Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana





OSNOVE C#


e-knjiga




C#

Melita Kompolšek





Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana





OSNOVE C#


e-knjiga





Melita Kompolšek





Ljubljana, 2016



Melita Kompolšek, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana





OSNOVE C#


e-knjiga




Strokovni recenzenti:





doc. dr. Samo Simončič

Jezikovna recenzentka:

mag. Monja Pust

© Vse pravice pridržane. Noben del tega dela ne sme biti reproduciran ali prepisan v

katerikoli obliki oziroma na katerikoli način – elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem ali

kako drugače – brez predhodnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.



CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



004.43(075.8)(0.034.2)



KOMPOLŠEK, Melita

Osnove C# [Elektronski vir] : e-knjiga / Melita Kompolšek. - El. knjiga. - Ljubljana :

Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija, 2016



Način dostopa

(URL): http://moodle.vegova.si/pluginfile.php/38463/mod_resource/content/1/Osnove%2

0Csharp.pdf



ISBN 978-961-93617-3-3 (pdf)



286860288

KAZALO

1

UVOD V PROGRAMSKE JEZIKE .................................................................................. 6

1.1

Faze življenjskega cikla programske opreme.............................................................. 6

1.2

Vloga programskega jezika C# ................................................................................... 7

1.3

Potrebna programska oprema ...................................................................................... 7

1.3.1

Visual Studio ........................................................................................................ 7

1.3.2

.NET Framework ............................................................................................... 10

1.4

Avtorske pravice ....................................................................................................... 11

1.5

Vprašanja in naloge z namigi in rešitvami ................................................................ 12

1.6

Povzetek .................................................................................................................... 13

2

OSNOVE PROGRAMIRANJA ...................................................................................... 14

2.1

Zgradba programa ..................................................................................................... 14

2.2

Izpis v konzoli ........................................................................................................... 14

2.2.1

Metodi Write() in WriteLine() ........................................................................... 17

2.3

Deklaracija spremenljivk in podatkovni tipi programskega jezika ........................... 18

2.3.1

Cela števila in aritmetične operacije .................................................................. 20

2.3.2

Realna (decimalna) števila ................................................................................. 21

2.3.3

Logične operacije ............................................................................................... 21

2.3.4

Znak ................................................................................................................... 23

2.3.5

Niz ...................................................................................................................... 23

2.3.6

Objekt ................................................................................................................. 25

2.4

Matematične funkcije ................................................................................................ 26

2.5

Branje podatkov ........................................................................................................ 27

2.6

Pretvarjanje prebranega niza v drug podatkovni tip .................................................. 28

2.7

Pogojni stavek (if in if-else) ...................................................................................... 29

2.7.1

Pogojni stavek if ................................................................................................ 29

2.7.2

Pogojni stavek if – else ...................................................................................... 30

3

2.7.3

Gnezdeni stavek ................................................................................................. 32

2.8

Zanka (while in for)................................................................................................... 33

2.8.1

While .................................................................................................................. 33

2.8.2

For ...................................................................................................................... 36

2.9

Tabele, vektorji in matrike ........................................................................................ 38

2.9.1

Deklaracija tabele............................................................................................... 38

2.9.2

Izpis tabele ......................................................................................................... 39

2.9.3

Branje elementov tabele iz konzole ................................................................... 40

2.10

Vpeljava metod ...................................................................................................... 42

2.10.1 Definicija metode ............................................................................................... 42

2.11

Vprašanja in naloge z namigi in rešitvami ............................................................ 44

2.12

Povzetek................................................................................................................. 50

3

ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 51

4

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 52





4

PREDGOVOR

E-knjiga Osnove C# je namenjena vsem začetnikom, ki želijo usvojiti osnove programskega

jezika C# v razvojnem okolju Visual Studio. S pomočjo gradiva bomo spoznali temelje

programiranja, na katerih lahko gradimo tehnološko znanje in veščine, da postanemo odličen

programer.

Gradivo je namenjeno vsakomur, tudi popolnim začetnikom, ki želijo spoznati ali izpopolniti

svoje programerske veščine. S tem namenom je vsebina razdeljena na logična poglavja, kjer je

jasno razvidno, kaj je tematika obravnavanega poglavja. Za razumevanje vsebine ni potrebno

predznanje, le nekaj osnovne računalniške pismenosti in želja po znanju programiranja.





Avtorica





5





1





UVOD V PROGRAMSKE JEZIKE


V gradivu je uporabljen programski jezik C#, ki je objektno usmerjen programski jezik in izvira

pretežno iz programskih jezikov C++, Visual Basic in Java ter je oblikovan za delo z

Microsoftovo platformo .NET ter razvojnim okoljem Microsoft Visual Studio, ki ga je podjetje Microsoft razvilo za pisanje programov v jeziku C#, C++ in Visual Basic.

Uporabne spletne povezave:

 Visual Studio: https://msdn.microsoft.com/en-us/library/dd831853.aspx

 C#: https://msdn.microsoft.com/en-us/library/kx37x362.aspx

1.1 Faze življenjskega cikla programske opreme

Prva faza življenjskega cikla programske opreme je analiza problema in specifikacija želenega

obnašanja grajenega sistema. V tej fazi se raziskovalec ukvarja z analiziranjem problema, kaj

bo potreboval za rešitev problema in čemu bo sistem namenjen.

Druga faza življenjskega cikla programske opreme je načrtovanje sistema in njegovih delov.

Raziskovalec se v tej fazi ukvarja s pisanjem kode programskega jezika.

Tretjo fazo imenujemo testiranje delov sistema. V fazi testiranja raziskovalec testira

posamezne dele programa in s tem najde ter odstrani napake v programu.

Četrta faza življenjskega cikla je testiranje sistema. Raziskovalec v tej fazi najprej testira program kot celoto, nato pa ga testira še v konkretnem okolju, s čimer ugotovi ali program v

tem okolju ustrezno deluje.

Zadnja faza življenjskega cikla programske opreme je uporaba in vzdrževanje opreme, kjer

raziskovalec programsko opremo in njeno dokumentacijo preda uporabniku v uporabo. V

primeru pomanjkljivosti, raziskovalec tekom uporabe opreme sistem popravi oziroma ga po

potrebi nadgradi.



6





1.2 Vloga programskega jezika C#

C# je sodoben, objektno usmerjen, splošno namenski programski jezik, ki ga je skupaj s platformo .NET razvilo podjetje Microsoft. S programskim jezikom C# in platformo .NET

lahko razvijamo raznoliko programsko opremo: pisarniške aplikacije, spletne aplikacije,

spletne strani, namizne aplikacije, mobilne aplikacije, igre in še mnoge druge aplikacije.

Nakov (et al., 2013, 1819) opredeljuje programski jezik C# kot enega izmed najbolj

priljubljenih programskih jezikov. Uporablja ga na milijone razvijalcev po celem svetu. Ker je

programski jezik C# razvilo podjetje Microsoft kot del njihove sodobne platforme za razvoj in

izvedbo aplikacij .NET Framework, je jezik zelo razširjen med privrženci Microsofta.

1.3 Potrebna programska oprema





1.3.1 Visual Studio


Visual Studio je integrirano razvojno okolje, ki združuje urejevalnik kode, prevajalnik,

razhroščevalnik, orodja za dokumentacijo programov in druga orodja, ki so nam v pomoč pri

pisanju programskih aplikacij. Podpira različne programske jezike (C#, VB.NET, C++) in

različna razvojna okolja (Win32, COM, ASP.NET, ADO.NET Entity Framework, Windows

Forms, WPF, Silverlight, Windows Store aplikacije in druge Windows in .NET tehnologije).

Razvoj novega projekta

Ob zagonu razvojnega okolja Visual Studio se prikaže programsko okno, podobno

programskemu oknu na Slika 1 (v odvisnosti od različice Visual Studio se lahko nekoliko razlikuje).

7





Slika 1: Vstopno okno razvojnega okolja Microsoft Visual Studio

Vir: Lasten (2015)

Nov projekt

Nov projekt ustvarimo s pomočjo pogovornega okna New Project, ki ga najdemo na zavihku

File.



Slika 2: Pogovorno okno New Project v razvojnem okolju Microsoft Visual Studio

Vir: Lasten (2015)

Med ponujenimi možnostmi izberemo tip projekta Console Application in programski jezik

C#. Na dnu okna lahko konzolno aplikacijo tudi preimenujemo ( Name) in spremenimo njeno

lokacijo shranjevanja ( Location). Predno s klikom na gumb OK ustvarimo nov projekt, še

preverimo, ali je obkljukana možnost Create directory for solution. S pritiskom na gumb OK

se prikaže osnovno programsko okno razvojnega okolja Microsoft Visual Studio.

8





Slika 3: Osnovno programsko okno razvojnega okolja Microsoft Visual Studio

Vir: Lasten (2015)

Osnovno programsko okno vsebuje več podoken:

 Start page (začetna stran) – iz začetne strani lahko enostavno odpremo kateregakoli od

naših zadnjih projektov ali začnemo nov projekt, da ustvarimo svoj prvi C# program.

 Code Editor (urejevalnik – okno za pisanje oz. urejanje kode) – ohranja izvorno kodo

programa in omogoča odpiranje in urejanje več datotek.

 Error List (seznam napak) – prikaže morebitne napake v programu.

 Solution Explorer (raziskovalec rešitve) – okno prikaže strukturo našega projekta, in

sicer vse datoteke, ki jih projekt vsebuje (če ni naloženega nobenega projekta, je to

okno prazno).

 Properties (lastnosti) – vsebuje seznam lastnosti trenutnega objekta.

Okostje programa

Ob zagonu novega projekta se prikaže okostje programa.

PRIMER 1: Okostje programa:

using System;

using System.Collections.Generic;

using System.Linq;

9





using System.Text;

using System.Threading.Tasks;



namespace Pozdravljen_CSharp

{

class Program

{

static void Main(string[] args)

{



}

}

}



Pomen posameznih delov okostja trenutno ni pomemben. Kot je razvidno iz samega okostja,

imamo razred z imenom class Program in v njem metodo Main. Potrebno se je zavedati, da moramo vse, kar bomo dopisali v kodo programa, napisati znotraj metode Main med zavite

oklepaje. Metoda Main mora imeti samo en parameter string[] in ime, ki je v primeru 1 args.





1.3.2 .NET Framework


Programski jezik C# ni samostojen izdelek, pač pa predstavlja del Microsoftove platforme

.NET Framework. Le ta je običajno sestavljen iz okolja za razvoj in izvajanje programov, napisanih v C# ali kakem drugem programskem jeziku, ki je združljiv z .NET (VB.NET, C++,

J# ali F#).

Sestoji iz:

 .NET programskih jezikov (C#, VB.NET in drugi),

 okolja Common Language Runtime, ki izvede program, zapisan v jeziku C#,

 nabora razvojnih orodij,

10





 nabora standardnih knjižnic, kot na primer ADO.NET, ki omogočajo dostop do baz

podatkov (kot so MS SQL Server ali MySQL) in WCF, ki povezuje aplikacije preko

standardnih komunikacijskih okvirjev in protokole, kot so HTTP, REST, JSON in

SOAP.





1.4 Avtorske pravice


Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah opredeljuje avtorske pravice kot pravice avtorjev na

njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti ter pravice izvajalcev,

proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij,

založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz.

Avtorska pravica ni absolutna, pod nekaterimi pogoji je mogoče avtorsko delo celo prosto

uporabljati. Avtorsko delo je mogoče uporabiti za citiranje, pri čemer je navedba avtorja

obvezna, ali pa ga uporabiti za izobraževalne namene, itd.

Avtor programske opreme ima avtorske pravice nad to programsko opremo ter s tem možnost

omejitve nekaterih pravic uporabnikov te opreme. Morebitne omejitve pravic uporabnika

programske opreme so zapisane v javnem dokumentu imenovanem licenca.

Glede na omejitve pavic uporabnika obstaja več vrst programskih oprem:

 Brezplačna programska oprema je programska oprema, ki je uporabnikom na voljo

brezplačno.

 Prosta programska oprema je programska oprema za katero velja uporabnikova

svoboda, tj. uporaba za katerikoli namen, preučevanje načina delovanja, pravica do

redistribucije izvorne kode in pravica do izboljšav izvorne kode.

 Lastniška programska oprema je programska oprema, ki je uporabnikom na voljo

brezplačno ali za manjšo denarno protivrednost.

 Plačljiva programska oprema je programska oprema, ki jo proizvajajo podjetja v

zameno za denarno plačilo njenih uporabnikov.

Posamezniki se pri plagiatorstvu računalniških programov pogosto izgovarjajo, da nelegalne

kopije programov in multimedijskih vsebin uporabljajo zgolj v izobraževalne namene in da z

njimi ne opravljajo pridobitvene dejavnosti, vendar pa je potrebno omeniti, da zakonodaja

precej natančno določa kaj so izobraževalni nameni, poleg tega pa prosta uporaba ni povsem

11





brez zakonskih omejitev, saj zakon tudi v teh primerih postavlja nekatere omejitve. Pri računalniškem plagiatorstvu ima zakonodaja še posebej stroge omejitve, saj določa, da lahko

upravičeni uporabnik računalniškega programa reproducira največ dva varnostna primerka

programa in da je javno posojanje računalniških programov in baz podatkov izključna pravica

njihovega avtorja.

Kazni za kršitve avtorskih pravic so opredeljene v Kazenskem zakoniku, ki v skladu s 158.

členom Kršitev avtorske pravice določa, da se tistega, ki s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti,

kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta in tistega, ki skazi, okrni ali kako drugače

neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih

mesecev.

1.5 Vprašanja in naloge z namigi in rešitvami

1. Naložite in se spoznajte z razvojnim okoljem Microsoft Visual Studio.

Namig: Na spletni povezavi https://msdn.microsoft.com/en-us/library/dd831853.aspx

poiščite brezplačno različico Visual Studio Expres.

2. Opišite razliko med C# in .NET Framework.

Namig: Razlike poiščite na internetu (npr. Wikipedia) in jih podrobneje preučite. Ugotovili

boste, da je C# programski jezik, medtem ko je .NET Framework platforma za razvoj in

izvršitev .NET kode.

3. Sestavite seznam najpopularnejših programskih jezikov.

Namig: Ugotovite, kateri so najbolj priljubljeni jeziki in preučite nekaj vzorčnih

programov, napisanih v teh jezikih. Te programske jezike primerjajte z jezikom C#.

Podrobneje si oglejte jezike C, C++, Java, C#, VB.NET, PHP, JavaScript, Perl, Python in

Ruby.





12





1.6 Povzetek

V tem poglavju so predstavljene in opisane faze življenjskega cikla programske opreme in

pomen enega najpogosteje uporabljenih programskih jezikov C#. V nadaljevanju poglavja je

predstavljeno integrirano razvojno okolje Visual Studio, ki vsebuje urejevalnik kode,

razhroščevalnik, prevajalnik, orodja za dokumentacijo programov in druga orodja za pisanje

programskih aplikacij. Pomemben del tega poglavja je tudi opis platforme .NET Framework,

del katere je programski jezik C#. Na koncu poglavja so naštete in predstavljene avtorske

pravice programske opreme.





13





2

OSNOVE PROGRAMIRANJA





2.1 Zgradba programa


Sharp (2013, 814) poudarja, da datoteka Program.cs definira razred (angl. class) (v našem

primeru smo ga poimenovali Program) in vsebuje metodo, imenovano Main. V programskem

jeziku C# mora biti vsa programska koda opredeljena v metodah in vse metode morajo

pripadati razredu.





2.2 Izpis v konzoli


Program za izpis v konzoli sestavimo tako, da v okno, ki prikazuje datoteko Program.cs

postavimo kazalko v glavno metodo in takoj za zavitim uklepajem ({) pritisnemo tipko Enter

ter s tem v programu ustvarimo novo vrstico. V novo vrstico vnesemo besedo Console, ki predstavlja razred za izpis sporočila na oknu konzole. Pri pisanju besede Console opazimo

lastnost urejevalnika, ki nam glede na zapisane črke ponudi možne izbire v obliki spustnega

seznama (Slika 4). Programski jezik C# je občutljiv pri uporabi velikih in malih črk, zato moramo paziti, da napišemo črke metod točno tako, kot je navedeno.



Slika 4: Možne izbire pri vpisu besede Console

Vir: Lasten (2015)



14



Za besedo Console zapišemo piko in ponovno se pojavi nov spustni seznam z možnimi

metodami, med katerimi izberemo WriteLine. Za Console.WriteLine vpišemo še oklepaj ter v

narekovajih besedilo, za katero želimo, da se izpiše na konzoli, in zaključimo z zaklepajem in

podpičjem. Kodo zaključimo še s Console.Read.Key() ali Console.Read.Line(), ki poskrbita,

da se konzola zapre, ko pritisnemo tipko oz. tipko Enter.

PRIMER 2: Program, ki izpiše stavek "Pozdravljen C#!":

static void Main(string[] args)

{

Console.WriteLine("Pozdravljen C#!");

Console.ReadLine();

}





Slika 5: Izpis programa pri primeru 2

Vir: Lasten (2015)

Večkrat v kodi programa srečamo dve poševnici (//), katerima sledi običajno besedilo. Ti dve

poševnici nakazujeta, da za njima stoji komentar, ki ga prevajalnik kode ignorira in služi zgolj

komentiranju kode. Zapis večvrstičnega komentarja zapišemo med znakoma /* in */.

PRIMER 3: Program, ki vsebuje komentar:

static void Main(string[] args)

{

Console.ReadLine(); // Čaka uporabnika, da pritisne

tipko Enter

}



15





Zagon programa izvedemo s pritiskom na gumb Start. V primeru, da se v zapisu kode samega

programa nahaja kakšna napaka, se le-ta izpiše v podoknu Error list (Slika 6).



Slika 6: Error list

Vir: Lasten (2015)

Ob pritisku na gumb Start se pri programu brez napak odpre konzola in program se izvede.

PRIMER 4: Program, ki izpiše stavek "Pozdravljen C#!" in "Pritisni tipko Enter …":

static void Main(string[] args)

{

Console.WriteLine("Pozdravljen C#");

Console.WriteLine("Pritisni tipko Enter...");

Console.ReadLine();

}





Slika 7: Izpis programa pri primeru 4

Vir: Lasten (2015)

16





2.2.1 Metodi Write() in WriteLine()

Osnovni način izpisovanja v konzolo je z metodama Console.Write() in Console.WriteLine().

Obe metodi izpišeta besedilo, ki se nahaja med narekovaji (") znotraj okroglih oklepajev,

razlika med njima je le, da metoda Console.WriteLine() po izpisu besedila prestavi položaj začetka naslednjega izpisa na začetek nove vrstice, medtem ko metoda Console.Write() po

izpisu besedila položaj začetka naslednjega izpisa pusti v isti vrstici, desno od zadnjega

izpisanega znaka.

PRIMER 5: Program, ki izpiše besedilo s pomočjo metode Console.Write() in

Console.WriteLine():

static void Main(string[] args)

{

Console.WriteLine("Programski");

Console.WriteLine("jezik");

Console.WriteLine("C#");

Console.Write("Programski");

Console.Write("jezik");

Console.Write("C#");

Console.ReadKey();

}



Slika 8: Izpis programa pri primeru 5

Vir: Lasten (2015)

17





2.3 Deklaracija spremenljivk in podatkovni tipi programskega jezika

Spremenljivke so lokacije za skladiščenje podatkov, na podlagi vrste teh podatkov pa

spremenljivki določimo podatkovni tip.

Osnovni podatkovni tipi v programskem jeziku C# so razdeljeni v naslednje vrste:

 cela števila: int;

 realna (decimalna) števila: double;

 logične operacije: bool;

 znak: char;

 niz: string;

 objekt: object.

Obravnavani podatkovni tipi so osnovni in so vgrajeni v C# jeziku na najnižji ravni. Spodnja

tabela predstavlja zgoraj navedene vrste podatkovnih tipov, njihov obseg in njihove privzete

vrednosti:

Podatkovni tipi

Privzeta vrednost

Minimalna vrednost

Maksimalna vrednost





sbyte


0


-128

127





byte


0


0

255





short


0


-32768

32767





ushort


0


0

65535





int


0


-2147483648

2147483647





uint


0u


0

4294967295





long


0L


-9223372036854775808

9223372036854775807





ulong


0u


0

18446744073709551615





float


0.0f

±1.5×10-45

±3.4×1038





double


0.0d

±5.0×10-324

±1.7×10308





decimal


0.0m

±1.0×10-28

±7.9×1028





bool


false


Two possible values: true and false





char


'\u0000'

'\u0000'

'\uffff'





object


null


-

-





string


null


-

-

Spremenljivke moramo vedno najaviti z deklaracijskim stavkom:

podatkovniTip imeSpremenljivke;





18

PRIMER 6: Deklariranje spremenljivk:

static void Main(string[] args)

{

int stevilo;

double a, b, c;

string niz;

}



Spremenljivki lahko ob najavi priredimo tudi začetno vrednost:

podatkovniTip imeSpremenljivke = začetnaVrednost;

Pri tem je potrebno poudariti, da se desna vrednost vedno shranjuje v levo spremenljivko oz.

konstanto.

PRIMER 7: Prireditev začetne vrednosti spremenljivki:

class Program

{

static void Main(string[] args)

{

int stevilo = 5;

double a = 0.5;

string niz = "Začetni niz";

}



19





2.3.1 Cela števila in aritmetične operacije

Najpogostejši tip za hranjenje celih števil v spremenljivki je int. Seveda je potrebno poudariti,

da pri tem ne gre za poljubna cela števila, kot jih poznamo pri matematiki, saj v pomnilnik

računalnika ne moremo shraniti neskončno mnogo števil. Spremenljivke tipa int lahko

zavzamejo le vrednosti od -2147483648 do 2147483647.

Nad celimi števili lahko uporabljamo vse aritmetične operacije:

 množenje (*),

 celoštevilsko deljenje (/),

 seštevanje (+),

 odštevanje (-),

 celoštevilski ostanek pri deljenju (%).

PRIMER 8: Program, ki sešteje dve celi števili in vsoto števil (spremenljivko podatkovnega

tipa int) izpiše v konzoli:

static void Main(string[] args)

{

int stevilo1 = 5;

int stevilo2 = 8;

int vsota = stevilo1 + stevilo2;

Console.WriteLine("Vsota števil " + stevilo1 + " in "

+ stevilo2 + " je " + vsota + ".");

Console.ReadLine();

}





Slika 9: Izpis programa pri primeru 8

Vir: Lasten (2015)

20





2.3.2 Realna (decimalna) števila

Realna (decimalna) števila najpogosteje shranjujemo v spremenljivkah tipa double. Pri zapisu

števil pazimo, da uporabljamo decimalno piko, ki ločuje celi del in decimalni del števila. Tudi

nad realnimi števili lahko izvajamo vse osnovne računske operacije.

PRIMER 9: Program, ki izračuna volumen bazena z 10,5 m dolgo, 3,6 m široko in 1,6 m visoko

stranico in izpiše spremenljivko »volumen« podatkovnega tipa double:

static void Main(string[] args)

{

double dolžina = 10.5;

double širina = 3.6;

double višina = 1.6;

double volumen = dolžina * širina * višina;

Console.WriteLine("Volumen bazena je " + volumen + "

kubičnih metrov.");

Console.ReadLine();

}





Slika 10: Izpis programa pri primeru 9

Vir: Lasten (2015)

2.3.3 Logične operacije

Logične spremenljivke so spremenljivke, ki lahko zavzamejo le dve vrednoti, pravilno ( true)

ali nepravilno ( false). Označimo jih s tipom bool.

Nad logičnimi spremenljivkami lahko uporabljamo naslednje osnovne operacije:

 && logični in (and) – vrne true, kadar sta oba pogoja resnična;

 ||

logični ali ( or) – vrne true, kadar je vsaj en pogoj resničen;

21



 !

negacija ( not) – vrne false, če je spremenljivka true in true, če je spremenljivka false;

 ==

enako – pogoj je izpolnjen, če sta vrednosti obeh izrazov enaki;

 !=

različno – pogoj je izpolnjen, če sta vrednosti obeh izrazov različni;

 >

večje – pogoj je izpolnjen, če je vrednost levega izraza večja od vrednosti

desnega izraza;

 >=

večje ali enako – pogoj je izpolnjen, če je vrednost levega izraza večja ali enaka

od vrednosti desnega izraza;

 <

manjše – pogoj je izpolnjen, če je vrednost levega izraza manjša od vrednosti

desnega izraza;

 <=

manjše ali enako – pogoj je izpolnjen, če je vrednost levega izraza manjša ali

enaka od vrednosti desnega izraza.

PRIMER 10: Program, ki izpiše vrednost spremenljivk podatkovnega tipa bool:

static void Main(string[] args)

{

int a = 1;

int b = 2;

bool manjsi = (a < b);

bool enak = (a == 0);

Console.WriteLine(manjsi);

Console.WriteLine(enak);

Console.ReadLine();

}





Slika 11: Izpis programa pri primeru 10

Vir: Lasten (2015)

22





2.3.4 Znak


Spremenljivko, v kateri želimo hraniti posamezen znak, označimo s tipom char. Kot znak se

šteje vsaka mala ali velika črka, števka ter posebni (pika, vejica, podpičje ...) in nevidni znaki

(tabulator, prelom vrstice ...). Vse možne znake je moč najti v tako imenovani ASCII-tabeli.

Znake pišemo med enojnimi narekovaji.

PRIMER 11: Program, ki izpiše spremenljivke podatkovnega tipa char:

static void Main(string[] args)

{

char znakA = 'A';

char znakB = 'B';

char znakC = 'C';

Console.WriteLine(znakA);

Console.WriteLine(znakB);

Console.WriteLine(znakC);

Console.ReadLine();

}





Slika 12: Izpis programa pri primeru 11

Vir: Lasten (2015)





2.3.5 Niz


V spremenljivke lahko hranimo zaporedje več znakov. Takšno spremenljivko označimo s

tipom string.



23



PRIMER 12: Program, ki izpiše spremenljivko podatkovnega tipa string:

static void Main(string[] args)

{

string ime = "Janez";

string priimek = "Kovač";

string polnoIme = ime + " " + priimek;

Console.WriteLine("Tvoje polno ime je " + polnoIme);

Console.ReadLine();

}



Slika 13: Izpis programa pri primeru 12

Vir: Lasten (2015)

Dostop do znakov v nizu

Niz je lahko prazen ali pa sestavljen iz več znakov. Vsak znak v nizu ima določen svoj indeks.

Do posameznega znaka v nizu dostopamo s pomočjo oglatih oklepajev, v katere zapišemo

indeks znaka. Indeksiranje znakov se na skrajni levi strani niza začne z 0 in se konča z dolžino

niza – 1. S pomočjo indeksov znake v nizu preberemo, ne moremo pa jih spreminjati.

PRIMER 13: Program, ki izpiše šesti znak v nizu:

static void Main(string[] args)

{

string niz = "Pozdravljen C#";

Console.WriteLine(niz[5]);

Console.ReadLine();

}



24





Dolžina niza

Podatek o dolžini niza pridobimo s pomočjo ukaza Length.

PRIMER 14: Program, ki vrne dolžino niza:

static void Main(string[] args)

{

string niz = "Pozdravljen C#";

int dolzinaNiza = niz.Length;

Console.WriteLine("Dolžina niza: " + dolzinaNiza);

Console.ReadLine();

}





2.3.6 Objekt


Objekt je poseben podatkovni tip, saj združuje vse ostale tipe. V spremenljivko tipa object lahko hranimo kakršnokoli vrsto podatka.

PRIMER 15: Program, ki izpiše spremenljivko podatkovnega tipa object:

static void Main(string[] args)

{

object stevilo = 5;

object niz = "Pet";

Console.WriteLine("Stevilo: " + stevilo);

Console.WriteLine("Niz: " + niz);

Console.ReadLine();

}



25





Slika 14: Izpis programa pri primeru 15

Vir: Lasten (2015)

2.4 Matematične funkcije

Programski jezik C# ponuja pri računanju absolutnih vrednosti, kvadratnih korenov,

zaokroževanju in operacijah razred Math, ki vsebuje številne metode za uporabo matematičnih

funkcij.

Lokar in Uranič (2009, 2728) navajata nekaj pomembnejših metod in konstant:

Abs .............................. vrne absolutno vrednost števila

Acos ............................ vrne kot v radianih, katerega kosinus je argument metode

Asin ............................. vrne kot v radianih, katerega sinus je argument metode

Atan ............................. vrne kot v radianih, katerega tangens je argument metode

Cos .............................. vrne kosinus kota

Cosh ............................ vrne hiperbolični cosinus kota

Log .............................. vrne logaritem

Max ............................. vrne večje od dveh števil v argumentu metode

Min .............................. vrne manjše od dveh števil v argumentu metode

Pow ............................. vrne izračunano potenco števila

Round .......................... vrne zaokroženo število

Sin ............................... vrne sinus kota

Sinh ............................. vrne hiperbolični sinus kota

Sqrt .............................. vrne kvadratni koren števila

26





Tan .............................. vrne tangens kota

Tanh ............................ vrne hiperbolični tangens kota

Truncate ...................... vrne celi del števila

PI ................................. vrne vrednost konstante iracionalnega števila PI





2.5 Branje podatkov


Za branje iz konzole uporabljamo metodo Console.ReadLine(). Omenjena metoda od

uporabnika zahteva vnos podatka preko konzole. Ob koncu vnosa podatka v konzolo uporabnik

pritisne tipko Enter in s tem uporabnik končal z vnosom.

PRIMER 16: Program, ki od uporabnika zahteva ime in priimek:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vpišite svoje ime: ");

string ime = Console.ReadLine();

Console.Write("Vpišite svoj priimek: ");

string priimek = Console.ReadLine();

Console.WriteLine("Pozdravljeni " + ime + " " +

priimek + "!");

Console.ReadKey();

}



Slika 15: Izpis programa pri primeru 16

Vir: Lasten (2015)

27





2.6 Pretvarjanje prebranega niza v drug podatkovni tip

Branje števil iz konzole v programskem jeziku C# ne poteka direktno, saj je prebrani niz

podatkovnega tipa ( string), ki ga je potrebno pretvoriti v število oziroma podatkovni tip, ki ga

potrebujemo. Za pretvarjanje iz podatkovnega tipa string v nek drugi podatkovni tip

uporabljamo metodo Parse ali metodo Convert.

PRIMER 17: Program, ki pretvori podatkovni tip string v podatkovni tip int:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("a = ");

int a = int.Parse(Console.ReadLine());

Console.Write("b = ");

int b = int.Parse(Console.ReadLine());

Console.WriteLine(a + " + " + b + " = " + (a + b));

Console.WriteLine(a + " * " + b + " = " + (a * b));

Console.ReadKey();

}





Slika 16: Izpis programa pri primeru 17

Vir: Lasten (2015)





28





2.7 Pogojni stavek (if in if-else)

Pogojne stavke uporabljamo, ko želimo, da se neko dejanje zgodi le v primeru, da je izpolnjen

pogoj.





2.7.1 Pogojni stavek if


Pogojni stavek if se izvede, če je izpolnjen pogoj. Pogoj zapišemo v okroglih oklepajih in gre za nek logičen izraz, ki vrne vrednost true ali false. Pogoju sledi stavek ali več stavkov, ki jih želimo izvesti v primeru, da je pogoj izpolnjen. Te stavke zapišemo znotraj zavitega oklepaja

({}). Če je vrednost pogoja true, se izvede telo pogojnega stavka, če je vrednost false, bodo vse operacije v telesu pogojnega stavka preskočene.

if (pogoj)

{



stavek1;

stavek2;

…

stavekn;

}



PRIMER 18: Program, ki uporabnika vpraša po dveh številih, ki ju nato primerja. Če sta števili

različni, program izpiše "Vpisani števili sta različni!", v nasprotnem primeru se ne zgodi nič:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi prvo število: ");

int stevilo1 = int.Parse(Console.ReadLine());

Console.Write("Vnesi drugo število: ");

int stevilo2 = int.Parse(Console.ReadLine());

if (stevilo1 != stevilo2)

{

Console.WriteLine("Vpisani števili sta

29





različni!");

Console.ReadKey();

}

}





Slika 17: Izpis programa pri primeru 18

Vir: Lasten (2015)

2.7.2 Pogojni stavek if – else

Pogojni stavek if – else uporabimo, če želimo, da se v primeru izpolnjenega pogoja izvede del kode, ki pripada danemu pogoju in obratno.

if (pogoj)

{



stavekp1;

stavekp2;

…

stavekpn;

}

else

{



stavekr1;

stavekr2;

…

stavekrm;

}

30



V primeru, da bo pogoj izpolnjen, se bodo izvedli stavki stavekp1, stavekp2, … ,stavekpn; v

primeru, da pogoj ne bo izpolnjen, pa stavki stavekr1, stavekr2, …, stavekrm. Če je v bloku le en

stavek, lahko zavite oklepaje izpustimo:

if (pogoj) stavek1;

else stavek2;

PRIMER 19: Program, ki iz konzole prebere dve števili, ju primerja in izpiše ali je prvo število

večje od drugega:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi prvo število: ");

int stevilo1 = int.Parse(Console.ReadLine());

Console.Write("Vnesi drugo število: ");

int stevilo2 = int.Parse(Console.ReadLine());

if (stevilo1 > stevilo2)

Console.WriteLine("Prvo število je večje od

drugega.");

else

Console.WriteLine("Prvo število ni večje od

drugega.");

Console.ReadKey();

}





Slika 18: Izpis programa pri primeru 19

Vir: Lasten (2015)

31





2.7.3 Gnezdeni stavek

Včasih potrebujemo več pogojnih stavkov if ali if – else znotraj eden drugega, kar imenujemo

gnezdenje. Torej gnezdenje pomeni, da se pogojni stavek if ali if – else nahaja v telesu nekega

drugega pogojnega stavka if ali if – else.

PRIMER 20: Program, ki prebere dve števili in ugotovi, ali sta njuni vrednosti enaki, ter to

izpiše:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi prvo število: ");

int stevilo1 = int.Parse(Console.ReadLine());

Console.Write("Vnesi drugo število: ");

int stevilo2 = int.Parse(Console.ReadLine());

if (stevilo1 == stevilo2)

Console.WriteLine("Števili sta enaki.");

else

{

if (stevilo1 > stevilo2)

Console.WriteLine("Prvo število je večje od

drugega.");

else

Console.WriteLine("Prvo število je manjše od

drugega.");

}

Console.ReadKey();

}

32





Slika 19: Izpis programa pri primeru 20

Vir: Lasten (2015)

2.8 Zanka (while in for)

Lokar (2005, 5666) navaja, da zanke uporabljamo, ko želimo enega ali več stavkov večkrat ponoviti. Najpogosteje se uporabljata zanki for in while.





2.8.1 While


Zanka while se uporablja najpogosteje, saj lahko z njo zapišemo katerokoli zanko. Uporabimo

jo, ko želimo, da se nek stavek ponavlja, dokler je pogoj izpolnjen.





while (pogoj)

{

stavek1;

stavek2;

…

stavekn;

}



33



PRIMER 21: Program, ki sešteje števila od 1 do števila, ki ga uporabnik vpiše v konzolo. V

programu najprej določimo vrednost spremenljivkama "stevilo" in "vsota". V spremenljivki

"stevilo" shranjujemo trenutno število, ki ga pri vsaki ponovitvi zanke povečamo za 1 in ga

prištejemo k spremenljivki "vsota":

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi število: ");

int n = int.Parse(Console.ReadLine());

int stevilo = 1;

int vsota = 1;

Console.Write("Vsota 1");

while (stevilo < n)

{

stevilo++;

vsota += stevilo;

Console.Write(" + " + stevilo);

}

Console.WriteLine(" = " + vsota);

Console.ReadKey();

}





Slika 20: Izpis programa pri primeru 21

Vir: Lasten (2015)





34



Neskončna zanka

Pri zankah, še posebno pri zanki while, je potrebno paziti, da je zanka končna, torej da bo pogoj

enkrat dosegel vrednost false. Ob nepravilnem definiranju pogoja zanke namreč lahko pride do

neskončnega števila ponovitev zanke, kar pomeni, da se program nikoli ne bo ustavil.

PRIMER 22: Program z neskončno zanko:

static void Main(string[] args)

{

int n = 1;

while (n >= 1)

{

Console.Write(n);

n++;

}

Console.ReadKey();

}





Slika 21: Izpis neskončne zanke pri primeru 22

Vir: Lasten (2015)

Stavka break in continue

Operator break se uporablja, ko želimo zanko končati predčasno. Stavek continue pa sproži

ponovno preverjanje pogoja. Primer uporabe je moč videti v primeru 28.

35





2.8.2 For

Zanka for je malo zapletenejša od zanke while, vendar pa lahko z njeno pomočjo zapišemo

program z manj kode. Zanka for se običajno uporablja, kadar vemo kolikokrat se bo neka zanka

ponovila.

for (stavekPredZanko; pogoj; stavekPoKoraku)

{

stavek1;

stavek2;

…

stavekn;

}

Zanka najprej izvede stavekPredZanko, nato preveri pogoj in če je pogoj izpolnjen, izvede

stavek1, stavek2, …, stavekn in na koncu ponovitve zanke še stavekPoKoraku. Potem ponovno

preveri pogoj ter če je izpolnjen, ponovno ponovi zgoraj opisan postopek. Zanka se konča

takoj, ko pogoj ni izpolnjen.

PRIMER 23: Program, ki izpiše števila od 0 do 10. Vsako število izpiše v svoji vrstici, na

koncu pa izpiše še "Konec zanke for! ":

static void Main(string[] args)

{

for (int n = 0; n <= 10; n++)

{

Console.WriteLine(n);

}

Console.WriteLine("Konec zanke for!");

Console.ReadKey();

}



36





Slika 22: Izpis programa pri primeru 23

Vir: Lasten (2015)



PRIMER 24: Program, ki izpiše števila od 0 do 10:

class Program

{

static void Main(string[] args)

{

for (int i = 0; i <= 10; i++)

{

Console.Write(i + " ");

}

Console.ReadLine();

}

}



Slika 23: Izpis programa pri primeru 24

Vir: Lasten (2015)

37





2.9 Tabele, vektorji in matrike

Tabela je razpredelnica, v kateri se nahajajo podatki, ki jih imenujemo elementi. Vsak element je oštevilčen s številkami 0, 1, 2, …, n-1, ki jih imenujemo indeksi, pri čemer je n velikost tabele. V isti tabeli se lahko nahajajo samo podatki istega podatkovnega tipa. Tabele so lahko

različnih dimenzij, pri čemer sta najpogostejši enodimenzionalna tabela, imenovana vektor, in

dvodimenzionalna tabela, imenovana matrika.





2.9.1 Deklaracija tabele


Tabelo moramo deklarirati z določitvijo podatkovnega tipa oglatih oklepajev ([]) in izbiro imena tabele ter z besedo new določimo velikost.

podatkovniTip[] imeTabele = new podatkovniTip[velikost];

PRIMER 25: Program, ki vstavi števila od 0 do 4:

static void Main(string[] args)

{

Console.WriteLine();

int[] tabela = new int[5];

for (int i = 0; i < tabela.Length; i++)

{

tabela[i] = i;

}

Console.ReadKey();

}





38





2.9.2 Izpis tabele


Posamezen element tabele izpišemo tako, da uporabimo metodo:

Console.Writeline(imeTabele[indeksElementa]);

PRIMER 26: Program, v katerega shranimo tabelo z dnevi v tednu in izpisuje tretji dan v tednu:

static void Main(string[] args)

{

string[] dneviTedna = {"Ponedeljek", "Torek", "Sreda",

"Četrtek", "Petek", "Sobota", "Nedelja" };

Console.WriteLine(dneviTedna[2]);

Console.ReadKey();

}





Slika 24: Izpis programa pri primeru 26

Vir: Lasten (2015)

Elemente celotne tabele izpišemo tako, da dostopamo do vsakega elementa posebej.





39





PRIMER 27: Program, ki izpiše vse elemente tabele:

static void Main(string[] args)

{

string[] dneviTedna = {"Ponedeljek", "Torek", "Sreda",

"Četrtek", "Petek", "Sobota", "Nedelja" };

for (int i = 0; i < dneviTedna.Length; i++)

Console.WriteLine(dneviTedna[i]);

Console.ReadKey();

}





Slika 25: Izpis programa pri primeru 27

Vir: Lasten (2015)

2.9.3 Branje elementov tabele iz konzole

Branje podatkov preko konzole, ki jih želimo hraniti v tabelo, izvedemo tako, da podatke

hranimo v spremenljivko, ki ji spremenimo podatkovni tip (iz podatkovnega tipa string v

ustrezni podatkovni tip).

podatkovniTip imeSpremenljivke = PodatkovniTip.Parse(Console.ReadLine());

podatkovniTip[] imeTabele = new podatkovniTip[imeSpremenljivke];

Nato uporabimo zanko, ki ob vsaki ponovitvi prebere vpisan podatek in ga hrani v tabelo.

40

PRIMER 28: Program, ki od uporabnika zahteva velikosti tabele ter njune elemente, nato pa

izpiše vrednost true, če je tabela simetrična, in vrednost false, če tabela ni simetrična:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vpiši pozitivno celo število: ");

int n = int.Parse(Console.ReadLine());

int[] tabela = new int[n];

Console.WriteLine("Vpišite vrednost: ");



for (int i = 0; i < n; i++)

{

tabela[i] = int.Parse(Console.ReadLine());

}

bool simetricen = true;

for (int i = 0; i < tabela.Length / 2; i++)

{

if (tabela[i] != tabela [n - i - 1])

{

simetricen = false;

break;

}

}

Console.WriteLine("Je simetrična? " + simetricen);

Console.ReadKey();

}



41





Slika 26: Izpis programa pri primeru 28

Vir: Lasten (2015)





2.10 Vpeljava metod


Halvorsen (2014, 2426) navaja, da je metoda osrednji del programa, ki rešuje konkreten primer tako, da iz podanih parametrov vrne rezultat. Gre torej za nekakšen podprogram, ki

neodvisno od glavnega programa rešuje določen problem. Metode uporabljamo predvsem

zaradi boljše strukturiranosti programa in boljše berljive kode ter s tem poskrbimo, da ne pride

do ponavljanja kode.





2.10.1 Definicija metode


Definicija metode je sestavljena iz deklaracije in telesa metode in jo napišemo v celoti pred ali za glavno metodo Main.

Z deklaracijo metode na nek način registriramo metodo v programu. V deklaracijo zapišemo,

ali je metoda javna ( public), privatna ( private) ali zaščitena ( protected). Nato določimo vrsto metode, torej ali je metoda statična ali objektna, ter podatkovni tip rezultata metode. Sledi

določitev imena metode, ki se po dogovoru vedno začne z veliko začetnico in ne sme vsebovati

presledkov in nekaterih posebnih znakov. Za imenom metode sledita argument metode in

podatkovni tip argumenta zapisana v oklepaju. V primeru več argumentov le-te ločimo z

vejicami.

42

PRIMER 29: Deklaracija metode Min. Metoda Min je javna (public), vrača rezultat v obliki

celega števila (tip int) in sprejme dva argumenta, ki sta prav tako celi števili (tip int), prvi argument se imenuje a, drugi pa b:

public int Min(int a, int b);



Telo metode se nahaja znotraj zavitih oklepajev ({}), v katere vpišemo stavke, katere želimo, da metoda izvede.

PRIMER 30: Metoda Primerjava je statična (static), vrača rezultat v obliki celega števila (tip

int) in prejme dve celi števili (tip int), ju primerja ter če je prvo število večje od drugega, vrne

število 1, če sta števili enaki, vrne število 0 in če je prvo število manjše od drugega števila, vrne

število -1.

static int Primerjava(int stevilo1, int stevilo2)

{

if (stevilo1 > stavilo2);

{

return 1;

}

if (stevilo1 == stavilo2);

{

return 0;

}

else

{

return -1;

}

}



43





V primeru, da metoda ne vrne nobenega rezultata, pač pa le opravi neko delo, kot podatkovni

tip rezultata navedemo void. V tem primeru metoda ne vsebuje stavka return.

PRIMER 31: Metoda Izpis je statična (static) metoda in tipa void, saj ne vrne nobenega

rezultata, pač pa v konzolo izpiše "Programski jezik C#":

static void Izpis()

{

Console.WriteLine("Programski jezik C#");

}



2.11 Vprašanja in naloge z namigi in rešitvami

1. Opišite razliko med metodama Console.WriteLine() in Console.Write().

Namig: Pomagajte si z razlago v tem poglavju.

2. Spremenite kodo programa iz tega poglavja za izpis različnih pozdravov, na primer

"Dober dan!".

Namig: Uporabite kodo preprostega programa, zapisanega v tem poglavju, in izpišite

pozdrav.

3. Napišite kodo programa, ki bo v konzoli izpisal vaše ime in priimek.

Namig: Uporabite metodo Console.Write().

4. Napišite program, ki bo v konzoli izpisal števila 1, 101, 1001, in sicer vsako v svojo

vrstico.

Namig: Uporabite metodo Console.WriteLine().

5. Definirajte spremenljivko, ki lahko vsebuje le cela števila.

Namig: Uporabite podatkovni tip int.



44

6. Definirajte spremenljivko Spol podatkovnega tipa bool.

Namig: Uporabite podatkovni tip bool.

7. Izračunajte, koliko barve potrebujete, da prepleskate sobo, dolgo 5 m, široko 4 m in

visoko 2,5 m. V sobi imate tudi okno, ki meri 2 m2. Z enim kilogramom barve lahko

prebarvate 10 m2.

Namig: Izračunamo površino vseh sten in stropa (tal ne bomo barvali, zato jih pri izračunu

površine ne upoštevamo) ter odštejemo površino okna. Dobljeno površino izpišemo. Z

enim kilogramom barve prepleskamo 10 m2, zato delimo z 10 in za vsak primer prištejemo

1 l barve.



Rešitev:

static void Main(string[] args)

{

int dolzina = 5;

int sirina = 4;

int visina = 2;

int okno = 2;

int prekrivnost = 10;

int povrsina = dolzina * sirina + visina * sirina * 2

+ visina * dolzina * 2 - okno;

int kolicina = (povrsina / prekrivnost + 1);

Console.WriteLine("Povrsina, ki jo je potrebno

prebarvati: " + povrsina);

Console.WriteLine("Potrebna kolicina barve " +

kolicina);

Console.ReadLine();

}

8. Zapišite dve spremenljivki tipa int in sestavite program, ki bo vrednosti spremenljivk

zamenjal.

Namig: Vpeljemo še tretjo spremenljivko.

Rešitev:

static void Main(string[] args)

{

int a = 5;

int b = 7;

int staria = a;

a = b;

45

b = staria;

Console.WriteLine("a = " + a);

Console.WriteLine("b = " + b);

Console.ReadLine();

}

9. Zapišite niz, ki vsebuje angleško abecedo, nato izpišite dolžino niza ter 6., 12. in 18.

črko abecede.

Namig: Indeksiranje znakov v nizu se začne z 0.

Rešitev:

static void Main(string[] args)

{

string abeceda = "ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ";

int dolzinaAbecede = abeceda.Length;

char sestaCrka = abeceda[5];

char dvanajstaCrka = abeceda[11];

char osemnajstaCrka = abeceda[17];

Console.WriteLine("Dolžina angleške abecede je " +

dolzinaAbecede);

Console.WriteLine("Šesta črka angleške abecede je "

+ sestaCrka);

Console.WriteLine("Dvanajsta črka angleške abecede

je " + dvanajstaCrka);

Console.WriteLine("Osemnajsta črka angleške abecede

je " + osemnajstaCrka);

Console.ReadLine();

}

10. Sestavite program, ki prebere tri števila in jih sešteje.

Namig: Uporabite metodi Console.ReadLine() in Parse.

11. Sestavite program, ki prebere polmer kroga in izračuna njegov obseg.

Namig: Uporabite Math.PI.

12. Vsako podjetje ima naziv, naslov, telefonsko številko, spletno stran in direktorja.

Sestavite program, ki bo prebral vse te podatke in jih izpisal v konzolo.

Namig: Uporabite metodo Console.ReadLine()



46

13. Sestavite program, ki bo preko konzole prebral trimestno število in ga izpisal v obrnjenem vrstnem redu.

Namig: Pazite, da prebrani podatek pretvorite v ustrezni podatkovni tip.

Rešitev:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi trimestno celo število:

");

int stevilo = int.Parse(Console.ReadLine());

int enice = stevilo % 10; ;

int dvomestnoSt = stevilo / 10;

int desetice = dvomestnoSt % 10;

int stotice = dvomestnoSt / 10;

Console.WriteLine("Število: " + stevilo);

Console.WriteLine("Obrnjeno število: " + enice

+ desetice + stotice);

Console.ReadKey();

}

14. Sestavite program, ki iz konzole prebere dve števili in zamenja njuni vrednosti v

primeru, da je prvo število večje od drugega.

Namig: Uporabite pogojni stavek if.

15. Sestavite program, ki prebere tri števila in izpiše največjo število.

Namig: Uporabite gnezdenje if stavka. Program naj najprej preveri, katero od prvih dveh

števil je večje ter le-to število primerja s tretjim številom.

16. Sestavite program, ki uredi tri števila po velikosti.

Namig: Program najprej poišče najmanjše od treh števil in ga zamenja s prvo številko.

Potem preverite, če je druga številka večja kot tretja in če je, naj tudi njiju zamenja.

17. Zapišite program, ki iz konzole prebere koeficiente a, b in c kvadratne enačbe: 𝑎𝑥2 +

𝑏𝑐 + 𝑐 in izračuna ter izpiše njene realne ničle.

Namig: Kvadratna enačba lahko ima 0, 1 ali 2 ničli. Da izračunamo realne ničle, moramo

najprej izračunati diskriminanto ( D) po formuli: 𝐷 = 𝑏2 − 4𝑎𝑐. Če je diskriminanta enaka

nič, bo imela kvadratna funkcija eno dvojno realno ničlo, ki jo izračunamo po formuli:

47

−𝑏

𝑥1,2 =

. Če je vrednost diskriminante pozitivna, ima kvadratna funkcija dve različni

2𝑎

realni ničli, ki ju izračunamo po enačbi:

−𝑏±√𝑏2−4𝑎𝑐

𝑥1,2 =

. Če je diskriminanta negativna,

2𝑎

kvadratna funkcija nima nobene realne ničle.

18. Sestavite program, ki bo od uporabnika zahteval vpis števila in nato v konzolo izpisal

števila od 1 do tega števila.

Namig: Uporabite zanko for.

19. Sestavite program, ki bo od uporabnika zahteval vnos števila, nato pa preveril, ali je to

število deljivo s 3.

Namig: Uporabite zanko for in operator % za iskanje ostanka pri deljenju

(stevilo % 3 == 0).

20. Sestavite program, ki bo od uporabnika zahteval vpis številke, od katere bo nato

izračunal in izpisal fakulteto tega števila.

Namig: Uporabite zanko while.

Rešitev:

static void Main(string[] args)

{

Console.Write("Vnesi število: ");

int n = int.Parse(Console.ReadLine());

int fakulteta = 1;

while (n >= 1)

{

fakulteta *= n;

n--;

}

Console.WriteLine("n! = " + fakulteta);

Console.ReadKey();

}

21. Sestavite program, ki iz konzole prebere število n in izpiše vsoto prvin n števil

Fibonaccijevega zaporedja: 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377 …

Namig: Fibonaccijeva števila se začnejo z 0 in 1, vsako naslednje število pa je definirano z

vsoto njunih dveh predhodnikov. Program za izpis prvih n Fibonaccijevih števil lahko

48

sestavite s pomočjo zanke for od 1 do n, ki na vsakem koraku izračuna naslednje Fibonaccijevo število s seštevkom prejšnjih dveh števil.

22. Sestavite program, ki ustvari tabelo z 20 elementi podatkovnega tipa int in v vsak

element tabele hrani številko, ki je enaka petkratniku indeksa.

Namig: Uporabite zanko for.

23. Sestavite program, ki prebere dve tabeli iz konzole, in preverite, če sta enaki.

Namig: Dve tabeli sta enaki, če sta enako dolgi in imata enake vse svoje elemente. Drugi

pogoj preverite s pomočjo zanke for.

24. Sestavite program, ki najde in izpiše vsa praštevila od 1 do 100.

Namig: Praštevilo je število, ki ima samo dva delitelja, število 1 in samega sebe.

25. Definirajte metodo, ki za dano ime izpiše "Pozdravljen, <ime>".

Namig: Uporabite metodo s parametrom podatkovnega tipa string.

26. Definirajte metodo Max() z dvema parametroma podatkovnega tipa int, ki vrne večjo

od dveh števil. Nato sestavite program, ki prebere tri števila iz konzole in izpiše

največjo od teh števil. Pri sestavljanju programa si pomagajte z metodo Max().

Namig: Uporabite izraz: 𝑀𝑎𝑥(𝑎, 𝑏, 𝑐) = 𝑀𝑎𝑥(𝑀𝑎𝑥(𝑎, 𝑏), 𝑐).

27. Definirajte metodo, ki ugotovi, kolikokrat se neko število pojavi v dani tabeli.

Namig: Metoda kot parameter predvideva tabelo z elementi, ki so cela števila (int[]).

28. Definirajte metodo, ki preveri, če je element iz danega indeksa tabele večji kot njegova

soseda.

Namig: Prvi in zadnji element tabele bomo primerjali le z njegovim levim oziroma desnim

sosedom. Ostale elemente primerjamo z levim in desnim elementom.





49





2.12 Povzetek

V današnjem času so postali računalniki nenadomestljivi. Uporabljamo jih za reševanje

kompleksnih problemov na delovnem mestu, z njihovo pomočjo se lahko tudi zabavamo in

komuniciramo. Kljub dejstvu, da so računalniki tako razširjeni, pa le malo ljudi ve, kako v

resnici delujejo. V resnici niso računalniki tisti, ki so zares pomembni, pač pa programi

(programska oprema), ki delujejo na njih. Za razvoj programske opreme je potrebno znanje

programiranja.

V tem poglavju smo obdelali zgradbo programa, deklaracijo spremenljivk ter podatkovne tipe

int, double, bool, char, string in object. Podrobneje so povzeti načini za izpis podatkov v

konzoli in metode za branje podatkov iz konzole. Nadalje sta predstavljena pogojna stavka if

in if-else ter zanki while in for. Na koncu poglavja smo se dotaknili še tabel in metod v

programskem jeziku. S tem smo zajeli bistvene elemente programskega jezika in tako osvojili

osnove programskega jezika C#.





50





3

ZAKLJUČEK

Programski jezik C# je eden izmed najpogosteje uporabljenih programskih jezikov, zato so v

e-knjigi predstavljene osnove le-tega. V vsakem izmed poglavji je na kratko predstavljena

osnovna teorija izbrane tematike, ki je v nadaljevanju podkrepljena z različnimi praktičnimi

primeri. Na koncu vsakega poglavja so zbrane naloge z rešitvami in namigi za pomoč pri

samem reševanju. Predstavljene tematike so bile izbrane na osnovi mojih večletnih izkušenj

omenjenega področja. V osnovi je knjiga namenjena vsem začetnikom in prav tako vsem tistim,

ki bi želeli spoznati osnove programskega jezika C# oz. ponoviti osnove le-tega. Za učinkovito

razumevanje obravnavanega programskega jezika je priporočljivo rešiti čim večje število nalog

znotraj vsakega poglavja. Potrebno se je zavedati, da se programiranja ne učimo samo z

branjem teorije, temveč z njegovo uporabo, ki jo lahko osvojimo le tako, da rešujemo raznolike

naloge.



51





4





LITERATURA IN VIRI


C# Practical Learning 3.0, (online). 2008. (citirano 30. 5. 2015). Dostopno na naslovu:

http://www.functionx.com/csharp/.



C# Station, (online). 2008 (citirano 30. 5. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.csharp-

station.com/Tutorial.aspx.



CSharp Tutorial, (online). 2008. (citirano 30. 5. 2015). Dostopno na naslovu:

http://www.java2s.com/Tutorial/CSharp/CatalogCSharp.htm.



Halvorsen, H. Introduction to Visual Studio and C#. Porsgrunn, 2014.



Jerše, G., in Lokar, M. Programiranje II, Objektno programiranje. Ljubljana: B2, 2008.



Lokar, M. Osnove programiranja: programiranje – zakaj in vsaj kaj. Ljubljana: Zavod za

šolstvo, 2005.



Lokar, M. in Uranič, L. Programiranje 1. Ljubljana: Zavod IRC, 2009.



Mayo, J. C# Station Tutorial, (online). 2008 (citirano 30. 5. 2015). Dostopno na naslovu:

http://www.csharp-station.com/Tutorial.aspx.



Murach, J., in Murach, M. Murach's C# 2008. Mike Murach @ Associates Inc. London,

2008.



Nakov, S. & Co. Fundamentals of computer programming with C#, Trnovo: Faber, 2013.



Sharp, J. Microsoft Visual C# 2013 Step by Step. Washington: Microsoft Press, 2013.





52