posamezne organizacije na razpolago. — Raven društev je lahko glede dela različen. Toda ne moremo dopustiti, da obstojajo društva samo na papirju. V vseh naših sedanjih društvih, kakor tudi v tistih, ki se bodo med letom še osnovala, je treba delati po paroli: bolje 30 aktivnih članov kakor pa 2000 na papirju.« V nadaljevanju svojega referata je sekretar Krmpotičeva poudarila najvažnejše naloge, ki so pred telovadno organizacijo, ter rekla: »Mi moramo dvigniti raven naše organizacije na kakovostno višjo stopnjo kot je danes hkrati pa tudi doseči, da bo telovadna organizacija postala privlačna za množice bodočih članov. V društvih se je treba boriti za redne vadbene ure ter višji nivo teh ur, za boljšo, vsestransko vzgojo fizkultur-nikov. Telovadeče člane je treba razporediti po kategorijah in sposobnostih ter razvijati čim bolj zanimivo društveno interno življenje. — Veliko pozornost je treba poleg tega posvetiti vzgoji prednjakov in ostalih vodilnih funkcionarjev v organizaciji. Naša naloga je, da strokovno izpopolnjujemo znanje vseh funkcionarjev telovadne organizacije ter da se borimo za čim širši krog prostovoljnih delavcev v telovadni organizaciji. V vseh forumih se je treba tudi boriti za izboljšanje materialnih pogojev. Iz okrajnih telovadnih odborov je treba napraviti široke in močne kolektive, ki bodo neposredno pomagali osnovnim organizacijam.« Ob zaključku svojega referata je poročevalka Krmpotičeva poudarila premajhno sodelovanje žena v telovadni 0 nalogah fizkultume organizacije v Ljubljani Ljubljana, 24. februarja. Danes je bila v sejni dvorani MLO ustanovna skupščina Mestnega fizkulturnega odbora. Sekretar MFO, tov. Gruden je v svojem referatu dejal med drugim tudi naslednje: »Ce pogledamo razvoj naše organizacije v Ljubljani v zadnjem obdobju po drugem kongresu Fisaj-a ugotovimo ob zaključku leta 1949 tako stanje: Telovadnih društev imamo 14, Športnih društev imamo 15, Strelskih družin imamo 26, Planinskih društev imamo 5. Skupno imamo 60 osnovnih fizkui-tumih edinic. Članstva je v teh organizacijah sledeče število; Telovadna organizacija 3680, Športna društva 6500, Strelska organizacija 3000, Planinska društva 12.000. Skupno je članstva 25.180 fizkultur-nikov. Ta statistika stanja fizkulture v Ljubljani nam kaže množičen razvoj naše organizacije, kar nam tudi dokazujejo posamezni kvalitetni uspehi posameznih panog. Na podlagi teh ugotovitev lahko analiziramo stanje fizkultume organizacije naslednje: 1. Telovadna društva Telovadna organizacija, ki je v preteklem letu sicer naredila precejšen korak naprej v organizacijskem razvoju, še vedno ni dosegla one širine, ki ji je kot osnovni organizaciji potrebna. Mladina še vedno ni v zadostni meri vključena v društva, kar nam kažejo naslednje številke: moških članov telovadi 556, dočim mladincev samo 437.« 2. Športna društva Razvoj športnih društev v preteklem letu nam kaže dokaj veliko kvaliteto v republiškem merilu, ki pa še v državnem merilu ne zavzema onega mesta, katero je šport V Ljubljani imel pred vojno. Ce pogledamo posamezne športne panoge ugotavljamo ponekod sicer napredek pri SD, vendar ta napredek še ni dovolj konkurenčen v državnem merilu. Planinska organizacija »Čeprav je planinska organizacija v Ljubljani pri enem samem društvu dosegla 12.000 članstva, ni ta številka dokaz za pravilno linijo v planinstvu, ki se je v preteklem letu izvajalo v Ljubljani. K temu se je pristopilo šele koncem leta, ko so bila ustanovljena še 4 društva na industrijskem principu, kar je dalo takoj še večje rezultate v pogledu razširitve članstva in organizacije.« »Katere so naše osnovne naloge: 1. V zvezi bližnjih volitev v ljudsko skupščino Jugoslavije mora fizkultur-na organizacija organizirati široko agitacijsko propagando med članstvom, za čim uspešnejšo ideološko vzgojo fizkul-turnikov. Pri tem pa se ne smemo omejiti samo na agitacijo in propagando, temveč moramo s konkretnimi organizacijskimi in strokovnimi nalogami krepiti naša društva. Naše prostore — telovadnice, vadišča, štadione, pisarne je treba primerno urediti potom nazorne agitacije jih opremiti z raznimi predvolilnimi parolami s slikami naših kandidatov, tako da bodo fizkulturniki stalno opozarjani na bli- žnje volitve. Prirejati prireditve na čast volitev — akademije, tekmovanja, mitinge itd. Organizirati je treba meddruštvene in medsekcijska tekmovanja, s konkretnimi plani tekmovanj, tako, da se bo ob koncu tekmovanja lahko določilo najboljše. Pri prireditvah je treba 1 začetku na kratko naznačiti namen prireditve, rezultate dela in pridobitve fizkultume organizacije na področju splošne telesne kulture človeka.« 2. Pri našem rednem organizacijskem delu je prva dolžnost, da takoj spro-vedemo zaključke C. o. Fisaj-a iz VI. Plenuma in čimprej organiziramo odbore naših sestavnih organizacij.« 3. »Kot eno najvažnejših nalog v sedanjem času pa smatramo borbo za redno vzgojo fizkulturnikov, borbo za ure splošne telesne vzgoje in treninge. V tem je zapopadena naša vsebina dela fizkultume organizacije, tukaj se pravzaprav izvaja naša fizkultura. Vse ostalo so samo organizacijski ukrepi, ki pomagajo tej naši nalogi, zato je treba povečati naše strokovno delo s sposobnimi kadri, ki so neobhoden pogoj za dvig fizične kulture ljudstva in kvalitete našega športa. V tej smeri je treba izboljšati program, metodo in vsebino dela v vseh naših organizacijah, posebno pa še v telovadnih društvih.« 4. »Razširitev organizacije je važna naloga pri izpolnjevanju našega fizkulturnega plana. Dosedanja številka 3000 telovadcev v telovadnih društvih nas ne more zadovoljiti, zato je treba pričeti z ustanavljanjem telovadnih društev na industrijskem principu ter s pomočjo sindikata ustvarjati materialne pogoje.« organizaciji in da je bilo dosedanje delo s pionirji zelo slabo, »Zato so naše naloge v letu 1950 ne samo velike, ampak tudi odgovorne ter je požrtvovalnost dostojna nalog, katere so pred telovadno organizacijo,« je zaključila Krmpotičeva svoj referat. Po referatu Se je razvila plodna in živahna diskusija, ki je razjasnila precej perečih problemov. V torek popoldne.so delegati skupščine delali po raznih komisijah, in sicer za II. fiz-kulturni zvezni zlet 1. 1951, v organizacijski komisiji ter v komisiji za planska in kadrovska vprašanja. Ob zaključku skupščine je bil izvoljen nov izvršni odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik: Rato Dugonjič, član CK KPJ podpredsedniki: Miljutin Saltič, Branko Polič sekretar: Edo Ljubibratič načelnik: dr. Ivko Pustišek načelnica: Milica Šepa predsednik odbora za športno telovadbo: Rafael Ban. NAPOVEDALI SO tekmovanie: Kegljaški sekciji mariborskega »Poleta« in ljubljanskega »Krima« napovedujeta vsem kegljaškim klubom in sekcijam, ki so vključeni v Kegljaško zvezo Slovenije, tekmovanje v čast volitev 26. marca v naslednjih točkah: 1. Katero društvo ali sekcija bo v tem času izvedla registracijo članov z vplačano članarino za 1. 1950. pri Kegljaški zvezi Slovenije. 2. Katero društvo ali sekcija bo prvo zadostilo finančnim obveznostim v pogledu piačanja članarine pri Kegljaški zvezi, 3. Katera sekcija — klub — bo imela najboljšo udeležbo na treningih. 4. Katera sekcija - klub bo izvedla najboljšo propagando za nove naročnike »Poleta« in »Vodnika«. 5. Katera sekcija bo imela najbolj urejeno administrativno poslovanje. 6. Katera sekcija bo dosegla procen-tuelno največje število zdravniško pregledanih članov. Tekmovanje se začne 26. t. m, in se konča 26. III. 1950. Vmesna poročila o tekmovanju naj pošljejo vse sekcije-klubi do 15. III. 1950, končno pa 30. marca 1950. Kegljaška zveza Slovenije bo določila komisijo za tekmovanje ter objavila tudi končni rezultat. • Rokometna sekcla SD »Krim« — Ljubljana poziva vse klube in sekcije Slovenije na tekmovanje v čast volitev. Tekmovanje traja mesec dni (28. II. — 28. IH.) in obsega sledeče točke: 1. Povečanje števila registriranega članstva z plačano članarino. 2. Povprečno število članstva na treningih. 3. Število položenih norm za fizkul-turni znak. 4. Število treningov za kros. 5. Procent udeležbe na krosu, 6. Število novih naročnikov za »Polet«. 7. Število novih naročnikov za list »Vodnik«. 8. Procentualno največje število po zdravniku pregledanih članov. 9. Najbolje urejeno statistično poslovanje. 10. Najbolje urejeno in ekspeditlvno administrativno poslovanje. 11. Volili bomo do 3. zjutraj. Poročilo o tekmovanju je treba poslati do 30. III. na Rokometno zvezo Slovenije, katera bo tudi določila tekmovalno komisijo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Z«i rokometno sekcijo Slorais CDoisalj : Odred f 2 0 Zaniajsiia pri§ažsiost Kdor je gledal zadnji dve tekmi Odreda mora priznati, da se je slovenski ligaš v zimskem odmoru skrbno pripravljal. Se pred nekaj meseci smo ugotavljali, da Odredov! nogometaši v nekaterih tekmah niso bili kos niti osnovnim zahtevam nogometne igre, medtem ko sta uvodni tekmi v letošnjem letu pokazali že viden napredek. Neodločen rezultat in učinkovita zmaga nad novosadsko Slogo sta bila nedvomno rezultata boljše igre. Vendar pa je že zadnja in obenem prva mednarodna tekma Odreda z dunajskim Slovanom ponovno prikazala slabosti, ki so značilne za vse slovenska napadalce. Nepričakovana zmaga gostov 1:0 (0:0) je izrazit primer in hkrati bogata izkušnja, da je treba našim igralcem še mnogo znanja. Predvsem se morajo navaditi točnosti v streljanju na gol. Kot rečeno, v zadnjem času ni bilo več opaziti neskončnega preigravanja in drugih velikih napak, nasprotno, človek je imel občutek, da so vrste med seboj povezane, posamezniki so pravočasno in uspešno startali. s čimer so ustvarjali prav lepe priložnosti za dosego gola, v odločilnih trenutkih pa jim še vedno manjka realizatorske sposobnosti. Tekma s Slovanom je tak poučen primer. Ljubljančani so igrali hitro, borili se za vsako žogo, pogosto prodirali proti nasprotnikovemu kazenskemu prostoru in ko si vsak trenutek do zadnje minute tekme čakal samo še piko na »i«, se je zgodilo nasprotno. Nenaden protinapad gostov, neprevidnost domače obrambe in Dunajčani so tik pred koncem igre dosegli edini — zmagoviti gol. Torej kljub neštevilnim priložnostim so bili uspešni gostje, katerim ni nihče pripisoval tako cenene zmage. S. L. Nogometni športni klub »ODRED« napoveduje in poziva vsa športna društva in sekcije Slovenije na 1-mesečno predvollvno tekmovanje v čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ v naslednjih točkah: 1. Katero društvo bo imelo najštevilnejše posečanje aktivnih članov na rednih treningih. 2. Katero društvo bo Imelo največ prijav za fizkulturno značko in položenih norm v tekmovanju za tlzkul-turni znak. 3. Katero društvo bo Imelo največje število treningov za Izvedbo pomladanskega krosa. 4. Katero društvo bo imelo najboljše administrativno poslovanje. 5. Katero društvo bo najboljše v statističnem delu in ureditvi statističnega poslovanja splošno. 6. Katero društvo bo pridobilo naj-večje število članov podpornikov. 7. Katero društvo bo imelo največje število novih naročnikov »Poleta« in »Vodnika«. Namžaite ss m „PcM“! Veliki uspehi naših odbojkašev v Franciji 15. I. so bili poklicani na trening državne reprezentance v Novi Sad najboljši odbojkaši Iz cele države. Cilj tega treninga je bil vsakomur jasen — tekma z odbojkaši Francije naj bi pokazala vrednost in kvaliteto naše odbojke z ozirom nato, da nam je bilo v letu 1949 onemogočeno sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Trening je bil naporen. Prvi teden so bili bolj individualni treningi — vsi smo podajali in vsi tolkli iz vseh pozicij in mest. Drugi teden uigravanja dvojic in trojic, preostali čas do odhoda pa smo porabili za ulgravanje prve šesterice. Vsako popoldne smo odigrali 4 do 5 setov, ali pa Igrali javne trening tekme med A in B moštvom. Peturna dnevna vadba nam je dala dovolj kondicije in znanja, da smo lahko mimo zrli na bližnje srečanje s Francozi. 7. II. sem se v Ljubljani priključil tovarišem iz Srbije In Hrvaške na dolgo pot do Pariza. Simplonski ekspres nas je hitro vozi 1 skozi Trst, Vene-zijo, MPmio — preko Švice in po 30-urnl zanimivi in udobni vožnji v spalnem vagonu tmo prispeli v Pariz, mesto, kjer naj bi izpolnili želje tisočev naših športnikov, ki so z zanimanjem spremljali priprave in odhod naše reprezentance. Niti ogled mesta, udobnost, gostoljubnost Francozov in pooled na milijonsko mesto nas niso mogle toliko zaposliti, da ne bi bili vedno vsaj z delom svojih misli vedno pri bližnji temi: kako igrajo Francozi, ali so veliki, ali imajo kake novosti iz lanskega svetovnega prvenstva, kskšn* je dvorana, žoga, razsvetljava, mreža itd.? Morda še najbolj je b'ia zoniišlje- !||||||MlllllllliMlllllllllllllllllllllillllllllMl11111111 V veliki gruči potnikov, ki so čakali odhoda večernega brzca proti Zagrebu, si lahko opazil veselo skupino smučar je v-reprezentativcev, ki so odhajali na Norveško. Nekaj športnih funkcionarjev, časnikarjev in ožjih znancev je pozdravljalo naše smučarje, ki so živahno kramljali in urejevali svojo prtljago v prostornem vagonu. Med njim si slišal glas tehničnega vodje skakalcev dr. Dečmana, ki je skrbno pregledoval prtljago tega ali onega tekmovalca, pri tem pa mu je pomagal vodja tekačev, večkratni državni prvak, Gregor Klančnik. Želel sem, da mi pri odhodu na velike tekme v Hol-menkollen pove nekaj besed o moči in morebitnem uspehu naših tekmovalcev na tem tekmovanju, kar bo prav gotovo zanimalo številne ljubitelje zimskega športa. Do odhoda vlaka je bilo samo še nekaj minut, zato je tov. Dečman v nekaj besedah nakazal približno podobo tega velikega tekmovanja. »Prav gotovo bo tekmovanje na Norveškem zanimivejše in borba za vidnejša mesta bo ostrejša, kakor je. to bilo na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Ameriki. Vprašal boš zakaj? Vedeti moraš, da je Holmenkollen na severu, v domovini najboljših skakalcev in tekačev. Severnjaki bodo poslali številne' ekipe, ki po kvaliteti znatno prekašajo vse srednje-evropej-ce. Razen nekaterih posameznikov imajo severnjaki kar celo kopico enako- vrednih tekmovalcev, tako da nikoli ne moreš ugotoviti kdo je boljši. To velja za skakalce in tekače. Poglej na primer, naš letošnji trener za skoke Norvežan Leif Hoys8.etter je bil na zadnjih tekmah šele 79! Vsi pa vemo, da je trener Hoysatter skakal izredno lepo. Mislim, da sem ti s to številko povedal vse. Hočeš še nekaj o naših tekmovalcih? Poglej jih! Mlade skakalce pošiljamo prvič na takšno tekmovanje. Vsi so se marljivo pripravljali ves čas pred zimo, ko pa je zapadel prvi sneg so bili redni gostje naše Planice. Na dosedanjih tekmah so dokazali veliko nadarjenost in borbenost. Razumljivo, da ne more nihče pričakovati, da bodo ti mladi in nadarjeni skakalci posegali v borbo za prva mesta, kajti vsem primanjkuje mednarodne izkušenosti, ki si jo lahko pridobijo samo v takšnih tekmah. Ob tem najinem živahnem razgovoru so naju obkrožili naši reprezentativen med njimi pa je bil najglasnejši Tone Pogačnik, ki si je na letošnjem državnem prvenstvu ponovno osvojil prvo mesto v teku na 18 km. Obrnil sem se k tov. Klančniku tehničnemu vodji tekačev in ga prosil, naj mi pove nekaj o tekačih. Med drugim je dejal: »Precej je bilo v zadnjem času go- vorjenja o tekačih. Večina je mislila in med njimi celo nekateri funkcionarji, da imajo tekači najmanj možnosti za čimboljši plasman na kakršnem koli mednarodnem tekmovanju. Po tekmah v Avstriji kjer so v hudi konkurenci osvojili prva mesta, pa so se koprene dvoma raztrgale in spoznali so vsi, da so prav tekači oni, ki lahko uspešno zastopajo našo domovino v tujini. Ce si ogledaš posameznika, boš ugotovil, da so po večini vsi starejši preizkušeni tekmovalci, kajti primanjkuje nam ravno mlajših tekačev in zato je razumljivo, da bomo morali v bodoče posvetiti prav tej disciplini največje pozornosti. Verjetno te bo zanimalo kaj lahko od njih pričakujemo. Slišal si dr. Dečmana, da bo borba na tem tekmovanju ostrejša kakor je bila na svetovnem prvenstvu. Vedeti moraš, da severnjaki niso poslali vseh tekmovalcev v ZDA, in da jih je veliko število ostalo doma, ki bi na svetovnem prvenstvu prav tako uspešno zastopali svojo državo. Kakor skakalci tako tudi tekači pričakujejo z največjo nestrpnostjo teh tekem, lahko pa je vsakdo prepričan, da bo vsak član jugoslovanske reprezentance dal vse od sebe.« Krepko sem stisnil roko vsakemu posamezniku in jim želel čim lepših uspehov, oni pa so enoglasno izjavili, da bodo tudi na Norveškem pokazali kako se zna boriti jugoslovanski športnik. k. M. Prvi skok je tekom petih mesecev spravil mor štvo. predvsem pa napad, v red in je ta del »Rudarja« danes najmočnejši. Igralci so vsi zelo disciplinirani, z veliko voljo izvršujejo vse treninge in se bodo z vsem svojim znanjem in voljo borili da dobi Slovenija še enega predstavnika v tretji zvezni ligi. Uprava »Rudarja«, pa ima težave s pripravami za večje tekme. Igrišče je še vedno brez ograje. Postavili pa jo bodo s prostovoljnim delom iz cevi, katere je dala Rudarju uprava rudnika. Pri tem delu se je najbolje izkazal bivši nogometaš Sajovic. Tovar riš Zargaj' je prevzel delo okoli kanalizacije igrišča, ki še ni popolna. Izvršni odbor »Rudarja« pripravlja tudi otvoritev športne okrepčevalnice, kjer bi vsi sportniki-rudsrji dobivali dodatno hrano pri treningih in, ki bi predvsem služila za prehrano gostujočih moštev. Uprava »Rudarja« pripravlja primerne prostore za prenočevanje gostujočih potnikcv-športnlkov_ ker sedaj v Trbovljah še ni dovolj velikega hotela. Postelje za ta prenočišča delajo športniki prostovoljno; organizacijo pa je prevzel igralec Butkovec. Materjal je v glavnem odobrila elektrarna Trbovlje. Prav vsi Trbovljčani hočejo imeti svojega predstavnika v nacionalni ligi. Tako bodo imeli naši rudarji po svojem težkem tedenskem delu priliko videti lepe in dobre nogometne tekme v svojem kraju. Igralci »Rudarja« se trudijo; hočejo izpolniti željo svojih meščanov in tudi ostale Slovenije, saj vsi vemo, da bo edino r.a ta način mogoče spraviti naš nogomet na višino, ki je v ostalih republikah že dosežena. Moštvo »Rudarja« bo v kvalifikacijskih tekmah verjetno nastopilo v sledeči postavi: Tavs, Kos Butkovec, Blatnik, Vodišek, Sore!, Hudarin, Florjane, Koncilijo, Klančisar, Opresr.ik. Branik : Ilrava 5:1 (4:0) Ptuj, 26. febr. V prijateljski nogometni tekmi je danes mariborski Branik premagal domačo Dravo z visokim rezultatom 6:1 (4:0). Ves čas je bil Branik v premoči in bi lahko zmagal z višjim rezultatom. Edini gol za Dravo je dosegel Berlič Marjan. Sodil je pred približno 500 gledalci Božič iz Maribora. Zmčeiek §e bil ležsk p® siMisčsrii — emci smvodiB %m fšzkutmv® detel smučamM stvohovni&M V maturitetnem spričevalu bodo imeli štirje gojenci Zavoda za fizkulturo odlično oceno iz smučanja: Stefan Mlačnik, Aleks Čebulj, Lucijan Furlanič in Vanja Rudolf. Tudi ostali so pokazali na zaključnih izpitih, ki so bili pretekli teden na Pokljuki, solidno praktično, pedagoško in teoretično znanje. TODA ZAČETEK PRED TREMI LETI JE BIL TEŽAK Spominjam se prvega smučarskega tečaja na. Mozirski planini. Dalmatinec Pečnik je treščil smuči ob tia in se rotil, da ne bo več stopil nanje; Mušmulja iz Bosne je bil tako razočaran nad smučarskimi težavami, da je kratko malo zapustil tečaj in mi niti roke ni podal v slovo. Mlademu Emilijanu iz Trsta se je zaradi »strašnega mraza« zavrtelo v glavi. In revež Kolja iz Makedonije! Tako se je potolkel po glavi, da me je ob slehernem pogledu spominjal na notrdamskega zvonarja iz filma. Vendar bi lahko rekel, da je bil na Mozirski pianini led prebit. Nekaj sončnih dni proti koncu tečaja je zadostovalo, da so vzljubili smučanje tudi tisti začetniki, ki so bili prve dni tako bridko razočarani nad svojo nerodnostjo. K sreči smo bili na Mozirski planini sami. Sicer bi se nam »strokovnjaki«, ki nimajo pojma o tem, kako težko je z odraslimi začetniki, smejali pri prvih teoretičnih urah. Nekateri novinci iz Makedonije in Bosne so zamenjavali alpsko in nordijsko kombinacijo, Badjuro in Valvasorja, Bloudka in Zdarskega... In ko smo odhajali z Mozirske planine, so bili v snegu žalostni sledovi: jame in jamice, »plužni zavoji«, široke smučine, začetniško postavljeni slalom. Ko smo se vračali v dolino, je bilo šest povezanih, dva sta šepala ob palici. SMUČARSKO SRCE SE JE ZGANILO Minilo je prvo šolsko leto. Težave so bile pozabljene, ostali so lepi spomini na ture in krasne razglede z Mozirske planine. Vsi do zadnjega so se veselili drugega smučarskega tečaja. S kakšnim navdušenjem so hodili na Vitranc kopat temelje za smučarsko žičnico! Pobrigali so s8 za boljšo smučarsko opremo, nekateri so že dobili »oancerce«, na sokolskem zletu v Pragi so kupovali Kandahar stremena, v šolski knjižnici so pridno segali po Režku, Kumpu, Pračku in drugih smučarskih avtorjih. Smučarsko srce se je zganilo. Dobili so odnos do zime, do mraza, do zimske krajine, do vožnje same. Polni navdušenja so se pripeljali pred letom v Kranjsko goro kjer so začeli spet znova: s hojo na smučeh, s smukom’ in kristijanijami. Vzpenjali so se celo v Krnico in na Vršič in bi še hodili, če bi utegnili. Toda bilo je treba predelati vso tehniko krmarjenja, vrh tega pa še osnove teka in skokov. Na večernih urah so se veliko pogovarjali o snegu in mažah, o opremi, nevarnostih visokoalpskega smučanja in o drugih primernih veščinah. Ce so dobili v roke tednik. »Polet« ali beograjsko »Fiskulturo«, so prebrali sleherno vrstico, ki je poročala o smučarstvu ali smučarjih. Potem je prišel jubilejni planiški teden. Skakalnica v Planici je bila gola. In naše gojence je doletela sreča, da so bili povabljeni v Planico na delo. Tu so bili Bloudku in Pelanu v pomoč. S kakšno požrtvovalnostjo in zavzetostjo so nakladali sneg in ga vozili ter teptali! Delali so in študirali. Motrili so skakalce, tekače, slalomiste. Študirali so organizacijo, si ogledovali tekmovalno opremo, Pomagali kot funkcionarji in pomožni sodniki. Ob večer-nih urah so skupno s svojimi profesorji analizirali vse dobre in slabe strani organizacije in tehnične izvedbe. Planiški teden je pomenil za naše maturante Zavoda za fizkulturo zelo dragoceno šolo! »NIKOLI NE BOMO POZABILI POKLJUKE« Letos so bili 19 dni na Pokljuki, visoki planoti med Bledom in Bohinjem. Na svoj tretji in zadnji smučarski tečaj so se vsestransko pripravili. V Zavodu za fizkulturo so po ure in ure skakali čez mizo ali druge zapreke, da bi si okrepili za smučanje važne mišice. Tov. Ante Gnidovec jim je kot gost predaval o tekmovalnih pravilnikih. Vrh tega je vodstvo Zavoda v januarju organiziralo smučarski seminar, v katerem so predelali zgodovino smučanja, nevarnosti, smučarsko opremo, biomehaniko in še nekatere druge predmete. Predavatelj metodike je že od novembra naprej jemal večino primerov iz smučanja. Tudi s skioptikonom in smučarskim filmom so si pomagali. Vsestransko pripravljeni so odšli dne 1. februarja na Pokljuko v tretji smučarski tečaj. Putnik na Bledu ni oskrbel avtobusa, morali so torej 16 km daleč ln 1250 m visoko peš. Kdor jih je gledal, kako so hiteli proti Gorjam, je dobil vtis, da gre za tekmo v hitri hoji. Končno pa je bila pot le dolga; za one, ki so hodili v novih »pancercah«, predolga, ožulilo jih je. »Kao da vidim prekookeanski broa sredi noči!«, je vzkliknil Braco iz Bosne, ko je okrog osme ure zvečer zagledal impozantni smučarski dom. Ob vljudnem sprejemu, obilni večerji in toplem ležišču so bile pozabljene težave štiriurne hoje. Prvih osem dni smo predelovali tehniko smučanja po novem enotnem učnem načrtu. Ze prvi dan se je razodela Pokljuka tečajnikom iz vseh delov domovine v svoji prelesti- obilje snega in sonca, vzorno negovani smrekovi gozdovi,’ krasni razgledi na vse štiri strani neba. Posebno pozornost je vzbujala bela Lipanca, o kateri so gojenci že vedeli, da ima mikavna smučišča. Ko smo se zvečer pogovarjali o prvih vtisih, je nekdo pripomnil: »Tako se mi zdi, da nikoli ne bomo pozabili Pokljuke«. EKSPERIMENTI V SNEGU Povsem razumljivo, da smo se urili vsak dan v osnovah smučanja: v hoji in teku, v vzponu in spustu, v skokih in zavojih. Smučarski učitelj mora vso tehniko krmarjenja temeljito obvladati, zanj so najenostavnejše vaje prav tako važne kakor tempo kristijanija. Dopoldne smo navadno, po tri ure gulili in pilili »like«, popoldne pa smo opravljali dveurne ture. Toda v tem je bil le del našega udejstvovanja. Stefan Mlačnik je na pr. dobil nalogo, da mora opazovati razvoj vremena in snega ter o svojih dognanjih poročati pri večerni teoretični uri. Stefan je vzel lopato v roke ter začel grebsti v sneg. Tako je prišel do snega, ki je padal v decembru in v novembru in končno d° zemlje. Ugotovil je višino snega 1.60 m, v vsem štirinajst plasti, ločene večinoma z osrenlco. Naslednjega dne je bila skupna analiza snega, združena z nazornim poukom »na licu mesta«. Spet je zapela lopata, gojenci pa so lahko tipali in gledali ledene plasti, pršič, grobi zrnovec, droban zrnovec in podobno. Saj je znano o snegu, da ga je nič koliko vrst: samo po tezi gre lestvica razlik od 10 kg na ms (pršič) do 913 kg (led, beton). Toda ni dovolj za smučarskega učitelja, da zna ločiti i vrste snega; poučen mora biti tudi o snežnih plazovih ali lavinah. Ko je bila izkopana 1.60 m globoka jama v sneg, se je dijak Cuk prostovoljno javil, da ga zakopljemo. Kako neki se bo počutil pod snežno odejo, kako ga bomo slišali na površino? Oblekel se je v anorak, legel bočno na dno, si z rokami zavaroval obraz in že je začelo padati nanj. Bil je čuden občutek: živega pokopavati. Kdaj pa kdaj se je moral oglasiti. Kaj kmalu je bil njegov glas šibak, komaj slišen. Z vpitjem si človek, ;.asut pod snežnim plazom, ne more pomagati! Ko smo ga spet odkopali, je pripovedoval: »Glede dihanja ni bilo težav, ker sem si z dlanmi zavaroval prostor pred obrazom, pač pa je bil pritisk zelo hud. Nog sploh nisem mogel ganiti. Mrzlo pa ni bilo.« Zaradi vaje smo poskusili tudi s sondiranjem po švicarskem vojaškem pravilniku. Ne zadostuje pripovedovanje o nevarnostih, smučarski učitelj mora imeti izkušnje, da bo dejansko zanesljiv zimski vodnik. Tudi Makedonec Kolja, ki je v prvem tečaju na Mozirski planini spominjal na notrdamskega zvonarja, se je tokrat izkazal. S svojimi tovariši je zgradil eskimsko zavetišče v snegu, tako imenovani Iglu. Vsi oddelki so zgradili tudi skakalnice iz snega. Dijak Samec pa je pokazal v tečaju smuči, ki jih je bil sam izdelal iz bresta. TONE POGAČNIK KOT PREDAVATELJ Vsak večer je bila v kmečki sobi prijaznega doma na Pokljuki teoretična ura. Razen profesorjev Zavoda so podali krajše študijske referate tudi dijaki sami. Rade-volje so sodelovali v tečaju tudi naši olimpijski tekmovalci v tekih na smučeh, ki so tiste dni trenirali na Pokljuki. Tone Pogačnik je na pr. predaval o tekih in tekaški opremi. Povedal je marsikaj zanimivega o metodah švedskega trenerja Bertila Astriima. Seveda je moral pripovedovati dijakom tudi o svojem slovitem smučarskem skoku v Triglavsko steno. Kot človek, ki zanimivo in požrtvovalno poučuje, se je izkazal tudi Matevž Kordež iz Krope. Podal je izčrpno poročilo o nedavni reševalni akciji na Lipanci. Nekajkrat so tekači prevzeli oddelke in jih urili v tehniki teka. Za bodoče smučarske učitelje je to velikega pomena, kajti zabredli bomo na napačno pot, če v smučanju ne bomo dovolj vsestranski. Ne gre samo za slalom ali smuk, kakor nekateri strokovnjaki mislijo. Neobhodno je potrebno, da urimo mladino v turnem smučanju, pa tudi v osnovah teka in skoka. Narobe bi bilo. če bi vzgajali v smučarstvu samo tehnike, samo mojstre kristijanij. Gre tudi za vzgojo, za utrjevanje, za odpornost. Slab smučar, ki se boji mraza, meteža, burje, razdalje ali višine! slab smučar, ki se boji teka aii skoka! Slab smučar, ki je slep za lepoto zimske krajine! Ob takem gledanju so morali gojenci kdaj pa kdaj premagovati tudi težave: v slalomu so tekmovali, ko je bil hud snežni metež, obvezno so tekmovali tudi v teku, trikrat so bili na Lipanci, v ostalem so morali živeti disciplinirano. SKRB ZA ODPRAVLJANJE NAPAK V vsakem tečaju se dogajajo napake, celo 'sak človek je bolj ali manj obremenjen z njimi. Ce je smučarski učitelj nediscipliniran, sebičen ali celo neveden, je za svoje delo zelo neprimeren. Zato smo v tečaju večer za večerom govorili o storjenih napakah. Pri trasiranju vzpona mora na pr. vodnik misliti na učence, ne nase, prav tako pri spuščanju z vrha. Nič ne sme biti pretežko, nič prelahko. V primeru težkega snega gazijo v celec najmočnejši in se menjujejo. Zgodilo se je, da je bil ta ali oni len, ko je bilo treba teptati skakalnico ali nositi predmete za skupno uporabo. Ta ali oni je bil še nepreviden na eksponiraztih mestih vrh Lipance. O vseh takih in podobnih napakah so bili gojenci poučeni. Pri učnih nastopih je vodstvo gledalo tudi na to, da je bila govorica jasna, domača in kratka. Dolžnost smučarskih učiteljev je, da polagoma odpravijo rabo nepotrebnih tujk: Špura, kante, bindunge itd. — saj smo med redkimi narodi, ki imamo precej smučarske literature in celo knjižico o smučarskem izrazoslovjul SPOMIN NA LIPANCO Zadnje dni je bilo na Pokljuki krasno sončno vreme. Po vnaprej določenem načrtu so gojenci opravili praktične izpite, učne nastope in teorijo. Zadnji dan smo šli še enkrat na Lipanco. Sneg, ki ga je bilo zapadlo 70 cm, se je v glavnem vležal, nevarnosti plazov so minile. Pred sončnim vzhodom smo pohiteli proti Javomiški planini. Menda je to ena najlepših smučarskih stez. Zdaj uživaš v teku, zdaj v pogledih na morje visokih smrek, zdaj v razgledih na gore okrog Triglava. Sredi poti se je vreme nenadno spremenilo, začutili smo južne sape. Tudi sneg se je spremenil. Klister ni več držal. Stefan si je navezal na smuči smrekove vejice, da se je laže vzpenjal. Toda nebo je bilo jasno in sonce je grelo. Pod kočami na Lipanci se je vsakdo spomnil pokojnega Dularja. Sled nesrečne lavine je že povsem izginila. Prvi vzponu od koč naprej smo se držali varnejših smeri. Tudi tu zgoraj so razsajali plazovi in polomili ali nagnili vrsto mogočnih macesnov. Končno smo prispeli na vrh, na razgledno točko: prepadi nad Krmo, mogočni Triglav, prostrana Jelovca, v dalji Snežnik in Kum, potem nazobčane Kamniške planine, bele kope Karavank, v dalji morje koroških in tirolskih gora. Od daleč čujemo zamolklo grmenje lavin, ki padajo najbrže v Kot. Tu zgoraj nemir srca, obilje snega in sledovi gamsov na njem, pod vrhovi temni pokljuški gozdovi, tam spodaj prebujajoča se pomlad. Navdušeni smučarji, ki se ozirajo po svetu okrog Lipance, bodo čez nekaj mesecev fizkulturni učitelji. Poučevali bodo mladino nekje v Makedoniji, Bosni, Srbiji, Hrvatski, Sloveniji. Vsako zimo, ko bodo padale prve snežinke, se bodo spominjali Mozirske planine, Kranjske gore, Planice, Pokljuke, Lipance. Pripovedovali bodo otrokom o lepotah zimskega športa, vodili jih bodo na sneg, urili jih bodo v smučanju. Štirje so opravili izpit za smučarskega učitelja z odličnim uspehom, petnajst s prav dobrim uspehom, ostali so dobili dobre in zadostne ocene. Kriterij je bil strožji kakor kdaj koli, ker so bili tudi pogoji izobraževanja ugodni. Stefan, doma nekje s Koroškega, si je bil zapomnil vse, kar je v teku let v tečajih slišal, preskusil in videl. Tudi literaturo je predelal. Vzorno je vodil ture, vestno je podal analizo pokljuške bele odeje, požrtvovalen je bil v nošnji nahrbtnika, na izpitih je prejel odlične ocene. Na Prešernovi proslavi, ki smo jo imeli skupno s sindikalno podružnico doma na Pokljuki, je govoril o življenju in delu velikega pesnika. Kot prvaku v tečaju mu je podaril direktor Stepišnik v spomin lepe »Split-kein« smuči. Na čestitko je odgovoril s skromno obljubo, bila tudi ostalim pokljuška matura na smučeh samo da se bo še v bodoče trudil v izpopolnjevanju. Naj bi mejnik na poti tehničnega in pedagoškega napredka! Stran 3 Za kvalitetni dvig slovenske odbojke Lahko trdimo, da je opaziti v kvaliteti slovenske odbojke nekak zastoj, ki ga bomo morali odpraviti. Zaradi tega se je naš dopisnik oglasil pri znanemu dolgoletnemu igralcu in bivšemu državnemu reprezentantu tovarišu Dr Požarju ter mu je stavil v tej zvezi vprašanja, ki so najbolj pereča za nadaljnji kvalitetni razvoj slovenske odbojke. Dr. Požar je z veseljem sprejel stavljeno ponudbo, opazil pa sem, da se je tudi sam že bavil s tem vprašanjem ter mi je radevolje odgovoril na sledeča vprašanja: 1. Na kakšni višini je odbojka v LR Sloveniji v primeri z drugimi ljudskimi republikami? »Po številu kvalitetnih moštev ne zaostajamo za drugimi republikami, t. j. za LR Srbijo in LR Hrvatsko, kjer je odbojka na precejšnji kvalitetni višini. Mislim pa, da sta glede moških ekip naša dosedanja ligaška predstavnika SSD »Polet« in SSD »Enotnost« zaostala za glavnimi od-bojikaškimi predstavniki LR Srbije (vključno Vojvodine) in LR Hrvatske. Zenska ekipa SSD »Enotnosti« dostojno reprezentira našo žensko odbojko. Močno pa je popustila ženska ekipa »Poleta« iz Maribora, ki se bo morala potruditi, če bo hotela ostati vsaj v sredini prvenstvene .tabele.« 2. Glede ženske odbojke smo torej zadovoljni? »Tega ni mogoče reči. Ko sem gledal žensko ekipo SSD »Enotnosti« januarja t. 1. v igri s SSD »Železničarjem« iz Ljubljane sem opazil velike pomanjkljivosti. Premalo važnosti se polaga na skok. Glavna ovira hitrega napredka v sistemu pa je pomanjkanje »tolkačev«. Samo dve kvalitetni »tolkačici« (ostale niso kvalitetne) sta premalo za državnega prvaka. Državni prvak bi moral igrati sistem, ki ga je uspešno igrala ženska reprezentanca FLRJ v odbojki na zadnjih balkanskih igrah v Tirami, t. j. sistem štirih »lolkačic«. Isti problem se pojavlja pri ženski ekipi mariborskega SSD »Poleta«. 3. Kako pa bi rešili to pomanjkljivost? »Z mlajšim kadrom. Pri nas se premalo bavimo z vzgo-jo novega kadra. Lažje je za Ljubljano, kjer doteka z vseh strani mladina na univerzo. Težje pa je v Mariboru, odkoder stalno odteka ta mladina, ki jo s težavo vzgojimo. na univerzo v Ljubljano. Temu smo hoteli odpomoči s pritegnitvijo delavskega in nameščenskega kadra, ki ostane v Mariboru. Vendar pa nas pri tem ovira razcepljenost, ker ustanavljajo razne stroke svoja društva (n. pr. tekstilci, kovinarji). Vsekakor bomo morali v Mariboru izbirati od-bojkaše bolj med igralci, ki stalno žive v Mariboru. Za vsa naša vodstva pa naj velja načelo: Ne gledati samo za »zvezdami«, ampak tudi za »kresnicami«, ki bodo nekoč »zvezde« ...« 4. Kaj pa moška odbojka? »Tudi tukaj je pereč problem mlajših kadrov. Za vzor naj nam služi mlado moštvo »Spartaka« iz Subotice, ki je pred leti zgubilo tekmo za tekmo, danes pa je najresnejši kandidat za držaynega prvaka. Druga stvar pa je sistem igranja naših moštev. Gledal sem igre v Ljubljani in Mariboru in prišel sem do prepričanja, da je naša odbojka postala šablonska. Slepo posnemamo sistem igranja praške »Sparte«, to je »poctejač« je vedno srednji igralec prt mreži, stranska igralca pa sta izključno tolkača. Ne pomislimo pa pri temi, da so igralci praške »Sparte« bili fizično mnogo močnejši od naših igralcev, pa tudi manj pokretni. Slovenska moštva v odbojki so se vedno odliko,-vala, po novostih in domislicah. Danes pa smo prišli tako daleč (kot sem zadnjič opazil pri igri SSD »Enotnost« proti »Železničarju« Ljubljana), da igralci stalno »režirajo«, t. j. menjajo svoja mesta, da bi izvajali zgoraj opisani sistem. Zakaj ne bi z različnih mest »tolkli«? Zakaj ne bi spreminjali višine podanih žog? Zakaj ne bi presenetljivo »tolkel« tu pa tam podajač? Gibčnost, hitrost, spremenljivost, domislice, morajo vnesti v svojo igro slovenska moštva, če bodo hotela korakati na čelu ne pa na repu jugoslovanske tabele odbojke. Zavedajmo se, da fizični predpogoji in temperament igralcev gradi sisteme igranja. o. Kakšna sredstva bi morali še uporabiti za dvig slovenske odbojke? »Važno tako sredstvo bi bili skupni treningi. Danes bolujemo na tem, da se n. pr. igralci zaradi prezaposlenosti v službi malokdaj polnoštevilno zberejo na trening. Vsaj pred najvažnejšimi tekmami (n. pr. medrepubliška tekmovanja) bi morali skupno trenirati pod strokovnim vodstvom in odpravljati napake in pomanjkljivosti. Ob takih prilikah bi bil tudi čas za diskusijo in iskanje novih načinov igranja. Le v iskanju novega bomo lahko napredovali. 6. Ali bi imel še kaj navesti za kvalitetni dvig slovenske odbojke? »Iščimo, iščimo in iščimo nove naprednejše in primernejše sisteme igranja. G. A. Najboljši sloneesii mladinci in mladinke so tekmovali v vajah na orodja Veleslalom na Kofcah Vkrasnem vremenu in idealnih snežnih razmerah je SD Ljubelj iz Tržiča izvedel na planini Kofce nad Tržičem svoje društveno prvenstvo za vse oddelke v veleslalomu. Proga, ki je bila dolga ca. 1200 m z višinsko razliko 200 m, je imela 25 vratič in je bila zaradi dobrih snežnih razmer lahka. Tekme se je udeležilo 56 tekmovalcev, članov SD Ljubelja. Med člani je z lepo in drzno vožnjo zmagal Krmelj Jože v času 1:15.02 pred svojim bratom Jankom, ki je dosegel čas 1:17.00. Tretji je bil Dornik Ludvik, ki je šele okreval od poškodoe, ki jo je dobil pri padcu v zveznem tečaju. Naslednja mesta so si razdelili Svaj-gar Stane, Bogataj Milan, Primožič Franc, Slapar Danči itd. Na 11. mesto se je plasiral bivši mladinski državni prvak Stele Stanko, brat Janeza Steleta, ki je po dveletnem odmoru zopet prvič nastopil in dokazal s svojo vožnjo, da morajo naši alpski smučarji z njim v bljižnji bodočnosti zopet računati. Med mladinci je zmagal v času 1:34.2 Frantar Ciril pred Primožičem Marjanom in najmlajšim Sušnik Francijem. Razlika v času med mladinci nam dokazuje, da mora SD Ljubelj posvetiti več pažnje mladim kadrom. Pri članicah je sigurno zmagala državna prvakinja Lukančeva pred Ošabnik Marto in Ahačič Vero. Pri mladinkah je bila prva mlada Romih Mira, ki se lepo razvija in obilo obeta. Celotna prireditev je popolnoma uspela, pokazala nam pa je, da je med tekmovalci zveznega razreda, ki imajo Kljub temu, da je število prijavljen-cev k tekmovanju za fizkulturni znak z ozirom na prejšnja leta v preteklem letu nekoliko padlo, lahko trdimo, da je tekmovaje pokazalo napredek v kvaliteti in do neke mere tudi v kvantiteti. Povečalo se je število nositeljev fizkulturnega znaka, odpadli pa so tisti, ki tekmovanja niso vzeli resno. Procentualna razlika med prijavljenci in osvojenimi značkami se zaradi tega manjša in bo kmalu dosegla minimum. Razgibanost tekmovanja za fizkul-tumi znak pa ni zajela vse okrajne telovadne odbore v enaki meri. Nekateri so res z razumevanjem, pravilnim tolmačenjem in propagando zvišali kakovost tekmovanja in dali poudarek socialnemu poreklu tekmujočih. Nekateri pa so na tekmovanje zrli mimogrede, ne da bi mu nadalje polagali dovolj pozornosti. V tekmovanje je zajeto največ dijaštva — preko 50 % celokupnega števila tekmujočih. 40 % bi odpadlo na delavstvo in najmanj na kmečko prebivalstvo. Iz tega se vidi, da je tekmovanje najbolj razširjeno med dijaško mladino, razveseljivo pa je, da se je tudi odstotek tekmujočih delavskega porekla, precej zvišal. Ena največjih nalog republiškega centra pa bo prenesti tekmovanje tudi med kmečko prebivalstvo. Nekateri okraji so v tem dosegli že lepe uspehe. Okrajni telovadni odbori Šoštanj, Kamnik, V soboto dne 25. marca se je vršilo v Hrastniku tekmovanje najboljših mladincev in mladink v vajah na orodju. Mladinci so tekmovali na bradlji, drogu in v prostih vajah, mladinke pa na dvovišinski bradlji, gredi in v prostih vajah. (Tekmovale so moške in ženske vrste iz Ljubljane, Celja, Maribora in Trbovelj. Vsi tekmovalci in tekmovalke so prijetno presenetili z lahkotno in elegantno izvedbo tekmovalnih vaj. Številno občinstvo je o:b tej priliki zasedlo dvorano do zadnjega kotička. Na tekmovanju so se srečali že več ali manj znani mladinci in mladinke, poleg njih pa še cela vrsta tekmovalcev, ki so prvič javno nastopali. Zlasti je ugajala domača moška vrsta, ki je imela v svoji sredi najmlajša udeleženca. v tečajih priliko rednega treninga in med ostalimi tekmovalci, ki zaradi pomanjkanja snega v dolini trenirajo samo ob nedeljah^ nastala velika razlika, ki se stalno veča. To dejstvo -je vidno posebno pri mladini, ki je sicer sposobna, vendar na ta način ne more slediti starejšim tekmovalcem. Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Celje so aktivirali kmečko mladino tako, da je tam že preko polovico tekmujočih kmečkega porekla. Največ kmečkega prebivalstva, ki se udeležuje tekmovanj, pi ima okrajni telovadni odbor Murska Sobota. Precej uspeha je pokazalo tekmovanje med društvi, tovarnami in podjetji, kdo bo dobil čim več novih pripadnikov, kje se bo položilo največ norm itd. Tekmovale so tudi šole in podeželska društva in aktivi. Pri takih tekmovanjih pa so se pokazale tudi napake. Tako so nekateri okraji in osnovne edinice zajele v glavnem le množice mestnih društev in ustanov, na podeželje pa so popolnoma pozabili. Na koncu bi se še vprašali, kaj je z okraji Črnomelj, Gornja Radgona, Kočevje, Slovenjgradec in Trebnje. Ce bisodili po poročanju, bi prišli do za-kjlučka, da je tekmovanje za fizkul-turni znak popolnoma prenehalo. Nekateri so sicer dostavili prijave, vendar molče o osvojanju norm in znakov. Vemo pa, da se je tudi pri njih tekmovanje vršilo, rezultati pa so verjetno ostali v predalih prirediteljev. Tekmovanje za fizkulturni znak ni kampanjsko. Tekmuje se skozi vse leto in postati mora stalna oblika dela telovadnih in športnih društev. Zato se mora posvetiti več pozornosti kot se mu je posvečalo doslej. Tekmovanje je potekalo v redu in brezhibno. Vrste (moški) I. Ljubljana 102.2, II. Celje 90.2, III. Trbovlje 83.1; Vrste (ženske) I. Maribor 91.1, II. Ljubljana 82.5, III. Celje 75.7, IV, Trbovlje 70,1, Posamezniki: Tomažič Roman TD Ljubljana X 27.7, Copf Ivan TD M. 27.7, Urbanc Mario TD Trb. 27.5, Tomšič Tone TD L j. I 26,7, Hus Branko, Celje 26.5, Jemec Franc TD M. 25.8. Posameznice: Černe Neža TD Maribor 27.5, Teršek Mimi TD Celje 27.0, Lunaček Breda TD Lj. I. 27,7, Kosi Milka TD Maribor 24.0, Galjot Marjanca TD Lj. 1 23,3, Janežič Geli — TD Trbovlje 20.8. Veliko odfoojkaško tekmovati je v Ptuju Ptuj, 26. febr. Danes je bilo v telovadnici Mladike pokalno oblastno tekmovanje v odbojki za pokal maršala Tita, ki se ga je udeležilo 5 moštev. Zmagal je zasluženo Kovinar iz Maribora, ki je bil znatno boljši od vseh nastopajočih. V prvi tekmi je premagal St. Pavel z 2:0 (15:4, 15:2), v finalni pa domače TD Mladost z 2:0 (15:8, 15:0). Tako se je Mladost plasirala na drugo mesto. Rezultati ostalih tekem: Mladost : St. Pavel 2:0 (15:7, 15:4), Mladost : Radnik (Dol. Lendava) 2:0 (15:6, 15:4), St. Pavel : Bistrica 2:1 (9:15, 15:12, 15:13)^ Po tekmovanju 'e Kovinar odigral prijateljsko tekmo s kombiniranim moštvom Mladosti, katero je premagal z 2:0 (15:13, 15:8). Prvenstvo Kranja v namiznem tenisu V Kranju je bilo danes V. prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo preko 50 tekmovalcev in tekmovalk. Gledalcev 300. Tehnični rezultati: Moški posamezno (22 igralcev): Petrovič : Modrijan 2:1. Mladinci posamezno (26 igralcev): Horvat : Urh 2:1. Ženske posamezno (4 igralke): Beti e nk : Humer 2:0. Pionirji posamezno (14 igralcev): Hlebš : Ferluga 2:0. Moški pari (12 parov): Petrovič, Modrijan : Kuster, Novak 2:0. Mladinci v dvoje: Urh, Horvat (Radovljica) : Brezar, Šumi 2:1. Mešane dvojice (5 parov): Bogataj, Petrovič : Bedenk, Rebolj 2:1. Ženske dvojice (3 pari): Bedenk, Bogataj ; Humer, Anzelc 2:0. Km l® $ s® flsSessSlisrae ssis* Gostovanje hrvalskili košarkašev v Mariboru Maribor, 26. februarja, v Mariboru sta gostovali moška in ženska košarkaška ekipa Slavij e iz Karlovca, v prvi tekmi ženskih ekip je Slavija premagala Polet, v tekmovanju moških ekip pa je Polet premagal Slavijo. — Drugi dan tekmovanja sta obe ekipi Poleta premagali goste. ZENSKE: SLAVIJA : POLET 24:9 (9:4) V ponovnem prijateljskem srečanju sta se ekipi, drugič srečali v tem letu. V prvem srečanju je ženska ekipa Slavijo prepričljivo premagala, domačo ekipo. Koši: Čopova 16, Antič 3. Milič 3, za Slavijo, za Polet pa Deu 4, Kelc 3, Ra d gel 2. MOŠKI: POLET : SLAVIJA 34:28 (17:12) V srečanju moških ekip prvega dne je Poletova ekipa popolnoma prevladovala na terenu. Polet: Brumen 17, Pavlovič 7, Kan-dus IX. 4, Brčun 3, Kušter 3 ; Slavija: Galikovič 8, Pe-tričič 8, Adlešič 4, Mar-tinkovič 4. v POLET : SLAVIJA 13:9 (7:5) Pri srečanju drugega dne so Pole-tove igralke presenetile s svojo požrtvovalnostjo ter so nepričakovano, to. da, zasluženo zmagale. Slavija: čo-p 3, Antič 3. Strgar 2, Pilič 1. Polet: Krže 8, Deu o. Moški: POLET : SLAVIJA 33:19 (16:10) Tudi v tem srečanju je Poletova ekipa ponovila svoj včerajšnji uspeh ter tudi tokrat visoko premagala svojega nasprotnika. Sodila sta Marinič in Vračko z majb. nimi napakami. V tej panogi je opaziti občutno pomanjkanje kvalitetnih in izprašanih sodnikov, od katerih sta v Mariboru trenutno le dva. — Posebno Marinič je pokazal pri tem srečanju precejšnjo negotovost ter je s te-m oškodoval obe moštvi. Polet: Brumen 14. Pavlovič 10, Ko. vačič 5, Kušter 2, Vederlajs 2. Slavija: Galikovič 2. Blažanir. 1, Ad-lešič 4, Petrovič 8, Snajder 3, Martin, kovič 1. Smučarski dan v Škofji Voki. TD Škofja Loka je organiziralo v okviru smučarskega dne množični smučarski izlet na Stari vrh. kjer gradi svojo smučarsko postojanko. Kljub neugodnemu vremenu in slabim snežnim prilikam se je tekem udeležilo 35 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno in izvedeno. Smuk člani: 1. Jazbec Drago 1:33, 2. Folker Andrej 1:34. 3. Dagarin Ludvik 1:37.5. Mladinci: 1. Benedik Rudi 1:17.5, 2. Grahek Stane 1:19.5, 3. Benedik Ivan 1:19.5. Članice: 1. Oblak Anka 1:34.8. Slalom člani: 1. Jazbec Drago 0:48.3, 2. Niki er Janez 0:50.6, 3. Kalan Urh 0:56.2. Mladinci: 1. Benedik Rudi 0:56.2. 2. Faulus Cene 0:57.9. Nogometaši Mladosti iz Ajdovščine so se te dni v zanimivi prijateljski tekmi pomerili z Branikom iz Solkana, katerega so po borbeni igri premagali z visokim rezultatom 7:1 (2:0). Goie sta dala Vulctič 4 in Zamola 3. Dosedanje fizkulturno udejstvovanje v meljskem industrijskem področju zaradi nenačrtnosti ni bilo uspešno. Seie z ustanovitvijo telovadnega društva v sodelovanju s fizkuiturniki iz mariborske tekstilne tovarne, sta fiz-kultura in šport dobila med tamkajšnjimi delavci pravo mesto. Novo telovadno društvo »Tekstil stroj« združuje fizkulturne aktive meljskega industrijskega področja, kakor tudi mariborskih podjetij. Prvi uspehi so se že pokazali. Goje telovadbo, na športnem igrišču pa bodo gojili ostale športne discipline. ANGLIJA 31. kolo nogometnega prvenstva: Aston Villa : West Bromwich Albion 1:0, Sunderland : Blackpool 1:0. Manchester U. : Charlton Ati. 2:1, Arsenal : Everton 1:0, Fulham : Stoke C. 2:2, Huddersfield : Bolton W. 2:0, Manchester C. : Chelsea 1:1, Middlesbrough : Liverpool 4:1. Neivcastle : Burnley 0:0, Portsmouth' : Birmingham C. 2:0. Wol-verhampton W. : Derby County 4:1. — Lestvica: Manchester U., Liverpool 40, Sunderland 37 itd. AVSTRIJA Na Dunaju in v Celovcu sta bili finalni tekmi za naslov državnega prvaka v hokeyu na ledu. V prvem srečanju v Celovcu je KAC premagal WEG z 9:4, v povratnem srečanju na Dunaju pa je danes zmagal WEG nepričakovano visoko z 9:0 in tako ponovno osvojil naslov prvaka. Na Dunaju je reprezentanca. Madžarske premagala Avstrijo v dviganju uteži s 4 :2. ČEŠKOSLOVAŠKA V Tatranskl Lomnici je na prvenstvu države v alpskih disciplinah v moškem smuku zmagal Brchel, ki si je pri sla. lomu zlomil rc?