DEMOKRACIJA
Leto IX. - Štev. 20
Trst » Gorice 20. maja !955
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-SI Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
AVSTRIJA
konec in začetek?
Pretekla nedelja je bila za sosednjo Avstrijo velik dan. Dežela, ki je bilu 17 let pod tlijo zasedbo, je spet prišla do svobode. V zgodovinskem dvorcu Belvedere, katerega je pred 250 leti sezidal znani avstrijski vojskovodja princ Evgen Savojski, so štirje zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Združenih držav in Sovjetske zveze ob 11 uri dopoldne, s kratko slovesnostjo, podpisali avstrijsko mirovno pogodbo. Podpisal jo je tudi zastopnik Avstrije, zunanji minister Figi.
Velesile so — kakor je to v svoji poslanici poudaril predsednik avstrijske republike — z mirovno pogodbo zadostile svoji med vojno dani izjavi, da bodo vrnile Avstriji njene stare pravice in samostojnost. Mirovna pogodba določa, da bodo zasedbene čete v roku treh mesecev po podpisu pogodbe, najkasneje pa do konca leta, zapustile avstrijsko ozemlje. Sovjetska zveza je pri zaključnih pogajanjih od stopila od svoje prvotne zahteve, da bi moralo biti število bodočih avstrijskih oboroženih sil omejeno, odstopila je od zahteve, da bi Avstrija morala prisilno vrniti vse politične begunce u njihove matične države, obveljalo pa je, da mora biti Avstrija nevtralna. O osnutku izjave o nevtralnosti se bodo velesile in Avstrija še sporazumele. Tudi glede gospodarskih zahtev je bila Sovjetska zveza precej popustljiva. Sicer pa je prodajala tujo, ne svojo last.
V zadnjem trenutku, v soboto popoldne, so bile iz uvodne izjave državne pogodbe črtane besede o avstrijski vojni odgovornosti. Državna pogodba vsebuje tudi pose-' ben člen, ki odreja, da mora država nuditi v krajih, kjer žive Hrvati in Slovenci, manjšinam šolski pouk v njihovem jeziku. Manjšinam je zagotovljena pravica za u-porabo jezika, organiziranja in zborovanja.
Avstrija je z uspehom svojih državnikov lahko zadovoljna. Toda vsaka kolajna ima dve plati. Ze se oglašajo bivši nemški lastniki naprav, ki jih je Avstrija odkupila od Sovjetske zveze. Prav tako se oglašajo tudi tuja podjetja, ki so po nacistični okupaciji, leta 193K, prodala svoje delnice Tretjemu Reichu, oziroma nemškim družbam in podjetnikom.
Tako Začenja pač odgovornost državnega organizma, ki stopa v •samostojno življenje. Zunanjim se pridružujejo notranje skrbi. Veli ko Avstrijcev je zaposlenih pri zasedbenih silah, njihovih uradih in ustanovah, pa tudi družinah. Glede tega se postavljajo podobni problemi, kakor jih dobro poznamo — iz lastne izkušnje1   tudi v Trstu.
Podpis avstrijske državne pogodbe je spremljalo sporočilo, da so se štirje zunanji ministri sporazumeli za četverno konferenco, na kateri bi štiri velesile poskusile rešiti razna vprašanja, ki jih razdvajajo, posebno' nemško in vzhodno. Ce bi takšna konferenca dosegla uspeh, potem bi se res lahko reklo, da pomeni podpis avstrijske mirovne pogodbe, pri kateri so se štirje zunanji ministri po dolgem času prvič sestali, pravo zgodovinsko prelomnico v. povojnem razvoju Evrope. Uresničila bi se želja avstrijskega kanclerja Raaba, ki je v svojem radijskem govoru v nedeljo dejal, da upa, da bo »osvoboditev Avstrije predstavljala prvi korak na poti, ki nas bo pripeljala iz hladne vojne.«
Seveda so to optimistične napovedi; pot do njihovega morebitnega uresničenja je v. vsakem primeru dolga in naporna. Dejstvo pa je, da kaže Sovjetska zveza v zadnjih tednih veliko prijaznost in popustljivost, s čemer naravnost vabi zahodne sile, da bi poizkusile, ali je pri tem tudi iskrem. Ce pomislimo, da je prišlo do tega preobrata šele po podpisu pariških sporazumov, s katerimi je Zahod prvič pokazal odločno voljo, da u-trdi in poveže svojo obrambo, potem mora vsakomur biti žal, da do takšne zahodne združitve ni prišlo že prej. Ob tem razvoju postaja še toliko bolj očitno, kako napačna je bila hitra povojna demobilizacija ameriških in britanskih čet, ki je omogočila Sovjetom, da so edini krepko stali v Evropi in da so tako temeljito izigravali med vojno prevzete obveze.
Zato bi se zahodni državniki tudi sedaj prenaglili, če bi verjeli vsem lepim sovjetskim besedam in ne bi poskrbeli za lastna jamstva, da bodo dane besede uresni-
Titova nova pretvarjanja
Večna niso sovraštva niti prijateljstva, večne so samo partijske koristi
Preteklo soboto zjutraj, ob eni po polnoči, je novinarska agenciia Tanjug objavila senzacionalno vest katera je presenetila vse .tiste, k' niso verjeli,, da so pogajanja med Kremljem in Titom prišla že tako daleč, da bodo pomirjenje javno priznali. »V obojestranski želji, Ja še nadalje i/.bolj.šata odnose med o-bema državama in da prispevata k utrditvi miru, sta se vladi ZBSH in FLRJ sporazumeli za: sestanek njunih zastopnikov na najvišji ravni.« Tako začenja sporočilo, ki nato navaja, da bo Beograd obiskala šestčlanska sovjetska delegacija, v kateri bodo najpomembnejše oseibnosti današnjega sovjetskega retžime: šel' delegacije bo iN. S. Hruščev, član prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR in prvi tajnik CK Komunistične partije, N. A. Bulganin, predsednik sveta ministrov ZSSR. A. I. Mikojan, prvi namestnik pred sednika sveta ministrov ZSSR, D. T. Sepiiov, predsednik odbora za zunanje zadeve Sveta narodnosti Vrhovnega sovjeta ZSSR, član CK K)P ZSSR in glavni urednik dnevnika »Pravda«, A. A. Gromiko, prvi namestnik .zunanjega ministra ZSSR, P. N. Kuničin, namestnik ministra za zunanjo trgovino vlade ZSSR. Z jugoslovanske strani pa bodo v delegaciji:	predsednik
republike Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič, Koča Popovič, Mijalko Todorovič in Veljko Miču-novič. Od zadnjih dveh,, ki sta manj znana, je prvi čian izvršnega sveta, drugi pa je državni podtajnik za zunanje zadeve. Sporočilo je obenem omenilo, da bo sestanek konec maja 1955 v Beogradu. A-gencija »France Press« pa je medtem že vedela povedati, da bodo sovjetski predstavniki verjetno prispeli v Beograd 26. maja.
Ce je obisk sam presenetil tiste, ki niiso mogli verjeti, da med Ti*-tom in Kremljem lahko pride do pomirjena (posebno po padcu Ma-lenkova so razni ugledni komentatorji vedeli povedati, da so za kaj takega usahnile zadnje nadel), je pa sestava delegacije vsekakor presenetila tudi tiste, ki so — kakor mi — že nad leto dni dopovedovali, da se Tito vrača v sovjetski objem. Do pred dvema -letoma tako napadani in obsojani »izdajalec delavskih interesov«, »izdajalec proletarske revolucije« in kakor še niso Tita psovali združeni govorniki, glasila in radijske postaje ko-minformističnih držav, bo doživel obisk tako visokih sovjetskih osebnosti, kakršnih nista niti Roosevelt, niti Truman nikdar uspela privabiti v Združene države, čeprav sta- nekajkrat to stavila ko< pogoj za razgovore. Kom-informisti, ki so bili v teh letih spore žrtvovani. v Jugoslaviji, in razni titovsko usmerjeni posamezniki, katere je doletela podobna usoda v ko-rninformističnih državah, se verjetno obračajo v grobu in se vprašujejo, zakaj je bila potrebna njihova žrtev. V malem so se znašli v skrajno neprijetni stiski tudi tržaški kominfomis-ti. Toda komunistična politika ne pozna sentimentalnosti.
Jugoslovanska pojasnila
Jugoslovanska vlada se je zavedala, da bo ta objava vzbudila v svetu veliko pozornost. Zeto so njeni predstavniki tudi pohiteli, da jo pritnerno razložijo. Kakor pravijo, je državni tajnik za zunanje zadeve, Koča Popovič, obvestil o pripravah za sestanek veleposlanike Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Grčije in Turčije. V izjavah, ki so se do danes zvrstile v svetovnem tisku, so odgovorni predstavniki .teh držav tudi povedali, da so res bili obveščeni, čeprav nekateri ne skrivajo trpkih občutkov, ki jih' pri tem navdajajo.
Po komentarju francoske novi-
narske agencije, ki je bil objavljen isti dan 'kot sporočilo o sestanku, naj bi Koče Popovič izjavil zahodnim. predstavnikom, da zbliižanje s Sovjetsko zve.zo nikakor ne pomeni razkola med Jugoslavijo in Zahodom. Sestanek naj bi ne povzročil nobene spremembe glede neodvisnosti Jugoslavije in tudi naj bi ne oslabil načela nevmešavanja v notranjo politiko držav, s katerimi je Jugoslavija povezana. Ne vemo, če je mislil resno ali se je samo šalil, toda francoska agencija ve povedati, da je Koča Popovič tudi dejal, da bo sestanek prispeval, »da bodo odnosi z Zahodom postali še tesnejši«. Prev tako zahodne diplomacije najbrž tudi ni osrečila Popovičeva napoved, »da ne bo iz-
Najmerodajnejšo razlago tako važ neiga dogodka v jugoslovanski zunanji politiki je seveda lahko dal samo Tito, ki je preteklo nedeljo govoril £ Pulju, na proslavi desetletnice osvoboditve. Ne brez razloga se je potrkal na prsa in je s ponosom izjavil, da si je »Jugoslavija pridobila v svetu mesto, kate-rege ji lahko zavidajo mnoge večje države«. V kolikor gre pri tem za zanimanje, ki ga ta država vzbuja, je to nedvomno res. Toda če ji zavidajo »srečo« in »zadovoljstvo;! naroda, ki sme v .tej državi živeti, je pe drugo vprašanje.
Potem ko je omenil, da se mednarodni položaj čisti, se je Tito zadržal ob odnosih 7, Italijo ter je dejal: >»Zdaj imamo tu položaj, ki nas v resnici lahko navdaja z optimizmom, ker so italijanski vodite lji pripravljeni na nadaljnje razvijanje naših dobrih" odnosov in sodelovanje. . tako na gospodarskem, kakor na kulturnem pa tudi političnem področju. Seveda v tem pogledu še ni bilo vse storjeno in bo treba še mnogo napraviti.« Tito je zagotovil, da za uresničenje teh smotrov Jugoslaviji ne bo zmanjkalo dobre volje.
Glede bližnjega sestanka s Sov-
čene in spoštovane. Ce tega ne bodo storili, potem bi se jim znalo še enkrat zgoditi, da se bodo znašli, razočarani in brez moči, pred nasprotnikom, ki bo naenkrat iz-premenil vljudni nasmešek v odločen, ukazujoč izraz.
Ali bo sklenitev avstrijske državne pogodbe res stala kot mejnik ki bo pomenil konec hladne vojne in začetek novega razmerja med svetovnimi šilami? Končen odgovor bodo dali samo dogodki.
ostal pozitiven učinek, ki ga bo i-mela ta. najnovejša poteza sovjetske, politike na ljudske demokracije«.
'Izčrpnejša, toda v glavnem podobna pojasnila je dal na sobotni tiskovni konferenci glasnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič. Svojo izjavo je samo prebral in je opozoril novinarje, da ne bo odgovarjal na vprašanja. V izjavi «je rečeno, da je sestanek »logičen rezultat utrjene politike miru, aktivne koeksistence in sporazumevanja«. Podčrtava se, da postopoma nastopa u-godnejše ozračje, v katerem se bo dalo na miren način rešiti razna težka sporna vprašanja. Sploh je vsa utemeljitev sestanka uglašena na miroljubne strune.
Titov govor v Pulju
jeti je Tito vedel povedati, da je »mnogo ljudi na svetu to neverjetno presenetilo«. Poudaril je, da so med pripravami za sestanek Sovjetom dali vedeti, da se Jugoslavija 'želi razgovarjati na enakopravni podlagi, kot neodvisna dežela in da hoče ošteti popolnoma neodvisna glede svojih dejanj. Jugoslavija ne bo dopustila nikomur, da. se vmešava v njene notranje zadeve, kajti te so samo jugoslovanska stvar. Tito je izjavil, da bodo govorili »pred obličjem vsega svetac«. »Ves Zahod in ves svet — je dejal — bosta vedela o čem smo govorili in o čem; se bomo dogovorili, ker ne mislimo zdaj za hrbtom drugih manevrirati in delati na račun kogarkoli«.
Svoj govor je Tito izkoristil tudi za to, da je obračunal s tistimi, ki so si domišljali, da- se bo tamkajšnji komunistični režim kaj izpre-menil- Vse, ki so| teoretizirali o po-časni demokratizaciji, ‘IcT^^o^se^sT^ lili, da bi videli v njem nekakšen dobronameren socializem, je rezko opomnil.. »Kar pa zadeva tiste, ki so imeli utvare — to velja tudi za tiste na Zahodu — da bomo postali nekaj drugega kakor smo — pa nismo krivi, če to ne bo*res.« Svo-
je opozorilo je podkrepil s priznanjem, da so njegov režim spremljale razne nezgode, suša. drug'5 nesreče in lakota. Povedal je. da so takrat, v najtežavnejših trenutkih, bili poskusi, da- bi mu »nastavili nož na grlo«. Toda jugoslovan ski oblastniki so dejali, da je to zaman in da bodo raje gladova.i in umirali (to se pravi: da bodo raje pustili gladovati in umirati narod!), kakor da bi sprejeli kakršne koli pogoje. »In posrečilo se nam je obstati«, je zaključil T-ito ta svoja izvajanje.
Tito se je zahvalil Združenim državam /a prejeto pomoč. Opozoril pa je še enkrat, da pomoč sprejema, pogojev pa ne. Me pusti s: podkupovati. (Razumljivo, kdo bi spravljal v nevarnost svoj položaj, je preudoben!) Dodal je, »da ni treba misliti, da mi — kakor nekateri že tudi pišejo — zdaj, ker smo dobili, kar smo potrebovali, obračamo plašč na drugo stran.«-
To bi bili najznačilnejši deli Titovega govora v Pulju. Poleg tega je predsednik jugoslovanske republike »izjavil. da Jugoslavija ne namerava ustvariti neki »tretji blok«, ker so bloki nevarni posebno zdaj, ko jc. v svetu doseženo nekakšno ravnovesje sil. Prav tako ne bo Jugoslavija pristopila ne k vzhod nemu, ne k zahodnemu bloku, temveč se bo zavzemala za prekinitev tekme v oboroževanju, prepoved a--tomskih in vodikovih bomb -ter za omejitev oboroževanja.
Tuji komentarji
Dogodek, ob katerem je postalo tudi najtrdovratnejšim optimistom dokončno jasno, da Zahod' ne more računati v sporu z Zahodom na Titovo zavezništvo, kakor se je to dozdevalo še lete 1953, ko je bilo sklenjeno vojaško zavezništvo s Turčijo in Grčijo, je seveda izzval
’SWvttTre	-
Tujino malo -brigajo težave, v katerih se mučijo jugoslovanski, narodi, toda jugoslovansko pribli zevanje sovjetski politiki ustvarjanja nevtralnega pasu in rušenja evropske obrambne organizacije je ■pa v zahodnih prestolnicah že od
Kmetiisiuo u Soujetski mezi
Sovjetsko kmetijstvo je na
pragu svoje tretje revolucije. Lenin je svoječasno pozval kmete, naj se polastijo zemlje veleposestnikov, ki jo obdelujejo Kasneje je Stalin to zemljo kmetom zopet pobral in jo združil v kolhoze za skupno obdelovanje. Sedaj pripravlja Hruščev, dejanski naslednik Stalina, podržavljenje vseh kolhozov v sovhoze, to je preobra-ženje kmečkih delavnosti v industrijsko težaštvo.
Obe obliki socialističnega kmetijstva sta že več let živeli druga poleg druge. Državno podjetje, sov-hoz, pri katerem je država izključna posestnica zemlje, vseh proizvajalnih sredstev in tudi lastnica vsega pridelka. Kolhoz pa je kolektivistično - skupno gospodarstvo, pri katerem je sicer tudi država posestnica zemlje in glavnih proizvajalnih sredstev, pridelek pa je last članov kolhoze, ki ga prodajajo državi..
Ze Stalin je poskušal tudi v kmetijstvu uveljaviti državni kapitalizem. Pri »zavzemanju nove zemlje« v Ka-zakstanu v letih 1929 -31 pa- so nečrti za postavitev 175 »žitnih tovarn« propadli. Leta. 1950 je Hruščev združil 250.000 kolhozov v 93.000 velekolhozov, ki so praktično postali pravi sovhozi.
Edina oblika sovjetskega kmetijstva bo IX) novih smernicah sov-hoz. Za 1. 1955 predvidevajo ti načrti ustanovitev 124 novih e grome st v Sibiriji, Kezakstanu, na U-ral-u in ob Volgi. Za L 1956 je partija predpisala posetev 28 do 30 milijonov -hektarjev zemlje z žitaricami. Mladi komunisti naj bi se priselili v nova agromesta.
IS kmetijstvom v Sovjetiji nadalje eksperimentirajo. Ob odstranitvi Malenkova je drugače zelo mol čeči sovjetski tisk marsikaj odkril domači in tuji javnosti. Po osem intridesetih letih sovjetskega vladanja — pripoveduje sedaj sovjetski tisk — je število goveje živine v Sovjetiji manjše od 1. 1913. Pri-
manjkuje mesa, jajc, masla in vol-1
ne za prebivalstvo, ki narašča letno za tri milijone glav. »Malenkov ljevi gre,hi« naj bi požurili preobrazbo sovjetskega kmetijstva po vzorcih industrije. Popolnoma e-naki napori so v teku tudi v pri-prežniških državah. Nagyja so pognali iz istih razlogov kakor Malenkova.
Pariški dogovori so komunistične poglavarje pripeljali v resno razmišljanje. Politično - diplomatska delavnost sovjetskih veljakov obratuje s polno- paro. V Varšavi so tudi formalno povezali vojaške -sile sovjetskih podložnic in j.im postavili na čelo sovjetskega maršala Konjeva. Avstrijsko državno pogodbo ,ki je leta injleta počivala v arhivih, so odpravili tako re-kbč čez noč. Z njo so očitno dokazali, da so bili Sovjeti edine zavi ra ■ soglasja. Razorožitev so vlekli in zavlekli s svojimi zaviralnimi akcijami v absurd. Nenadoma pa so se sedaj premislili in v svoj najnovejši predlog vključili preče i zavezniških predlogov. Hruščev in. Bulganin pojdeta na obisk k »odpadniku« Titu. Veriga sovjetskih presenečenj verjetno še ni zaključena.
Vsa ta politična preobraženja Sovjetov zasledujejo določene cilje, ki jih ni moči še odkriti. Koliko je v njih resnične iskrenosti po zmanjšanju napetosti in koliko je še .priljubljenih prikrivanj pravih ciljev, bo pokazala bodočnost.
V vrsto .teh -zunanjepolitičnih potez Kremlja spadajo verjetno tudi notranjepolitične revizije in v tej zvezi tudi gospodarska vprašanja in med njimi najvažnejše vprašanje prehrane sovjetskega prebivalstva v miru, posebno pa še za- slučaj vojne. Vprašanje prehrane jp verjetno Ahilova peta vseh. sovjetskih strategičnih načrtov.
Uvajanje sovhozov pa ni zgolj gospodarsko vprašanje prehrane — sovhozi dokazane preizkušnje resnične zmogljivosti še niso dokazali — pač po je politično vpraša-
nje prvega ,reda. Sovjetskega kmeta je treba ponižati na stopnjo -težaka, ke;: bo samo na ta način popoln proletarec, privezan na življenje in smrt k partijskemu kotlu. Zato se nehote vrivajo vprašanja-, ali ni komunistični, stroj morda pričel nekoliko šepati, ali- se niso morda zunanjepolitičnim zadregam pridružile še notranjepolitične težave. Tudi o tem nas bo bodočnost poučile.
Menauerjena zmaga
pri deželnih volitvah
Preteklo nedeljo so se vršile v Porenskem Palatinatu (Zah. Nem čija) volitve v deželno -zbornico, na katerih si je Adenauerjeva stran ka priborila 51 sedežev, medtem ko so jih sociplni demokrati dobili 36, liberalci pa 13. Tako je 'Adenauerjeva stranka dobile 8 sedežev več kot na prejšnjih volitvah. Dva od teh sedežev so izgubili socialisti, šest pa liberalci. Skrajna desnica (neonacistične skupine) in skrajna levica (komunisti) nista zbrali niti 5 odstotkov glasov, ki so potrebni za zastopstvo v deželni- zbornici. 'Tako razpolaga Adenauer izdaj v deželni zbornici Po-re-nskega -Palatinate z absolutno večino. Se važnejš-e pa je, da si je s tem zagotovil dvotretjinsko večino v zveznem senatu. Štirje senatorji, ki jih Porenski Pala-tinat [pošilja v senat, -bodo namreč pripadali Adenauerjevi stranki. To pomeni, da bo Adenauer lahko dosegel odobritev predvidenih vojaških zakonov, za katerih sprejem 'je potrebna dvotretjinska večina, ker spreminjajo ustavo.
vsega začetka vzbujalo skrbi. Ko se je turški ministrski predsednik, ki je poskušal v Beogradu rešiti, kar se rešiti da, vrnil v Ankai''\ ne da bi pripravil jugoslovansko vlado do tega, da bi pristale na u-resničevanje vojaških določil balkanskega pakta, je to bil očiten , znak,, dp se je linija jugoslovanske zunanje politike temeljito izprenu -ni-la. Sestanek s Sovjeti daje temu dejstvu svečan pečat.
Ce upoštevamo, da so samo Združene države žrtvovale za pomoč Jugoslaviji vnad eno milijardo dolarjev, -se ne smemo čuditi, do je bila- prva reakcija na Zahodu razočaranje. Samo levičarski listi so takoj pozdravili Titovo odločitev. Toda že čez dan, dve so tudi v •>-stalem tisku začeli nekoliko hladneje presojati nastali položaj.
Nevtralnostni pas
Splošna sodba je, da je zbli-žanj* z Jugoslavijo sestavni del velikega sovjetskega 'manevra, s katerim skušajo sovjetski politiki ustvarit: pas nevtralnih držav, v katerega bi vključili Švedsko, Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo. S takšno pregrado naj bi v Evropi ločili obe tabora. Po nekaterih vesteh naj bi bila Sovjetska zveza pripravljena priznati večjo samostojnost tudi Poljski. Češkoslovaški in Madžarski. Drugi dodajajo temu seznamu še Romunijo in Bolgarijo. Nedavn • v Varšavi podpisana pogodba o vzhodnem vojaškem zavezništvu naj bi bila med drugim sklenjena tudi zato, da bi olajšala izločitev Nemčija iz pariških sporazumov. Zahod bi se namreč odpovedal Nemčiji, Sovjetska zveza pa bi črtale iz svojih zavezništev omenjene satelitske države in Vzhodno Nemčijo. Tako ne bi trpel ponos nobene strani, ker bi bilo medsebojno popuščanje obojestransko.
■Nae« ni naiven. Celo mnogi a-'
Ameriški veterani so se vrnili
iz Moskve
Pretekli ponedeljek se je vrnilo v iNew York devet bivših ameri-iških bojevnikov, ki so v Moskvi prisostvovali proslavam zmage nad Nemčijo in srečanja ameriških in -sovjetskih čet ob reki Labi.
meriški komentatorji, tako Lipp-man, pravijo, da se ga ne more e-nostavno odkloniti. Po njihovem bi vzhodnoevropski narodi s tem -na mirep način dobili večjo samostojnost, katero bi sicer lahko dosegli samo z vojno. Da pomeni t;> samostojnost utrditev obstoječih komunističnih režimov, katere bo šele počasi lahko razjedla notranja opozicija, tujcev v tem primeru zopet ne zanima. Saj gredo celo preko tega, da bo komunizem- s tem samo pridobil, ker bo nevtralni pas obs-e'gal področja, katera bi po prvotni zamisli in vsej zgodovini ter izročilih morala spadati v 'zahodno območje.
Sovjetska zveza, ki je v primeru Avstrije hotela pokapati, kaj vse lahko doseže 'tisti, ki se izreče za nevtralnost, hoče to dokazati še s primerom tako hudega .grešnika, kot je jugoslovanski titoizem. Prepričana je, de 'bosta ti dve potezi omehčali Nemčijo. Jugoslovanski oblastniki, katere je zaradi spora-z Moskvo vedno nekoliko peki1! ves-t, so- -seveda zagrabili za ponu-j-enb priliko. Sovjetski zveri bodo storili veliko -uslugo-, za katero se Kremlju izplača poslati najvišje glave na obisk v Beograd.
Obkoljena Jugoslavija
To je seveda samo en izmed razlag. Po drugi pa se jugoslovanski komunisti niso odločili za novo pot z velikim navdušenjem. Na to so jih prisilila stvarna dejstva
Ko je izbruhnil spor s Komin formom in še nekaj let kasneje je bila vojaška premoč izrazito na, zahodni strani. Toda po Stalinovi smrti so Sovjeti povedali in dokazali, da imajo tudi oni tako navadno, kakor vodikovo bombo. S -tem je prišle? do ravnovesja. V sedmih letih se Zahod ni mogel odločiti, da bi likvidiral niti tako osamljena komunistično postojanko kot je Albanija. Zato se je Jugoslavija znašla v novem položaju skoro prav tako obkoljena, kot je bila v prvem letu druge svetovne voljne. V teh -okoliščinah gre po podobni poti, kot je šla takrat: skuša se prilagoditi novim razmeram v u-panju, da bo s prijaznim nasmeškom zmanjšala nevarnost, ki ji preti od neposrednih sosedov. A-merika je namreč daleč, sovjetske in satelitske čete pa so bližat. In kakor je Hitler pred vojno sprejel Regenta Pavla v novi palači ter je za obisk veliki Tretji Reich izdal celo posebne znamke, tako so (Nadaljevanje na. 2. strani)
VESTI z GORIŠKEGA
Konec socialistične fronte
V nedeljo 8. t. m. se je v Gorici vršila konferenca frontaške Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, na kateri je po daljšem poročilu tajnika g. Miladina Černeta povzel besedo predsednik g. Viljem 'Nanut, ki je napovedal konec Socialistične fronte Slovencev v 1-taliji. »Primorski dnevnik« št. 109 od torka 10. t. m. poroča v zadevi dobesedno takole:
».Sledilo je poročilo predsednika ZSPD tov. Viljema Nanuta, ki je dejal, da smo na nekakem razpotju našega političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja* in da si moramo poiskati zanesljive temelje, na katerih naj sloni vsa zamejska zasnova, da pridemo do začrtanih ciljev. Po izkustvih na političnem, področju se je pokazalo, da morajo slovenski socialisti napraviti korak naprej izven okvira Socialistične fronte Slovencev in se vključiti v skupno borbo z italijanskimi socialisti. Nastane vprašanje, kaj bo Z našimi društvi, organizacijami in ustanovami, kdo se bo potegoval, branil in usmeril vse naše gospodarsko in kulturno delo Slovencev v Italiji, če se Socialistična fronta Slovencev razpu sti. Danes smo se zbrali, da se o tem pomenimo.«
Toda namesto, da bi se o stvar1 jeli pomenkovati, je g. Nanut nadaljeval a napovedjo, da bodo tudi, v Gorici-, kot že v Trstu, ustanovili Gospodarsko-kulturno zvezo, ki »bo skrbela za predavanja, filmske predstave ter vsakovrstne prireditve kulturne in gospodarske vsebine.« Skrbela pa da bo v prvi vrsti za naše šolstvo, za dijaški dom. za podporno društvo itd.
Odpoved politične samostojnosti
Iz napovedanega sledi, da se je vodstvo Socialistične fronte Slovencev v Italiji odpovedalo vsaki lastni lovenski politični samostojnosti, da je svojo dosedanjo organizacijo dejanski že 'razpustilo in da se je predalo italijanski stranki .unitarnih socialistov, katerih predstavnika sta tudi komunistična odpadnika Cucchi in Magnani. Vse kaže, da se bodo ti naši socialisti pridružili le kot posamezni člani in ne kot organizirana samostojna slovenska skupina.
Pogoj Cucchi ja
in Magnanija?
Iz glasov, ki nam iz zanesljivega vira prihajajo na uho, sodimo, da *e je vodstvo Socialistične fronte Slovencev v Italiji vdalo pogoju, ■ki sta mu ga Cucchi in Magnani ■stavila, da lahko spregovorita ka-iko besedo v prid slovenski manjšini. Dejala sta, da se ne moreta zavzemati za slovensko organizacijo, ki velja za povezano s Titovim režimom, od katerega je odvisna in od njegove podpore živi.
Ne da bi naši frontaši dvakrat dobro premislili, kaj pomeni odpovedati se politični samostojnosti, so se zastavljenemu pogoju, ki brez dvoma predstavlja spretno zanko, lahkomiselno vdali .in na ta način, napravili zgrešen korak proti breznu naše narodne pobude.
Ze nekaj časa je -bilo mogoče razumeti, da se voditelji .Socialistične fronte Slovencev v Italiji bore e težkim vprašanjem obstoja ali .razpusta svoje organizacije. Končno je odločitev padla za konec samostojnosti, ker so njihovi »scačr (tani cilji«, ki jih je g. Nanut lakonično v svojem govoru omenil, verjetno važnejši od samostojnega političnega življenja Slovencev v Italiji!
Nekateri frontaši trdijo, da se pod »začrtanimi cilji« mora razu meti dosega zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Ne verjamemo, da je pri odločitvi igrala glavno vlogo prav želja po tej zaščiti, ker se nam zdi pre več otročje in preveč nesmiselno odpovedati se temu, kar se želi doseči, kajti politično samostojno delovanje spada med glavne pravice naše manjšine in bi bilo nesmiisel-
šina terja in kar spada med najvažnejše blaginje narodne manj šine!
Ce pa sta- Cucchi in Magnani, kakor izgleda, res obljubila svojo pomoč, to je zagovarjanje slovenskih manjšinskih pravic, le za ceno odpovedi frontašlke politične samostojnosti, potem sta jasno pokazala, da nista nič kaj dobra, zvesta in zanesljiva prijatelja! Vsak Slovenec, ki v naših razmerah po < stane član kake italijanske stran ke, koristi le italijanski stvari in škodi slovenski' manjšini, ker razdira dragoceno narodno enotnost in ruši močno narodno zavest, ki sta nam obe življenjske važnosti.
Bolj verjetno je, da frontaši zasledujejo druge cilje, bolj koristne neposredno Titovi stvari, kot njim samim! Tito želi postaji priljubljen socialist tudi pri Italijanih in pridobiti nekaj zagovornikov med njimi samimi! Odtod ukaz, naj si frontaši kar odpoved6 samostojno sti in brž včlanijo v italijansko stranko Cucchija in Magnanija..
Vendar tudi iz te moke ne bo kruha za Slovence, ker Imata oba imenovana komunistična odpadnika manj moči v Italiji in pri vladi, kot jo utegne imeti1 jugoslovanska diplomacija!
Tako beležimo danes na politič' nem poprišču, ne samo korak nazaj od strani frontašev, ampak pravi umik z bojišča v borbi za naš obstoj in prostovc.jno odpove/i e-ni najvažnejših pravic, to je politični samostojnosti!
V ostalem delu Nanutovih napovedi pa beležimo poudarek volj? do živahnejšega gospodarskega in kulturnega delovanja v korist slovenske manjšine ter v prvi vrsti skrb za šolstvo!
Kulturna delovanje frontašev več ali manj že poznamo in vemo, da bi oni1 radi tudi kulturno zavili v rdeči marksistični prt!
Gospodarsko delovanje pa se ie do danes, kar se manjšinske skupnosti tiče, omejilo le na nasvete. Kar se pa posameznih pripadnikov Fronte tiče je gospodarsko vprašanje druga stvar!
Kdor pa bo za slovensko šolstvo res. nesebično skrbel, ta bo imel tudi zasluge! Pri tem je treba poudariti, da je naše šolstvo močno odvisno prav od gospodarskega položaja našega človeka, kajti le dobro gmotno stanje slovenske družine u-tegne zagotavljati našim šolam sproti novih kadrov, saj vemo, dfl se italijanski sovražniki slovenske šole 'poslužujejo prav gospodarskega činitelja pri njenem miniranju.
Poglejmo koliko slovenskih otrok je v občinskih in provincialnih zavetiščih, kjer jih navajajo samo za italijanske šole! Za kruh se naši otroci .utapljajo v tujem morju!,..
Koliko slovenskih očetov je odvisnih od sv.ojega ozkosrčnega gospodarja, predstojnika itd., 'ki mu ne dovolijo, da prosto izbira šolo svojim otrokom!
Izpiti na srednjih šolah
Ravnateljstvi srednjih, šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici javljata, da se sprejemni, vstopni, nižji tečajni in zaključni izpiti pričnejo Soboto 4. junija ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki bo nabit na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca maja.
Kdor želi polagati te izpite, mora najkasneje do 20. t. m. vložiti na ravnateljstvu šole prošnjo na kolkovanem papirju in ji priložiti listine, ki jih navaja oglas na razglasni deski šole.
Licejska in učiteljska matura pa se pričneta 20. junija.
Ali bodo obmejni pas odprli ?
'Iz verodostojnega kroga 'smo prejeli vest, da je dogovor med I-talijo in Jugoslavijo za uvedbo deset kilometrskega obmejnega pasu, v katerem bi se prizadeti prebivalci smeli prosto kretati in na drob-r.o trgovati, že skoro gotov. Edina ovira, ki sklenitev dogovora še zavlačuje, bi bila zahteva Jugoslovanov po brezplačni dobavi vode na nviljskem področju. Brezplačnost; pa se Italijani upirajo, ko morajo vendar oni vodo iz Jugoslavije na goriškem področju plačevali po 7,50 lir za ku/bični meter!
Javnost pa dogovor že nestrpno pričakuje; zato izražamo upanje in željo, da se soglasje glede nameravanega dogovora v doglednem času doseže in prosti pas odpre1!
Bujski haist v Firencah
Baletni zbor beograjskega Narodnega gledališča sodeluje le dni n j Florentinskem majskem glasbenem festivalu, kjer je preteklo nedeljo z velikim uspehom predvajal dva baleta skladatelja Krešimira Bara-noviča:	»Kitajska pripovedka« in
»Lectovo srce«. Balet je na tem gostovanju 'spremljal orkester beograjske Opere, katerega je dirigiral Oskar Danon.
Razsodba beneškega sodišča
V tem oziru bomo pogoje glede državne pomoči za nastanek malih pogledu odpovedi pogodbe i kmetij dobro proučili in jih pevm-
Te dni je bila objavljena razsodba beneškega prizivnega sodišča
od strani Zavoda treh Benečij (En-te Tre Venezie) s trditvijo, da bo na svojem zemljišču v Pevmi uve • del radikalna obnovitvena dela.
Kakor znano je že goriško sodi' šče dalo Ustanovi treh Benečij prav in vse ugovore najemnikov odbilo. Prizivno sodišče je pritožbo najemnikov odbilo in goriško sodbo potrdilo!
'Ne vemo še, kjko prizivno sodišče svojo sodbo utemeljuje, verjetno na razlogu, da je kmetijsko nadzorništvo iz Benetk edino u-pravičeno v zadevi spregovoriti, in ker s? 'e om Izrsklo, da je načrt obnovitven:.i i! -i . / ien in utemeljen, je sodišče dolžno po tem še ravnati.
Vemo povedati- tudi to, da je tudi ministrstvo za kmetijstvo vlogo pevmskih najemnikov odbilo. Priznalo pa ;e, da imajo nekateri najemniki, tisti namreč, ki se stalno s kmetijstvom osebno bavijo, prvi od vseh pogojev, ki jih zakon predpisuje za nakazovanje pomoči za nastanek malih kmetij.
Titova nova pretvarjanja
(Nadaljevanje • 1. strani)
tudi sedaj sovjetski oblastniki n;i ■ videzno sklonili glave, samo da si brez žrtev pridobe dostop v središče Balkana.
Po tem mnenju bi za novo jugoslovansko usmerjenost bile merodajne tudi izkušnje, ki 'so jih imeli z zahodnimi zavezniki razni izpostavljeni narodi v drugi svetovni vojni. Tisti, ki so največ tvegali in so največ trpeli, so dobili najmanjše plačilo. Primer Poljske, Češke in tudi same Jugoslavije je dovolj zgovoren. Zakaj naj bi Tito torej vezal svojo usodo na Zahod in morda delil usodo politikov, ko so se pred drugo svetovno vojno zanašali, med drugo svetovno vojno pa sledili, zahodnim obljubam, pravijo ti glasovi.
Zato Tito raje nadaljuje svoj ples-pcrostrtirt nrciavTrFln che la dura, niente paura!« Saj prejema zanj sproti darila in priznanja: na sam dan objave sestanka s Sovjeti so mu Združene države dale novih 200.000 ton pšenice. V jugoslovanskih listih so v isti izdaji objavili na prvi shrani slike Hruščeva in njegovih spremljevalcev, kakor tuL di sliko ameriškega veleposlanika,
ki podpisuje pogodbo o novih dobavah. Namesto ohladitve razmerja z Združenimi državami, vedo nekateri listi povedati, da predsednik EisenhoweT razmišlja, ali ne bi za Bulganinom tudi on obiskal Beograd.
Tako naj bi Tito skušal uresničiti. to, kar se ni posrečilo predvojni Jugoslaviji:	ostati v sporu
gigantov nevtralen in kovati iz tega korist. Vsekakor nevarna igra, ki traja lahko samo en čas, posebno v primeru države, ki leži na strateško tako važnem prostoru kot je ozemlje Jugoslavije.
Notranjepolitične posledice
Po tem prikazu bistvenih zunanjepolitičnih obrisov, vtisov in vzrokov nove jugoslovanske zunanje politike bi se morali še vpra-šattr‘kakšne pa bodo njene posledice na notranjepolitičnem področju. Nekateri menijo, da bo v Jugoslaviji sledila nova poostritev komunističnega režima. Sestav sovjetske delegacije očitno kaže, da ne bodo na sestanku razgovarjali samo o 'zunanjepolitičnih vprašanjih. 'Nedvomno bodo na dnevnem redu tudi, in morda celo predvsem,
ideološka vprašanja. Hruščev je generalni tajnik KE in trd komunist., To, na kar bo pristal in kar oo zameval, do tanko s^mo v iKiadu a politično Unijo Partije. Toda na drugi strani ne bi nikogar smeio presenetiti, ce bi se iz-Kazalo aa so se Sovjeti pri tem prvem stiku res omejili na skrajno vljudnost in nevmešavanje. Kadar jim nekaj, kaže, je pri njih vse mogoče.
Gotovo je le nekaj: da je vsaj za dogledno dobo ustavljen razvoj proti večji demokratizaciji, če tako lahiko imenujemo razna nebistvena popuščanja Titovega totali tarizma. 'Tistim, ki so upali, da bodo Tito in tovariši prenehali bili pravoverni in dosledni komunisti, so prav tako prekrižani računi in upi kakor tistim, ki so pričakovali da bodo komunističen režim lahko pripregli na nekomunističen voz.
skim najemnikom pravočasno sporočili!
Obnovitev v Standrežu in Sovodnjah
Ob priliki volitev pred leti so talijanski listi obljubljali posebno obnovo za namakanje štandreških sovodenjskih njiv, ki imajo ,i-godno lego in zemljo za lepo In o-kusno vrtnarijo!
»Demokracija« je' to zamisel veselo pozdravila in hkrati izrazila sum, da gre' le za obljubo v volilni propagandi, ki pade v pozab-nost, čim so volitve pri kraju!
In tako se je tudi zgodilo! Po volitvah niso italijanski listi v zadevi nič pisali.
Vendar je vprašanje namakanja štandreških in soVodenjskih njiv vedno aktualno in koristi obetajoče!
Koliko več povrtnine' bi te njive donašale, če bi po njivah potegniti omrežje za umetno namakanje!
Pomniti je treba tudi to, da’ je goriška povrtnina zelo cenjena, zlasti v Avstriji, kamor bi jo lahko izvažali.
Posestniki naj bi se v ta namen združili in izvolili odbor, ki bi stopil v .stike z oblastjo in ji pretio-čili potrebo In zlasti korist, ki bi jo namakanje njiv prineslo.
Nezgoda starke
Rešilni avto Zelenega križa je v ponedeljek popoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 65-letno Marijo Faganel iz Raštela št. 23, ki ji je na trgu pred županstvom nenadoma postalo slabo. Faganelova je 'zaradi slabosti padla na tla in je pri tem precej hudo ranila v glavo. V bolnišnici so ji nudili zdrav-nišlko pomoč ter jo pridržali na ■ zdravljenju.
IZ SLOV K NI T E
NEOBDELANA ZEMLJIŠČA
Ker je bilo zadnje čase vedno več neobdelanega polja, so oblasti sklenile, da bodo odvzele zemljo vsem tistim lastnikom, ki jo dve leti zaporedoma niso obdelali. To zemljo bodo krajevni odbori dali v obdelavo zadrugam ali privatnim kmetom, ki imajo zadosti lastne delovne moči.
PREDNOST PRI NAKUPU ZEMLJIŠČ
Osnutek zakona, ki bi moral stopiti kmalu v veljavo, določa, 1a Imajo prednost pri nakupu nepremičnin in predvsem zemljišč ljudski odbori. Gre v glavnem za nakup tistih zgradb in zemljišč, ki jih nameravajo prodati ljudje, k; so podali zahtevo za izpis iz državljanstva. Po tem osnutku niso torej primorani prodati svojih nepremičnin bivši jugoslovanski državljani, ki tako lahko še vedno obdrže svoja posestva v Jugosla viji.
Ta boj bo verjetno zašel v skrajnost, kar se lahko že sedaj opaža. Tako so n. pr. nekatera društva prišla do drastičnega ukrepa, .da ne bodo sploh prirejala več veselic, ker so spoznali, da prav na takih in podobnih veselicah radi pijejo in se upijanijo.
Ukinili .bodo tudi lepo število zakotnih lokalov - beznic, kjer točijo samo alkoholne pijače. Zvišali bodo tudi davek na promet z alkoholnimi pijačami in dali še večje olajšave za razvoj brezalkoholnih pijač.
LEKARNE V SLOVENIJI iPo uradnih podatkih je v Slove niji 94 javnih lekarn, 3 lekarniške postaje in 9 bolniških lekarn.
BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
O kvarnih posledicah alkoholizma, ki se je zadnje čase v Jugoslaviji tako strahovito razširil, smo že parkrat omenili. Teh posledic
so se oblasti zbale in so začele si-no odpovedati se temu, kar manj- |stema.tičen boj proti alkoholizmu.
Izlet K DZ v Gonars
V okviru praznovanja, desete obletnice osvoboditve so vodstva Kmetskih delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Ste-verjana sklenila počastiti žrtve taborišča .v Gonarsu.
V ta namen so sklenila napraviti izlet v Gonars v nedeljo 22. maja. kjer bodo izletniki položili venec na grobišča in prisostvovali zadušni maši.
Po končanem obredu se bodo izletniki sporazumeli za nadaljevanje izleta, ali v Oglej in Gradež ali drugam. Odhod zjutraj, povratek pa. zvečer.
Kdor se izleta misli udeležiti, naj se javi v kavarni Bratuž v Gorici, pri g. Josipu Perinu v Steverjanu in pri voditeljih Kmetskih delavskih zvez v Doberdobu in Sovodnjah.
Sama vožnja bo stala približno 600 lir na osebo.
Odhod 'iz Gorice, postaja Ribi. ob 7. uri zjutraj; iz Sovodenj ob 7.15, iz Rupe ob 7.30, iz Doberdoba ob 8.30.
UVOZ ŽIVIL Jugoslavija je nakupila v tujini med drugim tudi 15 tisoč ton sladkorja, 6 tisoč ton masti, 500 ton jaomaranč in 850 ton limon. Te količine živil je morala nakupiti Jugoslavija poleg že prej naročenih in deloma uvoženih živil, da bi krila potrebe domačega trga.
'Novo mesto, 9) Murska Sobota, 10) Ptuj in 11) Kočevje.
V teh okrajnih skupnostih komun bo 131 občin. Tako bo Slovenija imela le 131 občin namesto dosedanjih 384, s povprečnim šte. vilom 11.500 prebivalcev vsaka.
POMANJKANJE ODVETNIKOV
Na letnem zboru Odvetniškf' zbornice v Ljubljani so pretekli mesec razpravljali tudi o kritičnem vprašanju števila pravnikov in odvetnikov. Po uradnih podatkih "je bilo koncem lanskega leta na celem področju Slovenije komaj 94 odvetnikov in 24 pripravnikov. Od teh pripravnikov jih je komaj 8 postalo odvetnikov.
Tako pride komaj na vsakih 16’ tisoč prebivalcev 1 odvetnik in je še pet okrajnih sodišč brez odvetnika.
Bolje je v Srbiji in Hrvatski, še slabše pa je v Makedoniji, kjer pride komaj 1 odvetnik na 24 tisoč prebivalcev, in v Bosni in Hercegovini, kjer 60 tisoč ljudi ima enega samega odvetnika.
ZENSKA BREZPOSELNOST
V Sloveniji je bilo lani 35 tisoč 960 nezaposlenih žensk, v glavnem mladih deklet od 18 do 24 let. Temu navalu ženske brezposelnosti je v glavnem .krivo dejstvo, da prevelik odstotek deklet sili le v tovarno, kjer pridejo najhitreje do zaželene plače. Le malo se jih posveti pristno ženskim poklicem o brti in trgovini.
TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE Z ustanovitvijo gospodarsko - u-pravnih enot »komun« so bistveno spremenili dosedanjo teritorialno razdelitev Slovenije in Jugoslavije sploh. Odslej bo, kot predvidevajo načrti, v Sloveniji 11 okrajnih skupnosti komun, in sicer: 1) Lju bljanska skupnost, 2) Mariborska skupnost, 3) Celje, 4) Kranj. 5) N Gorica, 6) Koper, 7) Trbovlje, 8>
Za števerjanski vodovod
»Ce bi Steverj-an bil italijanska občina, bi nedvomno že gradili vodovod«, pravijo naši ljudje.
Saj ne rečejo, da so nalašč zapostavljeni, ker so Slovenci, ampak samo trdijo, da se pristojna o-blastva ne zanimajo z vsem srcem 'za vodovod, ki je vsej števerjansk1 občini prepotreben.
Gremo namreč zopet nasproti poletju, ki prinaša sušo in veliko pc-manjkanje tudi zdrave pitne vode!
»Demokracija« je že pisala, da bi se za zgraditev vodovoda lahko pobrigali prav sedaj, ko so onstran meje, v Jugoslaviji, tik ob Stever-anu, zgradili vodovod. Z lahkoto in z malimi stroški bi ga lahko potegnili tudi tostran meje. Treba se je le dogovoriti z jugoslovansko vlado, ki verjetno ne bo prošnj odbila.
Prosimo torej pristojno oblast z vljudno zanimanje, .ker bi bila zgraditev takega vodovoda zares koristna, ne samo kmetom, ampai-tudi orožnikom in financarjem, k so v vasi nastanjeni!
GOSPODARSKI KRIMINAL Na konferenci okrožnih javnih tožilcev v Ljubljani so ugotovili, da predstavlja 28 odstotkov vseh kaznivih dejanj v Sloveniji gospodarski kriminal, ki je samo lani povzročil za približno 340 milijonov din škode.
Zaradi teh katastrofalnih posledic razvoja tega gospodarskega kriminala so oblasti odredile smrt no kazen za večje gospodarske kriminala. Tako so v. Mariboru pro tekli mesec obsodili na smrt z u-strelitvijo šoferja Franca Carfa, ki je sodeloval pri skupini »gospodar s kih kriminalcev«, ki je naredila škode za približno 4 milijone din Pri tem kriminalu sodelujejo, kot vročajo okrožni tožilci, tudi ljudski odbori in .gospodarske or ganizacije, ki imajo pred očmi samo gospodarski napredek svojega področja in ne gledajo na celotni gospodarski razvoj Jugoslavije.
Smrtonosni ovinek
Jameljci in sploh vsi na Gori škem se sprašujejo, zakaj ne bi o vinek v Jamljah, ki je zahteval že toliko človeških žrtev, odpravili a li pa ga vsaj obdali s primernim zidom. Prepad ni globok in .bi zid lahko z malimi stroški dvignili!
Kako, da se pristojna cestna o-blast za to ne zmeni?
Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naše šole k svoji
ZRRb3UČHI PRIREDITVI
ki bo na Vnebohod, 19. maja, in v nedeljo, 22. maja 1955, vsakokrat točno ob 20.20
na šolskem dvorišču v ulici Croce (Šolski dom).
Na sporedu so:
Pevske točke - Ritmične vaje Telovadni nastop - Slovanski narodni plesi - Saloigra »Jezični dohtar«.
Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake.
Vabila se dobijo v tajništvu šol, v kavarni Bratuž, v Katoliški knjigarni, v knjigarni »Carducci«, v čevljarni Kosič in zvečer pred prireditvijo pri vhodu.
GOSPODARSTVO
V VINOGRADU Predno trte škropimo, moramo očistiti na njih vse mladje, ki nima zaroda.. Le če je trta previsoka in jo moramo znižati, pustimo na njej eno mladiko, iz katere se razvije nova glava.
Pred cvetenjem trte moramo tudi vse dolge mladike nad četrtim listom zadnjega grozda preščipniti če nam ‘e bilke ne bodo prihodnje leto služile ja glave.
Kakor vreme kaže, bomo letos trte škropili prvič okoli1 20. t. m.
V SADOVNJAKU Preglejmo vse sadno drevje, č-■ ga niso morda uši napadle. Napadeno poškropimo s SISTOXOM. kot ismo že nasvetovali.
V tem času pa lahko škropimo jablane in hruške tudi proti črvivosti sadja, in sicer s svinčenim arzenatom in prahom CA.FFIARO, tako da zmešamo 300 do 500 g prvega in 3/4 do 1 kg na hi vode.
Namesto prahu CAFFARO lahko uporabimo 200 do 250 g na hi vode, seveda zraven svinčenega arzenala.
Škropljenje bomo v predsledki: treh tednov dvakrat ponovili.
Kdor bo tako ravnal, bodi gotov, da pripelje na trg zdravo sadje in ne črvivo!
NA VRTU
Veliko škodo nam na zelenjavi, zlasti ob močnem soncu v suhem vremenu delajo bolhe in 'ličinke raznih metuljev.
Ene in druge uničimo s škropljenjem z GEZAROLOM ali pa i razkuževalnim prahom vrste DDT.
.Krompirjev, hrošč ne napada samo tega nasada, ampak tudi papriko, melancane in paradižnike (po-modorje). Uničimo gai tako s po hiranjem, kakor s prahom vrste DDT,
Tudi peronospora napada paradižnike, zato 'jih moramo škropiti z modro galico, kateri primesimo pol odstotka svinčenega arzenata, da hkrati uničimo tudi hrošča.
NA NJIVI
Kjer nam na njivi koruzno zrno ni vzklilo in je prostor ostal prazen, tam lahko znova zrno vseje-mo ali pa koruzno stebelce presadimo.
KOŠNJA DETELJE
Poležano deteljo je treba takoi pokositi, de ne segnije.
Popravek
V »Demokraciji štev. 19 od 13. t. m. pod rubriko »Gospodarstvom čitaj pravilno v predzadnji vrsti »Fenolftalein« papir namesto Mlak mus-ov papir«.
Skrivnostni šejk flbdalah
Britanski cariniki v Southamptonu so se vsakih nekaj let ponovno začudili nad nizkim, bradatim možem v arabskih oblačilih, ki je prihajal s parnikom tam od Rdečega morja. Bil je to šejk Abdalah iz saudiarab-skega pristaniškega mesta Dži-da. Sejk je plavook, ima britanski potni list in govori anple ščino, ki jo tudi v Oxfordu in Cnmbridge-ju boljše ne govorijo.
V potnem listu šejka Abdalaha je napisan priimek Henry St. John Philby. G. Philby je važna osebnost; najskrivnostnejši človek na Srednjem vzhodu. Eden najsposobnejših političnih emisarjev An gLije v arabskem svetu. Z znamenitim polkovnikom Lavrence-jem in Glubb pešem, poveljnikom »^ rabske legije« v Trans jordaniji, spada v triumvirat velikih angle ških specialistov za arabska vprašanja. Dolga leta je bil politični svetovalec kralja lbn Sauda, »puščavskega Napoleona« in tudi »naj večjega Arabca od Mohemeda dalje«, kakor ga imenuje Philby.
S sabljo in koranom
Ko je pred dvema letoma umr! kralj lbn Saud so zamenjali v kraljevi palači v Riadu' svetovalce, lbn Saud M., ki ga je stari kralj kot najhrabrejšega od svojih 32 sinov postavil za svojega naslednika, je obrnil svoje poglede v Kairo. Sejk Abdalah je bil postavljen v zatišje. Vendar je spadal med ljudi ki ne molčijo, če se jim dela. krivica. Ze stari kralj je svojemu prijatelju Abdalahu večkrat svetoval, naj brzda svoj jezik. »Som zadnji od Vahabitov,« je tarnal Abdalah po smrti svojega velikega zaščitnika. S tem je mislil na junaške čase, ko je lbn Saud na čelu vahabitske vojske osvojil kraljevino Hedžas in se .izklrcal za »kralja Hedžasa in Nedžda«, kar imenujemo danes Saudovo Arabijo.
S sabljo in koranom je puščavski vojščak lbn Saud deželo med seboj vojskujočih se nomadov preobrazil v urejeno državo in njene prebivalce v, arabski narod. Ko je umrl, so na njegovem telesu zasledili 43 globokih brazgotin, ki so jih zadale sablje sulice. S tem človekom je žilavega in prav tako neustrašenega Philby-ja vezalo pristno prijateljstvo, ki se je v obeh »vojnah izkazalo za zelo koristno interesom Velike Britanije.
Pihilbyja, »zadnjega Vahabita«, je sedaj lbn Saud II., kot nezaželenega tujca pognal 'z dežele. »Kljub večkratnim opozorilom«, je. rečeno v .izgonu, je Philby, po domače šejk Abdalah, razvijal v državi delavnosti, ki jih ni mogoče več prenašati. Užival pa bo tudi v naprej vse koristi svojega imetja, kajti za dinastijo im" »nekaj zaslug«.
Ko je ta novica prodrla v svet, so se v Kairu zadovoljno nasmehnili. Saudova Arabija, ki je na petem mestu svetovnega pridobivanja nafte, je danes verjetno naj bogatejša država Arabske lige in ena izmed redkih držav, ki ne pripada anglo-ameriškemu varnostnemu sistemu. Mož, kakršen je bil »šejk Abdalah«, ki je svoje diplrt matske spretnosti že večkrat dokazal v preteklosti, bi lahko postal nevaren arabski nevtralnosti, ki jo trdovratno vzdržujejo novi egipt-ski diktatorji.
Prezirani nasveti
Pri tem je bil prav Phi-lby tisti, ki je »svojemu« kralju, katerega so Angleži prvotno smatrali kot voditelja nomadov, ki se navdušuje za večna preklanja, pripomogel do. mednarodnega ugleda in prav-
nega priznanja. Ko je Phi-lby leta 1916, po sedemletni služb; v Indiji, prispel iz Kašmirja y Kovejt, so bili v Londonu prepričani, da bodoči vladar Arabije ne bo lbn Saud, pač pa emir Husein. Ta je bil šerif v Meki, kateremu je polkovnik Lewrence nekaj časa pred tem pripomogel do prestola v Hedžasu. Kot prvi Evropejec je Philby takrat potoval s karavano skozi A-rabsko puščavo v vahabitsko mesto Riad in se sestal s kraljem lbn Saudom. Britanskemu zunanjemu ministrstvu- je svetoval, naj podpre lbn Sauda in ne .njegovaga nasprotnika Huseina. Njegovega nasveta pa v. Londonu niso poslušali, zato je Philby iz protesta zapustil britansko kolonialno službo in se razočaran vrnil v London.
Arabija pa ga je še vedno pritegovala. I«o so Vahabiti uničujoče potolkli Huseinovo vojsko, je britanska zunanje ministrstvo nujno odposlalo Philbyja nazaj na Vzhod. Sledil je svojemu staremu tekmecu polkovniku Lawrenceju na mesto britanskega rezidenta v Trans-jordaniji. Nekaj let'kasneje se j<* kot zasebnik preselil v Džido, kjer je z dovoljenjem lbn Sauda osno val avtomobilsko trgovino. Leta 1926 je pričela njegova velika doba. Kralj Saud je zavzel Hedžas in pognal Huseina s prestola. Philby je triumfiral. Doživel je, da se je zunanje ministrstvo v Londonu zopet obrnilo nanj in ga zaprosilo za njegove usluge.
Prestop v mohamedanstvo
Castivrefeen mr. Henry St. John Philby, avtomobilski zastopnik v Džidi, je ponovno postal diplomat in politični svetovalec britanskega zunanjega ministrstva, ki ga. je večkrat užalilo. Bil pa je samo še na pol Anglež. Postal je »šejk A,b-dalah«, mož, ki je pretrgal s svojo 'britansko preteklostjo in našel v Arabiji svojo novo domovino. Prestopil je Ji mohamedanstvu, se ločil od svoje angleške žene in živel kot edini Evropejec strogo po mohamedanskih navadah v Meki, v mestu preroka.
Raziskovannja ne zaostajajo za
političnimi zaslugami P.hilbyja. Morda so uspehi njegovega raziskovalnega dela še dragocenejši, štirikrat je prečkal Arabski polotok v smeri od vzhoda proti zahodu. Potoval je skoz' »prazno četrt« Arabije, skozi brezvodno puščavo Rub e^l - Chali, ki se jo celo beduini izogibajo, in naletel na legendarno »cesto slonov«.
Vsako leto je romal s kraljem lbn Saudom v Meko. Napisal je dober ducat knjig o Arabiji. Pri tem pa ni pozabljal na trgovanje s svojimi arabskimi prijatelji. Prodaja! je avtomobile, radijske sprejemni-je, otroške vozičke in ventilatorje. Leta 1936 je neki ameriški družbi preskrbel koncesijo za pridobivanje nafte. Ta je kralju Saudu prinesla mnogo milijonov dolarjev in tudi na Philbyja je nekaj odpadlo.
Sedaij so 71-letnega šejka Abdalaha, kljub »zaslugam za dinastije« izgnali iz dežele. Angleško podnebje pa starčku ne prija, zato se je ustavil pred vrati Arabije, kjer bo čakal; da mu si.n Iibn Sauda ponovno izda dovoljenje za romanje v Meko.
Z izletom po Korziki
Dolga leta sem sanjaril o Korziki, saj so zanimive pripovedko tako slikovito slikale otok in njegove prebivalce. Posebno poželenje- pa se me je oprijemalo na gimnaziji, ko nam je pokojni prof. dr. Dragotin Lončar razlagal francosko revolucijo in njenega junaka Napoleona. Seveda so to bile zgolj sanje v tivolskem parku v Ljubija ni. Da se bodo kdaj tudi izpolnila, v to res nisem nikoli verjel, čeprav moja domišljija ni bila ravno skromna v tistih časih.
V Parizu so me zapeljali slikoviti prospekti. »Pojdite z nami na Korziko, na lov na bisernice!« Tako so potrkovali na moja poželenja letaki v pariški podzemski že leznici. Pa sem se kar hitro odločil za skok na otok skalnatih votlin. in gozdov. Vršaci razodevajo še sedaj, sredi bohotne sredozemske spomladi, snežna pokrivala.
Čeprav smo se kopeli in potapljali, kjerkoli se nam je nudila priložnost, in teh .r.a Korziki ni malo, biserov le nismo našli. Zato pa smo odkrivali otok, poln romantike, z duhtečo divjino makijev na vseh
Ultrakratki ualouni žarki
Na nekem gozdnem področju na jugu Nemčije so gozdarji ugotovili gozdne pleše z zaostalo raščo drevja in grmovja. Pri najtemeljiteje preiskavi zemlje pa niso mogli najti nobenih opravičljivih vzrokov za ta pojav — v primerjavi s sosednimi predeli, kjer je rastlinstvo živelo pod enakimi pogoji. Končno so nekateri izrazili mnenje, da -je temu morda kriva radiooddaj.ua postaja oziroma antene, ki je bila postavljena v neposredni bližini zaostalega, gozdnega predela. Ce bi se ta domneva izkazala za resnično — tako so izjavili kemiki in biologi — potem .moramo računati z biološkimi učinki, ki vplivajo na življenje, če je izpostavljeno delavnostim ultrakratkih valovnih žarkov.
Medtem so s poizkusi neovrglji-
OD TU IN TAM
Nemški dirkač z motornim kolesom, Gustav Baumm, je s svojo »motorno cigaro« (motorno kolo, ki je zgrajeno v obliki cigare in je dirkač v njej popolnoma zaprt, le noge molijo iz »cigare«; vozilo je zgradila tvrdka NSU) na avtomobilski cesti pri Monakovem postavil 22 novih rekordov. Z motorjem razreda 125 Kc je v ležeči drži dosegel 2IS km. na uro; z motorjem razreda 50 Kc pa 151 km na uro Kolo 125 Kc tehta komaj 75 kg in je tako zgrajeno, da ga je moči prenašati kar na rami.
* * *
V častitljivi starosti 99 let je u-mrl v Hong-Kongu kitajski kapitan Vong Litu. Po naročilu v testamentu so mu po smrti odrezali dolgo belo brado, jo pritrdili na raketo in izstrelili na odprto morje Morje jo je pobelilo, pa naj jo tudi sprejme, je stari kapitan zaključil svojo oporoko.
* * *
Z dramatičnimi napori so kirurgi v bolnišnici St. Poelten rešili življenje mlademu dekletu. Dva najstletno plesalko Eleonoro Hof-bauer so z vso naglico pripeljali v bolnišnico. Po nesreči se je ustrelila v prsa. Na operacijski mizi so zdravniki ugotovili, da je srce u-tihnilo. Kljub temu so se odločili
za operacijo in pri tem odkrili, do. je krogla prebila srce. Po petminutnem posegu je eden izmed zdravnikov pričel previdno masirati srce z rokama. Kri je pričela ponovno krožiti po omrtvičenem, telesu. Po dvajsetih minutah je pričelo srce zopet utripati. Zdravniki so prepričani, da bodo plesalki rešili življenje.
* * *
V cirkusu Medrano v Parizu nastopa angleški žongler Henry Vad-den. Na bradi prenaša pogrnjene mizo z vsemi potrebnimi pritiklinami, s svetilko, jedilnim orodjem, s krožniki z juho, s cvetjem v vazi itd. Pri tem stopa po 12 m visoki lestvi navzgor in navzdol.
* * *
Na Malti so odpustili iz vojaške službe vojaka Billa Mooreja. Tehta namreč 165 kg in čez prsa. meri 1,53 m. Zdravniki so ugotovili, da ima za vojaško službo nekoliko previsok krvni pritisk.
* * *
Znamenito sliko Velasqueza »Stara žena pri kuhanju jajc« je pred kratkim kupila Narodna galerija v Edinburghu na Škotskem za 57.000 šterlin (94 milijonov lir). To je najvišja cena, ki jo je kdajkoli kaka britanska galerija plačala zat e-no samo umetnino.
vo dokazali, da povzročajo visoko nabita električna polja; pri rastlinah in 'živalih pomembne spremembe. Dva učenjaka, Oettinger in Jelinek, sta vsadila fižolove 'kalčke v električno polje. Kalčki so neprimerno hitreje doraščali pod novimi okoliščinami. Valenje jajc papige je pod vplivom električnega izžarevanja pomembno skrajšalo vali-lno dobo, in mladiči so se prav tako hitreje razvijali. Miši, ki so jih obsevali, so, bodisi ostale povsem brez nasledstva ali pa se je njihova plodbvitost podvojila. Odločilna za. to je bila doba. obsevanja.
Ko so poizk-use z ultrakratkimi valovnimi ža-rki vršili na metuljih s' naleteli na presenetljiva opazovanja. Ne samo, da se je doba pre obrazbe, t. j. prehoda iz bube v metulja, znatno spremenila, pač pa sp je izkazalo, da oba spola povsem drugače reagirata na vplive ultra kratkih valovnih žarkov. Medtem ko je obsevanje na samico glogovega belina vplivalo zelo ugodno, so se samci znatno kasneje preobrazili.
Za medicinsko znanost se je s tem odkrilo pereče vprašanje, ali taki in podobni učinki ultrakratkih valovnih žarkov, ki jih oddajajo radijski -oddajniki, ne motijo tudi človeškega zdravja. O teh vprašanjih so izšle številne znanstvene razprave in mnogi higieniki trdijo, da so tako pogosti na'stopi novih obolenj, ki jih prinaša civilizacija, posledica stalnih električnih draženj. Te pa da povzroča v znatni meri tudi z ultrakratkimi valovnimi žarki prepojeno ozračje 'Pogoste .živčnosti in oslabi jen j d naj bi bili povzročitelji prav ultrakratki valovni Žarki.
Sedaj, ob začetku leta, morda te trditve niso brez vsake osnove...
Prometna palica
Policijski kvestor v Parizu vztraja na tem, da neka predmestna gimnazija strogo kaznuje 4 trinajstletne deklice. Pred parlamentom so namreč skupno druga za drugo poljubovale tam službujočega stražnika, da bi mu neopazno izmaknile belo prometno palico, kar se jim je tudi posrečilo. Prometno palico so rabile kot rekvizit pri neki šolski predstavi.
pobočjih, a divjimi gozdovi na višinah. Korzika je bližja naravi kot katerakoli druga sredozemska obala. Le še naša Dalmacija -tam na samem južnem delu bi mogla nekako tekmovati z. Napoleonovo domovino. Ta raj pa je kaj lahko doseči. Letala družbe »Air France<< potrebujejo samo dobro uro za skok čez sinjo lužo. Parnik iz Nice rabi eno noč.
* * *
Kleščice za orehe spadajo na mizo prav tako kakor pri nas žlice za juho. Skoro je ni jedi brez predjedi »hors d’oeuvres« in predjed' brez najmanj polovice morskega raka. Njegove klešče tereš s klešč'-cami za orehe. To pe je šele začetek. Vsako kosilo ali večerja zahteva nekaj naporov s kleščicami za orehe. Človek bi namreč rad pokušal vse, kar prihaja na mizo: najraznovrstnejše školjke in razno drugo podmorsko tršasto sadje, ki zahteva klešče. Potem pa so tu. .tudi še sijajna prsa jerebic, pa tudi pravi kraški pršut, ki je samo ne koliko bolj pikanten. Najrazličnej še solate zapeljujejo tudi še tako nasičen želodec. Postrvi niso no bena redkost, jagnjetine je na razpolago kakor v Srbiji in Bosni, Posebno okusen je sladki kozji' sir — in sadja nič koliko.
Kako pa je s pravljično korzij-sko osveto, z narodnim izročilom o-toka? ‘Kako bi bilo, če bi človeka takole malo odpeljali v hribe, ne tako, kakor so to počenjali pred leti komunistični sobratje v Trstu, pač. pa takole za šalo? Človek b! se vsaj prepričal, koliko je vredna njegova koža. Na žalost, divji možje, ki so zaradi krvne osvete pobijali cela pokolenja, nato pa jo potegnili v samotne gore, ti možje živijo samo še v pripovedkah.
Ce se človek potrudi, najde po papirnicah in trgovinah fotografije teh mož. Tudi po bazarjih prodajajo še njihova odložena bodala, ki nosijo včasih kar strahotne napise, n. pr.: »Moje bodalo nosi o-svetniško smrt!« Pravega osvetni-ka, maščevalca iz mesa in krvi, na Korziki ni več. »Nimamo nobenega na zalogi, morda bomo kakšnega uvozili!« Tako tolažijo zgovorni prodajalci razbojniških spominov radovednega tujca.
* * *
Vsaka 'ura na tem otoku sanj nudi človeku nova presenečenje. Od ljubkih pristaniških mestec s srednjeveškimi utrdbami nas Vodi pot najprej vzdolž pustolovskih o-batnih cest. Vozimo mimo pomarančnih in limonovih gajev. Med terasami oljk se vije cesta po strmih pobočjih obalnega gorovja. Cesta prebeda siva in stara naselja vasic *, mogočnimi' drevoredi evkaliptusa, nato sledijo gozdovi bukve, hrasta in končno še breze. ■Do 50 m visoki bori brez vejevja ■ob deblu so tu ravni kakor pri nas jelke in smreke. Globoko v skalovju nas prihuljeno opazujejo ne pristopna gnezda hribovskih hiš Človek si misli, da bi jih moral .:e prvi vetriček odpihati po strmih pobočjih navzdol.
Prihajamo v notranjost, v skrivnostno prestolnico, ki jo obdajajo drzno postavljeni trdnjavski zidovi pod snežnimi vrhovi mogočnih| gorž. Mesto je Corte. Tu je .ustanovil veliki demokrat in filozof Pascjuale Paoli 1. 1764 tiskarno in vseučilišče...
* * *
Kdor potuje na ta način, bo kaj hitro opazil, da je prispel semkaj s popolnoma napačnimi1 predstavami. Otok meri v dolžino 180 km; nasekljana obala pa meri polnih tisoč kilometrov. Na otoku je nekaj malega železniških prog. Cest-
no omrežje meri kakih 3000 km in
avtobusne zveze so naravnost sijajne. Vendar čas neverjetno beži. Tu res nima prave cene. Z lastnim vozilom ali tudi samo s skuterjem je romanje po Korziki izredno zanimivo in zabavno.
* * *
Karavane simpatičnih osličkov pa še vedno prevladujejo. Takale živalica je posebno priporočljiva za ježo po stranskih, poteh v notranjosti otoka. Za kampiranje je Korzika naravnost čudovita. Z o-sličkom, ki ga dobiš za majhen, denar " pet do šest tisoč lir), pa je stvar še -lepša. Sele ko prideš do take živali, postaneš zopet enkrat sam svoj gospod. Jezdiš, kamor bi rad osliček in odpočiješ se, kjer je njemu všeč.
Takle osliček ne pozna seveda pedala za plin: ima vedno svoje lastno mnenje in svojo lastno voljo. Marsikdo je že poskušal, da bi mu vsilil demokratični, fašisltč.ni ali komunistični red. Vsakdo pa se je v svojih naporih urezal. Osliček je tudi najbolj nadutega komunista skotalil na tla. Je pač -.> sliček, neprimerno pogumnejši od današnjega človeka. Lestnost svobode in -lastne volje je tem osličkom prav tako v krvi kot otočanom samim. -In vendar prav z njim premagaš podedovano nestrpnost prav -z njim premagaš ameriški tempo, ki se je vtihotapil v Evro po. Tudi zaradi preizkušnje z o-sličkom ti obiska Korzike ne bo nikoli žal.
Na milijone sužnjev je gradilo zid
Kitajski zid velja še danes ko* -največja in najbolj orjaška gradnja svetovne zgodovine. Gradiro, ki so -ga uporabili pri gradnji, bi zadostovalo, da 'bi zgradili z njim dvojni zid dveh metrov v višino in 50 cm debeline vzdolž vsega zemeljskega ekvatorja.
Kitajski zid, ki ga imenujejo tudi veliki zid, je dolg 3500 km, 4 do 16 metrov visok in 6 do 8 metrov debel. Z gradnjo so pričeli že pred 2000 leti, izgotovili pa so ga -šele v XVI. stoletju. Veliki zid je zelo masivno grajen. Čeprav ničesar ne ukrenejo, da bi ga vzdrževali, bo še dolga stoletja živa priča kitajske preteklosti. V dolgi gradnji so zastopani najrazličnejši načini gradnje. Ogromne dolžine zidu so postavljene na močnih do šest metrov širokih temeljih iz obdelanih blokov kamenja, največkrat granita. Iz teme,:ev se dvigata po dve. zidova iz velike pečene opeke. Vmesni prostor pa je nasut z ilovico, kamenjem in gramozom. Tako zavarovani zid je tudi na zgornji strani obzidan z opeko.
Na obeh straneh zidu so postav ljene strelske line. Masivni Štirioglati stolpi iso postavljeni v neenakih razdaljah. Tudi ostali načini gradnje so izredno trpežni. Na nekaterih predelih je zid nekoliko šibkejši in manjši, zato pa ves zgrajen iz. granita ali po rf ir ja. Na dolge daljave je »zid« pravzaprav le groblja nakopičenega kamn.ja a-li nasipa iz ilovice.
Danes, v dobi tako velikega tehničnega napredka, moramo z nemim občudovanjem gledati na !a impozanten dokaz človeške sile, ki mu niti v moderni tehniki ne moremo najti primera.
Kitajska rdeča vladavina posveča svojemu zgodovinskemu zidu v zadnjem času precejšnjo pozornost. Na milijone Kitajcev je v preteklosti gradilo zid v suženjskem delu, zakaj bi rdeči nasilneži ne posnemali svojih zgodovinskih prednikov.
POD ČRTO
ZA MATERINSKI DAN
NAJBOLJŠI NASVET
(R alph Bun c h e)
Bilo je nekega spomladanskegs •večera leta 1916. Z bolno materja sva sedela pred našo ilovnato kočo v A’lbuquerque-ju in občudovala. slikoviti sončni zaton, kakršnega človek lahko doživi samo v Novi 'Mehiki. Prepričan sem, da se je moja mati zavedala, da ne bo dolgo več živela. Bilo , mi1 je takrat komaj dvanajst let. V svoji govorici je iskala besede, ki bi mi pomagale z težkih časih.
»Ralph,« je dejala in me prijela aa roko, »Bog nam pošilja nadloge in trpljenje zato, da bi nas preizkusil. Bog pa nas proti temu tudi utrjuje — z upanjem in zaupanjem, s sanjavostjo. Nikoli ni ničesar izgubljenega: le če te tri zaklade izgubimo, je izgubljeno vse. Moj sin, ne dopusti nikoli, da bi ti kdo odvzel upanje, zaupanje in lastno sanjavost!«
To so bile takrat — v okoliščinah, v kakršnih smo živeli — nenavadne besede. Moj oče je mora! težko delati za mizerno plačo. Moja mati je bolehala .na težkih, revmatičnih obolenjih. Naše življenje Jti bilo lahko. Kljub temu je moja
llllllllll!in!lllllllilUlllllilllll|[l!!ll!lllinili|lll|l|||||lj|!||||l!ii!|!||||||i|||!|||!||||||!|!i!|!|ii||!|||||||!|||||||||||||||||||!|||||i|||||!||||||j|!|M	IIIIIIIIHIIIII!l!llllllllllllllllllll!!llllllll!lll!UI!IIIIIIIIIIIII!llinM
mati imela moč, da si je ohranjala pogum. Od tistih časov dalje so se mi pogosto ponujale priložnosti, da sem se spomnil materinih besed in le zelo redkokdaj zaman.
Komaj leto dni zatem sta' mi u-mrla oče in mati, drug za drugim. Ko sem se vračal s pogrebe matere domov, se mi je zdelo, da sem zapuščen -in. izgubljen. Tedaj so mi nenadoma udarile na uho materine besede, kakor da so prav čakale na te trenutek. Prevpile so moj obup, me zdramile in mi dopovedovale, da je bodočnost polna u-panja — tudi za trinajstletno i-roto.
^Imel sem še babico: eno izmed najbolj ličnih in neuničljivih že-ni, ki sem jih srečal v življenju. Kmalu potem naju je skupno s sestro odpeljala v Los Angeles. Tam sem dopolnil ljudsko šolo in vsto pil v srednjo šolo. Pri tem sem si služil kruh kot .hišni pomočnik, pozneje pa kot tekač v neki časopisni tiskarni. Cez poletje sem polagal preproge pri neki tvrdki. To so bili lepi časi.,.
Zadnje leto na srednji šoli, tik. pred maturo, sem prvič grenko o-kusil posledice rasnih predsodkov. Takrat je le malo črncev obiskovalo šolo in vedno so z nami postopali kot s posameznikom in ne kot s pripadniki drugobarvne manj
šine. Nekega popoldneva so nas o-smošolce sklicali na sestanek z na menom, da preberejo imena tistih ki so bili nagrajeni. Družbe za podeljevanje štipendij (Scholarship Honor Society) je opravljala to hvalevredno nalogo. Ker sem -bil najboljši razredu, sem bil prepričan, da bo tudi moje ime na seznamu nagrajencev.
Prebrali so seznam — mojega i-mena pa niso izgovorili. Vsi so u-pirali -oči name, kajti ves razred je bil prepričan, da bom prejel nagrado. Ko se mi je počasi le zabliskalo, zakaj mi niso nagrade prisodili, me je obšlo strahotno ponižanje. Ko smo odhajali iz razreda, sta me dva profesorje tolažila, vendar sem bil pregloboko užaljen, da bi bodrilne besede kaj dosegle.
V svoji -jezi sem že hotel obesiti šolo na kol. Tedaj pa so se ponov no oglasile materine besede: »Ralph, ne dopusti nikoli, da bi ti. kdo odvzel upanje, zaupanje in sanjavost!« Odločil sem nadaljevati tudi brez štipendije Honor Society. Pričkanja zaradi rasnih predsodkov me niso nikoli veselila, od tega časa dalje pa mi niso več grenila življenja.
Ko so se pogostokrat množile trde mladostne izkušnje, so mi materine besede postale življenjska filozofija. Skozi vsa dijaška in
profesorska leta, med mojo delav nostjo v strateškem uradu ZDA med vojno in kasneje v zunanjem ministrstvu so me vedno spremljale materine besede. Te besede so mi bile zvezda vodnica, ko sem bil v Palestini član posebne komisije- OZ.N, kakor tudi v mračnih dneh, ki so sledili dogodkom- 17. septembra 1948.
V poznih popoldanskih urah je vozil službeni avto s posredovalcem OZN grofom Folke Bernadol tem, proti vojaški cestni zapori v bližini Jeruzalema. Tik ob parkiranju službenega voza ,se je ustavil jeep s petimi možmi. Eden izmed neznancev je ob prihodu dvignil ročno strojnico in streljal na službeni avto. Grof Berna-dotte in francoski opazovelec OZN, polkovnik Andre Serot, sta bila ubita.
Nenadoma je vsa odgovornost za pomirjevalno akcijo OZN v palestinskem sporu padla name. Povsod je zavladalo razburjenje in, obup. Silili so me, da spričo -neizogibne vojne vihre, ki jo -bo ta nesrečni pripetljaj sprožil,, odpokličemo nad sto opazovalcev in u-stavimo vse posredovalne napore, da bi se po nepotrebnem ne izpo stavljali -nevarnostim.
Toda nasveti moje matere so zmagali tudi v tem kritičnem trenutku, kakor tolikokrat v vseh teh
letih. Zaprosil sem vse, naj ostanejo na svojih mestih in se še naprej zavzemajo za mir, kakor je to od nas pričakoval grof Berna-dotte, najpogumnejši mož, kar sem jih poznal.
Kasneje so se Arabci in Izraelci sporazumeli za pogajanja o premirju. Skoro dnevno so se ponavljale nove krize, skoro dnevno j? ena. izmed delegacij sprtih strank grozila s prekinjenjem pogajanj Z neomahljivim zaupanjem sem bi! prepričan, da bosta sprti, stranki — če ju pripravimo do tega, da ostaneta v, besedi — končno le prišli do sporazuma. Po 81 dneh neprestanih, intenzivnih pogajanj smo potem srečno sestavili štiri pogodbe o premirju, ki so vojno zaključile.
Kakor sem v Palestini uporabljal materin nasvet, tako sem pred leti sam nujno potreboval krepilno moč materinega nasveta, ko je moj takrat sedemletni sin zbolel .na otroški paralizi. Otrok pod nobenim pogojem ni smel izgubiti poguma zaradi strahu, da bo ze vedno pohabljen, čeravno je bil brezmočen privezan na posteljo in ni mogel premikati niti rok, niti nog.
-Sicer je -tudi mene samega navdajal zločinski strah, vendar mi je bilo jasno, da otroku lahko po-
magam samo, če mu kažem veselo, i,n neizpodbitno zaupanje. Dnevno sva z ženo govorila z njim — stalno s polnim upanjem in nikoli niti z besedico sočustvovanja. Tako sva ga pripravila do prepričanja, da ne bo večno ostal v stezniku, pač pa bo nekega, dne zopet tekal, plaval in kolesaril. Sčasoma se je pogum in upenje vedno silne je uveljavljalo v njemu in ni si delal več skrbi glede bodočnosti. Popolnoma je zopet ozdravel.
Kako mogočno lahko človek vpliva na sočloveka, tega ni moči preceniti. Primer in besede moje matere so mi doma in v daljnem svetu vlivale moč. Mislim, da bi pomagale slehernemu človeku, ki bi jih uvaževal.
* * *
Ralph Bunche je sin ameriškega črnca, revnega brivca. Za časa šolanja se je preživljal z raznimi pri-godnimi zaposlenji. Sijajne znanstvene in športne zmogljivosti so mu naklonile vseučiliške štipendije. Promoviral je »summa cum la,ude«. Postal je profesor državnih znanosti. Med vojno je bil načelnik afriškega oddelka v strategič-nemu uradu KDA. Ko so umorili grofa- Bernadotte-ja, je prevzel njegovo mesto in prejel za svoj -trud Nobelovo nagrado za mir 1. 1950. Sedaj je namestnik generalnega tajnika OZN.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Kam plovejo?
Pod gornjim naslovom se »objektivni« uredniki pri »Delu« pritožujejo nad svojimi predvčerajšnjimi redniki,, včerajšnjimi smrtnimi sovražniki, današnjimi še sramežljivimi pobotovalci in jutrišnjimi skupnimi -pr-isledniki jpv! »Primorskem dnevniku«. Odvisno vprašanje! Kdaj je na barki vajenček spraševal, »kam plovejo?« Kam plovejo Dekleva, Kosmina, Renko in družba; kam Togliatti, V-idali a-11 Siškovič? Vedno tja, kamor prvim zapoveduje Tito, drugim pa po konjunkturni zapovrstnosti: Stalin, Berja, Malenkov ali pa Hruiščev. Tak je plovni kurz zaenkrat še danes; jutri, ko bodo Titovo barko srečno privezali k Hruščevi, bo kurz za obe barki določal zopet Kremelj.
Verjetno se bo pri tem prekucnil z barke po kak mornarček Hru-ščev-e in po kak tudi Titove barke. Vajenčki pa, bodo ostali, saj je za njih važno le, da so podovi za gospodo vedno čisto pomiti, da, kričijo in vpijejo v svet, da je njihova barka Noetova barka, ki rešuje svet, pa čeprav je zgolj galeja, ki jo poganjajo priklenjeni sužnji. Važna pa je za njih tudi še kuhinja barke in pa ostanki, ki padajo z gospodarjeve mize.
Res je priklenitev Titove barke k Hruščevi težavna zadeva. Pestra zgodovina sovjetskih poglavniških glav, ki tako rade trkljajo čez krov, zapoveduje pač skrajno previdnost za tistega, ki ni samomorilni kandidat. Tak kandidat pa ni tisti, ki se je od kovača prikomolčil na kraljevski prestol. Življenje je vendar prelepo, da 'bi ga človek sprav-
njim dobrotnikom in podpornikom. Ponovili bod-o staro lajno komin-formističnih prispodob po Vidovem dnevu 1948 proti »tito-fašizmu«, t. j, proti svojim lastnim krušnim o-četom. Res nič novega na tem svetu1,...
Vprašanja, »kam, plovejo?« pa bodp ostala privezana tudi na u-redništvu »Dela«. »Magnacucchijev-ske uši v grivi plemenitega konja« se bodo verjetno čez noč preobrazile v kraguljčke »plemenitega konja«,, in pri tem urednikov pri »Delu« ne bo oblila rdečica. Saj spadajo tudi te »uši« v komunistično dialektiko. Prepričani so, da tržaški delavski želodci pre-bavijo še tako neužitno politično mineštro. Tudi tu -bodo vneto ponatiskovali slavospeve Titu in zopet povrnjenim sinčkom pod kremeljsko streho. »Vse še prav pride!« je zatrjevala moja babica, ki- je bila varčna Slovenka.
Tudi na vratih, uredništva »Novega lista« bo vprašanje, »kam plovejo?« našlo zavetišče. Tudi tam bodo pospravili svoje prispevke o Sov jetiji, a katerimi so prav v zad njem času »vskladili« svojo »linijo« s potrebami beograjske neveste. Tudi tam se bo treba vrniti nazaj na raven Bleiweisovih »Novic« po načelu: »Dober dan na vse štiri strani!«
»Kam plovejo?« je zamudno vprašanje. Sedaj se pri »Delu« in njegovih italijanskih sobratih, pri »Primorskem dnevniku« in tud’ pri »Novem listu« lahko le še sprašujejo; »Kam smo pripluli?«
Maritirrms
Odstranimo negotovosti!
Usoda Trsta in z njo naša lastna usoda kaže obličje popolne negotovosti. Vzroki te negotovosti so — razen obetajoče se vladne krize — dejstva, da si tukajšnji odgovorni politični -ljudje -niso na jasnem, kaj pravzaprav hočejo.
Sese.t let je trajalo prerivanje, ki je privedlo končno do današnjega stanja oziroma rešitve. Sedaj, ko so hoteno rešitev dosegli, in sicer ne le začasno, pač pa rešitev, ki nosi ves videz stalnosti, je opažati splošno oklevanje. Nekateri se izgovarjajo, češ, la rešitev ni tisto, kar bi moralo biti; če pa jih vprašamo, kaj je tisto, kar bi moralo biti, se izgovarjajo, da bi moralo pač celotno Svobodno tržaško o-zemlje pripasti Italiji, ker da bi samo -taka rešitev omogočila gospodarsko blaginjo Trsta.
Ne čudimo se, da mnoge tukajšnje ljudi boli usoda severnoistrskih mest. Zadnji smo, ki bi tega ne mogli razumeti.
Se vedno pa se najdejo ljudje, ki trdijo, da je usoda istrskih mest važnejša od usode Trsta samega. Z drugo besedo, da je treba najprej razmišljati o teh mestih in šele potem da prihaja Trst na vrsto. Razumljivo je, da moramo proti takemu naziranj-u zavzeti svoje stališče. Londonskega sporazuma nismo urejevali, niti podpisovali Tržačani, pač pa sta to storili ite lijanska in jugoslovanska vlada s sodelovanjem Združenih držav in Veli-ke Britanije. S tem sporazumom so potegnili meje in, sodeč po vseh znakih, naj bi -ta razme jftev veljala za vse večne ča/se. Z londonskim- sporazumom jc bila torej zapečatena usoda Pirana, Kopra in Izole. -S tem je bila zapečatena prav tako -usoda Trsta, to je naša usoda. Tudi zadnji tržaški Slovenec ve. če izvzamemo nekaj ducatov političnih najemnikov, da to ni bila želja tržaških Slovencev. Nobenega dvoma pa ne more biti.
Letni občni zbor SDZ - Trst
SOZ za Tržaško ozemlje sklicuje svoj letni občni zbor za nedeljo 22. maja 1955 ob 9. uri dopoldne v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-11 v Trstu.
DNEVNI RED:
1) Poročila predsednika, tajnika in blagajnika ;
2) Poročilo nadzornega odbora in razrešnica;
3) Volitve novega odbora;
4) Slučajnosti.
ljal v. nevarnost.
-Tega uredniki pri »Delu« verjetno ne morejo ali nočejo zapopasti. !Sa-j razumemo njihovo skrbno prikrito globoko užaljeno samoljubje. Truditi in (trpinčiti se z »normalizacijo« v »mednarodnem« in še posebno »krajevnem merilu« zaman —- je nehvaležno delo. Za utrjene mišice in možgane, ki so -brezplodnega dela navajeni, odkdr nosijo partijske izkaznice, pa vendar to ni taka tragedija, v kolikor ne prihajajo v poštev morebitne maščevalnosti. Načelnosti in doslednosti pa so za komunistične nameščence -tako in tako — španska vas.
Najprej so streljali z atomskimi topovi1 medsebojnega -zmerjanja in klevetanja. Politični zgodovinar, ki bo brskal po številkah »Dela« in »Primorskega dnevnika«, se bo prijemal za- glavo, ko bo prebiral »karakteristike« enega in drugega krila. Tudi če bo odpisal 50 odstotkov vsega tega, ka-r so si v teh letih medsebojno nasuli na gla.vo — bo njegova sodba o teh dveh- družbah- še vedno posebne vrste. M-uni-cija zmerjanja pa ni zalegla. Pričeli so z manjšimi kalibri, -bolj za -videz -kot zares, pa tudi tu -se smodnik ni- izkazal. Končno so se lotili manj hrupnega, zato pa dosledno komunističnega -trnkarjenja, ki načelno nastopa v zadnjem obdobju snubljenja.
Pridno so -obešali zapeljive vabe, vlekli in metali, riba pa ni in -ni za-grabila. Včasih je malo pocukala, -da bi ribiči ne izg-ubili potrpežljivosti'. -Plena pa ni bilo, čeprav so se n-ajstrožje držali- vseh topničarskiih in trnkarSkih -predpisov kremeljskih gospodarjev.
Človek bi pričakoval, da so no-votarji v Kremlju bolj na tekočem z izsledki moderne in hitre obveščevalne službe, oziroma, da malo bolj »obrajtajo« svoje uslužbence na Zahodu. Prav istega dne, ko so se uredniki »Dela« potili, da so dvanajstkrat pri svoji plovbi »Kraft durch Freude«, nacističnega spo rrina, po naše »veselje krepi«j o--besili na barko zaistavo »objektivnosti« in njenih izpeljank, je Kremelj tudi trnke in vabe zagnal v vodo. Z-a-to pa je svojo -barko usmeril naravnost proti Titovemu kra 1 jestvu. Gora pojde k Mohamedu! Osmo čudo novega sveta!
Kam plovejo? Ta vprašanja so sedaj izplula iz uredništva »Dela« v široki svet, ko so svoj plod od ložil-a na -uredniški mizi. Trdo bodo potrkala -na vrata »Primorskega dnevnika«, ki bo moral ob svojih napadih -zamenjati Sovjetijo 2 Ameriko, če bodo dolarji, pšenica slanina in- podobne napitnine i-zo ista-le, Cez- vse proizvode o krivdi ea Atlantsko zvezo, Evropsko o-bra-mbno skupnostjo, oborožitev Nemčije; čez vse kritike Togliatti ja, CGIL, PCI, PSI in os-ta-lo ko -munistično navlako bodo potegnili debelo rdečo črto — in se -bodo od dahnili. Iz arhivov -bodo izvlekli »častitljive« številke »Primorskega dnevnika« izpred Vidovega dne 1 1948 in veselo- zavrteli stare, pri ljubljene plošče poskočnih- hvalnic sovjetskemu raj-u in plošče -gorju pega žolč« proti svojim včerajš-
Šolski obisk in Slooencl
.Po statistiki, ki jo je objavil državni statistični vestnik za Tržaško ozemlje aprila, je skupno število -učencev vseh šol na Ozemlju padlo od 41.200 v šolskem letu 1953-54 na 40.808 v tem šolskem letu.
Stanje učencev slovenskih in italijanskih šol je bilo tega- šolskega leta, in to 5. novembra 1954, sledeče:
otroški vrtci ljudske šole srednje šole srednje višje
S k -u p n o ;
Tako je torej
sloveni
730
2002
1137
502
italij.
'4341
15471
8845
5061
4371
33718
razmerje med slovensko in italijansko učečo se mladino na podlagi šol s slovenskim odnosno italijanskim učnim jezikom. Univerzo obiskuje letos 2243 visokošolcev brez razlike narodno sti in- -tako tudi gojenci visoke glasbene šole »Giuseppe Tarton-i«, 121 po številu, niso opredeljeni po narodnosti. Zato je po krivem neki tržaški list prištel k italijanskim dijakom 2243 visokošolcev in 121 gojencev glasbenega konservatorija ker je med temi precejšen del Slovencev in Jugoslovanov.
Za nas Slovence je zanimivo število slovenskih učencev v prete kle-m šolskem, letu, ker nam pokaže razmerje med letom 1953-54 in 1954-55.
-Slovenske šole L. 1953-54 1954-55 otroški vrtci	836	730
ljudske šole	2097	2002
sred. niž. šole	1461	1137
sred. viš. šole	510	502
-dosti odvisen od šolnikov. Njih s-ti-ki s starši in z učenci, -njih -zanimanje za učenca -tudi izven -šole, njih stremljenje in skrb, da napravi šolo za učence vabljivo in zani mivo, da vcepi otroku1 ljubezen do šole in staršem prepričanje, da je šola- na svojem mestu, vse to vpliva na obisk. Vzpostaviti je treba -ožje stike med šolnikom ter med -učenci in starši. ‘Tega se morajo naši šolniki zavedati. Dosti njih se tega zaveda in se tako ravna. -So pa- med šolniki tudi -taki, ki vidijo v šoli -samo vir svoje mesečne plače in nič več. Bog nas varuj takih šolnikov. Sola je, mora biti in mora ostati vzgojiteljica mladine. Zato se morajo vsi šolniki, brez razlike, zavedati svojega vzvišenega poslanstva, ali zavedati se morajo tudi svoje odgovornosti, najprej pred svojo vestjo, potem pred svojim narodom in končno pred zgodovino.
Učeniški poklic je eden najtežjih poklicev sodobnosti, posebno še ker se mora šolnik boriti .tudi proti zlim vplivom -ulice, rumene literature in pohujšljivih- knjig in časopisov. Zato mora biti šolnik pedagoško na višku. Vzgajanje, :d je prava naloga današnjih -šolnikov.
Slovenski šolnik, zlasti v zamejstvu, mora stremeti, delati in se truditi, da se približa- liku sodobnega vzor - šolnika. Ne samo v interesu šole in naroda, čigar mladino vzgaja, ampak končno tudi iz same lastne koristi. Kajti znati in zavedati se morajo vsi, prav vsi: od slovenskih šolnikov je odvisen obisk in obstoj slovenskih šol.
A. J.
no s-e- je -pevska družina »Slovenskega okteta« ustavila med nami. Program sam je bil redka novost V prvem delu so zbrali bisere komorne pesmi raznih narodov, ki so jih pevci -odpeli v izvirnih -besedilih. Navdušenje občinstva, med katerim smo opazili -tudi nekaj poslušalcev italijanske narodnosti, je bilo naravnost nepopisno.
Drugi del sporeda je ‘ vseboval slovansko pesem. Prevladovali so seveda slovenski in jugoslovanski motivi. Od točke do točke se je že tako in tako nabito vzdušje navdušenja večalo in doseglo višek ob samem 'zaključku. Slovenska srca so se za nekaj trenutkov združila v en sam val enotnega objema pesmi, ki je in ost-aja nevidna in ne-pretrgljive vez slovenskih ljudi. Ponovili: in obnovili so se za trenutek -časi slovenske preteklosti v Trstu, in ta resnica je dokazala, da revolucija bistva slovenskega človeka ni uničila; da je slovensko občutje ostalo tako, kakršnega so nam vcepili predniki...
Dvorana je bila nabito polna. Naj bi se vsi pevci povrnili med nas; to je bila gotovo edina željo odhajajočih veselih Slovencev.
Skupno:
otroški vrtci ljudske šole sred. niž. šole sred. viš. šole
Skupno:
4844	4371
Italijanske šole
L. 1953-54 4569 15342 8875 4791
1954-55
4341
15471
8845
5061
33577
33718
V zadnjem šolskem -le-tui -je število slovenskih učencev padlo za 473 enot ali za približno 10 odstotkov. Razlogi za ta pojav so različni. Tu jih ne -bomo ra-ziskavali„ A-li eno je gotovo: obisk šole,- zlasti o-troških vrtcev in ljudske šole je
Dijafrka predstava
Dijaki slov. klasičnega liceja iz Trsta vljudno vaibijo na svojo predstavo. Igrali bodo duhovito komedijo Barrgja Con-nersa:
» R O X 1 «
Režira prof. Jože Peterlin.
Igra bo v četrtek 19. maja ob 17.30 uri v Prosvetnem domu na O p -č in ah.
V nedeljo 22. maja pa bo v Avditoriju za dijaštvo, profesorje in starše ob 17.30 kot zaključna šolska prireditev.
da smo -svojo -usodo sprejeli lojalno, brez prikritih misli in trdno odločeni-, da bomo svoje novonastale državljanske dolžnosti v potni meri tudi izpolnjevali.
Ko pa smo že to stanje sprejeli, potem ie jasno, da morajo biti točno začrtani tudi pravni temelji, na katerih je postavljeno to stanjČ. Ce že stojimo na pogodbeni osnovi, mora biti ta pogodba trdna in jasna. Saj so (sporazum sklenili prav zato, da bi bila- usoda Trsta točno in nedvoumno določena. Jtalija je — recimo — opustila istrska mesta, da bi si sigurnejše pridobila Trst. To pa . je nekaj čisto drugeg-.' od tistega, kar bi nam nekateri, radi dopovedovali. Raz-lika je v tem, da tu ne gre ze usodo istrskih mest, pač pa za usodo Trsta. Trst ne more ničesar izbiti za področje B. pač pa so žrtvovali -področje B prav zato, da -bi ohranili Trst za Italijo.
N-aša prizadevanja in naše koristi kakor koristi vseh Tržačanov morajo biti usmerjene v prvi vr; sti v -napore, kako odstraniti sedanje negotovosti in se dokopati do vsestranske gotovosti. Z naše strani pa moramo napeti vse svoje sile y izvrševanju svojih dolžnosti, da s tem v čim večji meri dopri-našamo k blaginji mesta. Tu gre torej za usodo, za blaginjo, za bodočnost Trsta, in naša dolžnost je, da vso svojo pažnjo posvečamo prav tej nalogi in da pri -tem občutimo v- sebi dolžnost in zadoščenje, da pri -teh prizadevanjih sodelujemo. Saj smo vedno sodelovali skozi stoletja in stoletja, to je vsaj od onega 26. oktobra 1202 dalje, ko so naše ljudi; poklicali, da prisežejo beneškemu dožu Henriku Dandolu. To omenjamo zgolj za dokaz, da naše konstruktivne težnje niso nastale šele danes, pač pa so (Stare že 753 let. To se pravi vsaj toliko let, kolikor jih je preteklo Od- ustanovitve Rima pa do Kristusovega rojstva.
-Ce pa nas vodijo -takšna izročila potem se nam zdi, de je treba ustvariti tako pravno stanje, ki bi nam omogočilo, da jih -uresničujemo Tako pravno stanje pa je ~"o-g^če ustvariti samo pod pogojem, da se nas uradno in javnopravno postavi v položaj, ki bo urejal naše praivno stanje, naše pravice in tudi- naše dolžnosti. Naša naravna potreba je, da preidemo končno 'z megle do jasnega položaja.
To ni nujno -samo za nas, pač pa za vso nadaljnjp usodo Trsta. Kdor resnično pozna tržaško preteklost, ve, kako tesno je bilo naše sodelovanje v tržaški preteklosti. To -aktivno sodelovanje bi se moralo -nadaljevati tudi v bodočnosti. 'Ta naša želja morda ne bo všeč politič nim 'željam tistih tukajšnjih krogov, ki se ne morejo otresti teženj po čim večji napetosti med Italijani in Slovenci na tem ozemlju. Mislimo pa, ds se ne motimo, če trdimo, da spada takšna nestrpnost v preteklost in da zanjo ni več prostora v današnji Evropi.
A. D.
Tujski promet
v Sesijanu in Devinu
-Nabrežinska, občinska uprava že dalj časa preučuje možnosti -plodovitega razvoja tujskega prometa v -S-esljanu in Devinu. Tujski promet predstavlja v poletni seziji najvažnejši vir dohodkov za prebivalstvo naše slikovite obale. Poleg znanih- naravnih -lepot razpolaga -ta del naše zemlje 7. dobrimi cestnimi iin železniškimi zvezami in z- vrsto prijetnih in okusno o-premljeniih hotelov in zasebnih
anovališč. Ta gostišča, katerih lastniki so pog-umni in podjetni, skrbijo za tujskoprometno udobje in propagando, kar je vsekakor hvalevredno omeniti.
Ostaja pa še vrsta važnih vprašanj, ki jih občina sama ne more ■eševati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V ta namen so se zastopniki občinske uprave pred dnevi sestali z g. dr. 'Rinaldinijem. novim ravnateljem ustanove za tujski promet. Dr. Rinaldini' je ob tej priložnosti, skupno z zastopniki občine, obiskal najvažnejša tujsko-prometna gostišča v Sesijanu in Devinu. Zagotovil je, da bo s svoje strani s-toril vse. da prefektura odobri postavko v občinskem preračunu v. znesku 4 milijone lir kot prispevek za napeljavo zasebnih telefonskih zvez v Sesijanu in Devinu-. Telefonsko omrežje je v tujskoprometnih središčih danes sestavni del tujskoprometnih nujnosti.
Nadalje bo občinska uprava posredovala pri' upravi SELAD, da1 se očisti i-n popravi plaža na glavnem kopališču, ki je oh zadnjem -morskem viharju utrpela veliko škodo.
Komisija za prosto cono
IZLET SDD
'Slov. dobrodelno društvo priredi, na splošno željo, 2. junija 1955 drugi letošnji izlet v Ravascletto in jezero Cavazzo.
Podrobnosti daje tajništvo ob uradnih urah v ulici Machiavelli 22-11.
Ker je število prostorov o-mejeno, naj vsakdo pohiti z vpisom.
Vabljena tudi mladina!
Komunistični voditelji se starajo
Znane so preglavice z zdravstvenim stanjem francoskega komunističnega voditelja Mauricea Tho-reza. Nič -boljše ni z italijanskim generalnim tajnikom KiP, Togl-iat tijem. To je nazorno pokazala njegova nezgoda v Trstu, kjer ga je komaj ne,kaj močnejše pomladansko sonce spravilo v smrtno nevernost. iZda-j poročajo, da so morali prepeljati v -bolnišnico tudi voditelja švicarskih komunistov, Leona Nicola. Nicola je zaradi bolezni že Odstopil kot ljudski poslanec. Leta začno težiti pač tudi komunistične prvake. Počasi se jim morajo u-klartjati, vkljub izredni zdravniški negi in skrbi, kakršno si lahko privošči le Tedkokateri smrtnik, najmanj pa njihov navadni pristaš. Med »generali«, »oficirji«, podoficirji« ter »prostaki« so pač tudi pri njih velike razlike, po tem, kar smo videli, bi lahko rekli, da sko-ro večje -kot -pa- v »g-nili« kapita-li • stični družbi.
Koncert slovenskega okteta
V ponedeljek -zvečer so Slovenci na Tržaškem zopet doživeli v Av ditoriju nekaj izredno lepih in u-
V ponedeljek dopoldne je prispela iz Rima v Trst vladna komisije, ki ima nalogo proučevati vprašanje carinskih- olajšav, katerih naj bi bilo deležno tržaško področje, oziroma — kakor predlagajo nekateri — tržaško pristanišče. Člani komisije so: glavni ravnatelj ustanove ARAR De Marchi, predsednik zavoda za zunanjo trgovino Mazzantini, glavni ravnatelj za načrte v ministrstvu za zunanjo trgovino Ferlesch -ter podpredsednik Inštituta za industrijsko obnovo (TRD, Visent-ini.
Ze v ponedeljek dopoldne sta člane komisije sprejela vladn-i generalni komisar in tržaški župan. Popoldne je komisija že začela z delom v sejni dvorani vladne palače. 'Pri svojem delu komisija proučuje mnenja predstavnikov različnih tržaških gospodarskih, političnih- in gospodarskih organizacij ter -upravnih ustanov. Ce so njeni nameni čisti, bo ugotovila, da se nesporno velika -večina-, skoro celokupno prebivalstvo področja zavzema za -ustanovitev carinsko popolnoma proste cone, s katero bi bi-la ib-lijanska carinska meja pomaknjena pred Devin, kjer bi -bila zelo pregledna, ker .bi bilo treba nadzorovati le zelo kratko črto, ki poteka po popolnoma nenaseljenem ozemlju-. Prav. tako (bo komisija lahko spoznala, da bi takšna prosta cona pocenila življenje v Trstu in poenostavila manipulacijo z blagom, ki potuje skozi naše mesto v tuj-e države. Vse to bi znatno dvig-žitkapolnih ur. Ne svojem- povra- -nilo konkurenčno sposobnost -trža-tku po Zahodni Evropi v domovi- Iškega pristanišča. V tem smislu bo
na-to komisija, v tem primeru, -tudi poročala v Rimu, kjer -bo predlagala odgovarjajoče ukrepe.
'Seveda: če... In prav, ker tega »če« še ne poznamo, bomo ne,koli ko potrpeli, da komisija razvije svoje delo ter pojasni svoje zaključke in namene. Takrat se bomo povrnili na to zadevo, o -kateri smo že veliko pisali.
Hova ohpepitBu trž. lBdijshih zvez
Plovna družba »Italia« je sporočila, da bo okrepila pomorsko linijo Trst - Brazilija - novim 10.000 tonskim parnikom »Perla« (»Biser«). Parnik -bo prvič odplul iz našega pristanišča 10. junija.
Ravnatelj ustanove za tujski promet je nadalje pokazal veliko zanimanje za ustanovitev tujskopro-me-tnega urada v Sesijanu, ker b: se na ta -način uspešnejše lahko organiziral dotok tujcev na našo o-ba-lo. Podobni uradi poslujejo povsod po tujskoprometnih središčih. Pri- na-s bi -bil zlasti potreben za anim-iranje tujcev iz Avstrije in Nemčije. Ustanova za tujski pro met je pripravljena priskočiti na pomoč — v mejah možnosti vsaki pobudi, kt bi se izkazala za koristno za razvoj tujskega prometa.
-Zastopniki občine so skupno z dr. Rinaldin-ijem preučevali vprašanje čim temeljitejšega izkoriščanja onega dela sesljan-ske obale, ki je po odhodu ameriških zasedbenih čet spet v posesti devinskega princa. Prepričani smo, da bo princ u-krenil vse potrebno, da obnovi predvojno tradicijo sesljanskega -hotela i-n parka. Nadalje je dr.' -Rinaldini izrazil povoljno mnenje za vr sto predlogov in ukrepov, ki so mu jih predložili zastopniki občine. Med drugim tudi olepšanje ter nekaj nujnih popravil v devinskem pristanišču ob času mednarodnega literarnega kongresa, ki bo v Devinu ob koncu septembra.
Vsi ti ukrepi in programi so o-snovne važnosti za uspešen razvoj tujskega prometa ob naši lepi o-bali.
Brezposelnost o Kanadi
Kanadsko pismo
»Demokracija« je poročala o pospešenem Izseljevanju Tržačanov v razne dežele tujine, zato bi rad o-pozoril vse -tiste, ki imajo pred očmi Kanado, na nekaj trdih resnic. Kanada trpi danes na izredno visokem številu brezposelnih. Ministrstvo za delo navaja število 370 tisoč brezposelnih. Po nekem drugem štetju, ki ni nič manj uradno, znaša to število 600 tisoč ljudi brez dela.
Januarja 1953 je bilo -uradno 18’ tisoč -brezposelnih, januarja 1955 pa že 362 tisoč. Zaenkrat ni mogoče spodbujati izseljencev za preselitev v Kanado. Po mnogih- tovarnah so >še vedno nameščeni napisi »No -help wanted«, ni dela!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
MIZ B P) I |
IptOMlGi V pidjetnihl •
Deske smrekove, macesnov9 In trdih leso«, trame in parket« nitdi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Vlat*
R S T
Sonnlno, S 4