XI. letnik. v Gorici, dne 30. aprila 18. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne vraščajo. Ntftrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto <1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema Gorici, vHilarijs —■ Izd jitelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) y Gorici. Delavska slavnost —i------: v Gorici. = Udom »Slov. kalol. delavskega društva« .11 vsem bratskim društvom po deželi naznanjamo glede nedeljske slavnosti sledeče: Ob 27» pop. bo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici slovesni blagoslov društvene zastave, potem govor in litanije. Blagoslov društvene zastave bo izvršil prečastiti prelat Josip dr. Gabrijevčič, voditelj centralne bogoslovnice v Gorici. Govoril bo č. g. I v a n D e r m a s t i a. Ob 4V2 prične slavnostno zborovanje v Št. Petru pri Gorici in sicer v prostorih »Kmetijske zadruge«. Vstopnice za to slavnost se dobe v delavski sobi. Vapored slavnostnega zborovanja: 1. Pozdrav predsednika. 2. Papeževa himna. 3. Slavnostni govor (dr. Krek). 4. Deklamacija: »Ave Leo!« 5. Pesem: »Zastava že razvita je«. G. Deklamacija: »Leonu XIII.«. 7. Govori vabljenih gostov. 8. Pesem: »Pozdrav«. 9. Deklamacija: »Pesem krščanskih delavcev«. 10. Pesem: »Za dom med bojni grom«. 11. Pesem: »Majnikova«. 12. Cesarska pesem. Med raznimi točkami bo svirala vojaška godba. Zborovanje bo v slučaju lepega vremena na prostornem dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v dvorani »Kmetijske zadruge«. LISTEK. Gorske slike. Kako je pa z Sibroin? 1 nu, če že hočete vedeti, potem seveda jaz ne morem reči: ne, kajti dolžnost moja je skoro, da vam povem, kako in kaj je ž njim; on je namreč precej zanimiva oseba. Sedaj je že star. Glavo ima sivo, lice nagubano. Noge so mu kruljeve in hodi le ob dveh bergljah. V tem položaju je jednak neki sliki, katera se nahaja navadno v pratiki, kjer je oglas za zdravila proti trganju. Čisto podoben, vam pravim. Za obleko ne morem povedati nič gotovega, ker od svoje mladosti sem še ne vem, da bi bil imel Siber ke-daj na sebi suknjo in telovnik. Nosi navadno le hlače in srajco, druzega tako malo rabi, ker gre le v najhujši vročini na prosto. Je pač reva sedaj, a nekdaj je bilo drugače. On je bil krojač in kot tak jedna najznamenitejših oseb v vasi. Hodil je navadno šivat s Cotom, kateremu so Od milnice na meji goriški pojdejo drušlveniki z razvilo zastavo v prijazni Št. Peter. V nadi obilne udeležbe iz vseli občin goriške dežele kličemo: N a s v i d e n j e! Boj proti nasilstvu. Na Hrvaškem v zadnjem času vre. Bratje Hrvati, dasi že 800 let ječe pod tnjim jarmom, pokazp.li so se kot narod jakega duha in jake volje. Krasni pokret na Hrvaškem za (inancielno samostalnost, za svobodo tiska, za shodno in društveno prnvo, ki se je započel pred dvema mesecema in izvršil po celi Hrvaški, se je pretvoril vsled izzivanja mažarskega napisa v Zagrebu in mažarskih zastav na hrvaških železniških postajah v najodloč-nejši odpor proti mažarstvu. Ta borba hrvaškega naroda postala je krvava že v začetku. Padlo je več ubitih in ranjenih, v samem Zagrebu je bil proglašen nagli sod. Da je na Hrvaškem prišlo tako daleč, se nihče ne čudi, ki pozna vprav azijske razmere na Hrvaškem. Med Ogersko in Hrvaško je sklenjena nagodba, glasom katere sto obe državi enakopravni. Pa Mažari so sklenili, da to pravo v dejanju rušijo in gazijo. Pomažarili so železnice na Hrvaškem, ustanovili mažarsko gospodstvo na Reki, sklenili pomažariti hrvaško domobranstvo in šole v hrvaškem Primorju. Ves železniški promet na Hrvaškem so osredotočili v Pešti in na Reki, dočim hr?aška mesta propadajo. Državne finance so povsem spravili v svoje roke ter jih izrabljajo na svojo korist, a na škodo Hrvaške. Hrvaški pa očitajo, da jo mora Ogerska v svojo škodo vzdrževati. Vlada v Pešti si je ob raznih prilikah prisvojila pravo, da zastopa v ma-žarski obliki Ogrsko in Hrvaško. Poslej je šlo tako dalje, da so na samem Hrvaškem jeli ob raznih prilikah poleg hrvaških izobešati tudi mažarske zastave. pridejali tudi priimek škof, ker se je večkrat pobahal, češ, smo kot škofi. Pa sta šivala nekdaj pri nas, kakor mi je pravil oče. On je bil takrat desetleten deček in do Sibra je imel vedno veliko spoštovanje. Vseni sta že bila naredila obleke, le zanj še ni bilo nič. Oče moj je gledal in gledal, a nikjer ni-kakega blaga. „Pa saj so tudi meni obljubili hlače“, mislil si je, a prave ni mogel zadeti. Bil je že zadnji dan njunega šivanja, a hlač še nikjer. Pa pravi Siber mojemu očetu: „Kante, pa sem pojdi, sedaj si pa ti na vrsti“. In vzel je cvirnato nit, pa začel meriti na vse mogoče strani in delati vozle, ki so značili dolžine. Takrat še niso poznali druge mere. Potem je privlekel sč stola, na katerem je sedel, kos platna. — „Da bi te spak, torej na mojem platnu je sedel! O ti vražji dedec ti“, mislil si je moj oče. Pa vendar so bile proti večeru že hlače. — „Na, pa brž pomeri1*, de Čot ter pahne narejene hlače tja po mizi. In vendar so se prilegale. Volilno pravo na Hrvaškem je silno zastarelo. Izmed 3 milijonov prebivalcev iina jih okoli 30.000 volilno pravico, in med temi je polovica uradnikov. A še ta peščica volilcev ne more svobodno voliti. Volitve na Hrvaškem vrše se v senci bajonetov, opozicijonalni volilci se na dan volitve brez vsakega vzroka zapirajo, da le prodore vladni mameluk. Shodno in društveno pravo se gazi v blato. Ljudstvo niti prosto zborovati ne sme. Ko so pričeli po vsem Hrvaškem sklicevati javne shode za ftnancielno samostalnost, je vlada brez vsakega zakonitega vzroka prepovedala vse shode. Ko so na to po paragrafu 2. društvenega zakona sklicevali zborovalce na vabila, je vlada i ta zborovanja šilom zatrla. O svobodi tiska na Hrvaškem niti govoriti ne morejo. Vlada si zastareli tiskovni zakon poljubno tolmači, ter poljubno zaplenuje hrvaške opozicijonalne liste. Po cele dneve ne izidejo listi, ker so bili zaplenjeni, a oblast ne pove, kaj je zaplenjeno in kaj ni zaplenjeno. Absolutno je nemogoče hrvaškim listom, objavljati pravo mnenje hrvaškega naroda. Hrvaško časopisje se strašno preganja, zapirajo najboljše može, kakor urednika Pasariča, dr. Heimerla in druge. V očigled vsemu temu je pač umevno, da je hrvaški narod vzbruhnil. Strankarski razpori, ki so slabili hrvaško moč, so se zadnji čas poravnali in se je jela oživljati pri Hrvatih narodna odporna moč. Zato pa se je toliko silneje pojavil glas naroda po pravicah. Vlada hoče nasilnim potom udušiti glas naroda. Toda narod se ne da pomiriti ; on govori z uličnimi demonstracijami proti banu-na-siluiku in mažaronstvu. Mi Slovenci z zanimanjem spremljamo pokret bratskega naroda. Vrlo nas veseli, da je shod krščanskih slov. novinarjev, ko je sklepal o svoji lastni organizaciji, soglasno vsprejel resolucijo, ki se glasi: Ker imajo Hrvatje in Slovenci po svojem prirodnem sorodstvu, po kulturnih težnjah in sedanjih političnih razmerah slične in skupne potrebe, katerim morejo ustreči samo z vzajemno podporo Že sta začela spravljati skupaj svojo šaro, pa prinese moja babica še skledo žgancev na mizo. „Uh, to pa to, ti pa že znaš“, na-muzal se je Siber, in že so lezli tolsti kosi dol po njegovem goltancu. „Pa še malo z mlekom11, pravi Čot, „jaz sem že sit tega“, pa porine skledo malo od sebe. „Kaju, pravi Siber, „tako?“ Pa zgrabi skledo ter jo potegne k sebi. „Mleka gor, pa ne mastnih žgancev z mize“. Vsi so ga začudeno pogledali, a on je držal skledo krepko v rokah, dokler se mu ni želja izpolnila. „Zabeljeni žganci, pa še mleka nanje, to pa to. Ti spak, to pa to 1“ S Čotom pa nista bila od takrat več tako dobra prijatelja . .. Pa da ne zabim. Tudi muzikant je bil naš Siber, prav hnd muzikant. In pa Čot. Da, oba; kakor pri igli, tako pri godbi. Sibrov bas — Čotova harmonika. Pač ne vem, ali je bilo preje kako ženitovanje brez teh dveh. Tam gori na in skupnim delom za ojačenje svoje kulturne sile na polju kulturnem, gospodarskem in socijalnem — izraža sestanek kršč. sloven. časnikarjev željo, da pride med rodoljubnim hrvaškim in slovenskim novinstvom kot enim izmed najmočnejših današnjih naših činiteljev v borbi zu svobodo in edinstvo hrvaškega in slovenskega naroda, čim najprej do čim ožjega približanja, da morejo uspešneje skupno izvrševati naloge, katere časnikarstvu povsod nalaga duh nove dobe. Ker se pa na Hrvaškem na nečuven način zatira svoboda narodnega tiska in domoljubno časnikarstvo najhujše preganja, in ker je svobodna beseda narodnega tiska eno najuspešnejših sredstev, s katerim se izraža volja ljudstva — zato sestanek slov. katol. časnikarjev radostno in srčno pozdravlja ta pokret in borbo hrvaških opozicijonalnih strank za ustavna prava in izpremembo sedanjega tujega in nazadnjaškega zistema v Hrvaški, ter poživlja vse pravično, vlasti vse bratsko slovansko časopisje, naj daje pravični in težki borbi hrvaških rodoljubov vso mogočo moralno podporo. Politični pregled. Državni zbor deluje sedaj v odsekih. Najvažnejšo nalogo imata nagod-beni in carinski odsek. Vlada je v veliki zadregi, ker hočejo Jugoslovani in soci-jalni demokratje z obstrukcijo preprečiti namišljeno premembo poslovnika. Katoliško - narodna stranka na Kranjskem je zopet začela prirejati ljudske shode. Prvi je govoril dr. Šušteršič v Ljubljani. Nadalje so bili shodi v Dobrepoljah in Škofjiloki. Tako je prav! Ved med ljudstvo naj gredo poslanci! Velike demonstracije na Hrvaškem. — Vkljub bajonetom, ki se svetijo po vseh ulicah v Zagrebu, narašča razburjenje. Gibanje proti sedanjemu banu narašča vedno huje. Zapori so prenapolnjeni aretiranih demonstrantov. Narod se je začel gibati po vsej kraljevini. V Križevcu so bile grozne demonstracije. V Zagrebu so si dali mažaroni na mažarski zapečku sem ju videl, kjer se je le kdo ženil. Mi otročaji smo zijali gori, Siber pa je drgnil z lokom po strunah, da se je kar kadilo. Takrat je pozabil na vse bolečine, na vsako, tudi največje trganje. Oh, ta njegov bas! Čot pa je sedel tam zraven, potegoval mehove in — kozarce. „Ku škofi, ku školi“, zarežal se jo večkrat dol po sobi . . . Pa vse je končalo. Tudi ženitova-nja postajajo nekako pusta, tistega svežega, živega duha ni več dosti med nami. Sibrov bas je nekje gori pod streho, Čot je harmoniko menda cel6 prodal. „1, kaj češ“, dejal mi je enkrat Siber, „je že tako na svetu. Vse preide, vse preide11. * * ♦ Res, vse mine. Sveča Sibrovega življenja je dogorela — umrl je. L njim je izginil eden onih originalov, kakoršnih nahajamo le malo med našim ljudstvom. Bodi mu lahka zemljica. Gorski. N,-mičnimi in nn-znaniia s p t c j e m a upravnišlvo v Gorici, Setneniška ulica 5. 1 (> Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. kazini napraviti čvrsta železna vrata, ki so 10 cm. debela. Bansko palačo noč in dan čuva orožništvo. General Čanič je bil preteklega ledna baje trikrat na Dunaju, in pripoveduje se, da bode skoro ban Khuen-Heder\vary odstopil, ker je njemu nemogoče vzdržati red. Hrvaška se pripravlja na velike dogodke. Protižidovski nemiri v Galiciji. — V Uhno\vu v Galiciji jo začelo na več krajih istodobno goreti. Raznesla se je govorica, da so zanetili Židje iz maščevanja. Kmetje so na to udrli v židovske hiše, podrli okna in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Židje so jo prestrašeni popihali, kmetje pa za njimi. Orožniki nišo mogli ničesar opraviti ter so morali pozvati vojaštvo, ki je naredilo mir. Pričakujejo novih nemirov. Kulturni boj v Franciji. — Škofu Turinaz-u v Nancy-ju je vlada ustavila plačo, ker je raz prižnico govoril proti preganjanju francoskih rodovnikov in je za njim pridigal bivši jezuit abbe Ravo-nez. Ta odločni nastop škofa je silno navdušil francoske katoličane. V nadomestilo odtegnjene mu plače pošiljajo lajiki in duhovniki svojemu škofu svoje prihranke. Škof Turinaz je poslal Com-besu zelo ostro pismo, v katerem se „za-hvaljuje11 za milostno prepoved plačo ter najodločnejše protestira proti vladni nasilnosti. Angležki kralj je prišel v Rim, ter v sredo obiskal papeža v Vatikanu. Saški kralj je prišel na Dunaj, kjer ga je sprejel naš cesar v spremstvu nadvojvod. Macedonski dogodki. — Iz Stare Srbije in Albanije prihajajo jako resne vesti. Po teh poročilih lahko pride vsak trenotek do klanja kristijanov. Nič ne koristi, da soi v nekaterih krajih, kjer so Albanci najbolj grozili, zbrani turški vojaki. Albanci se potegujejo nazaj in ropajo pri tem krščanske vasi. Sedaj je nad 60.000 Albancev oboroženih. Vsled grozečega nastopanja Albancev se je izvršitev reform ustavila. Albanci se zbirajo v gorah in čakajo, kaj sklene njihov vojni svet. Tudi vstaške čete nadaljujejo svoje delovanje, če tudi letos ne bruhne na dan splošni vstanek. Vsakdan se poroča o novih zmagah čet Boris Saratova. V Carigradu se zelo boje za Sultanovo življenje. V posadki sultanove palače so sami Albanci, ki bi utegnili nastopiti proti sultanu, ako bi ostro nastopal proti vstaškim Albancem. V Carigradu so zaprli 200 albanskih odličnjakov, ker so na sumu, da so v tesni zvezi z agitatorji. Dopisi. Iz Šempasa. — (Kmetijski shod.) V nedeljo pri sv. maši se nam je naznanilo, da bode popoludne, po blagoslovu, kmetijski shod in sicer v šolski sobi. Z veseljem smo pozdravili to vest in komaj čakali, da pride ura, ko dobimo spet kaj poduka, kako zboljšati naše kmetsko stanje, in res, popoludne, po blagoslovu je prišel čas, ko se nas je napolnila šolska dvorana do zadnjega kotička tako, da je moralo veliko ljudstva oditi, ker ni dobilo več prostora. Predaval je g. potovalni učitelj A. Šlrekelj. Poslušalci so prav pazljivo poslušali. Predaval je o živinoreji. Omenil je koristi, ki nam jih donaša, in katerih bi nam pa še več donašala ako bi jo znali bolj gojiti. Govoril je tudi o osuševanju in o namakanju travnikov, kar bi bilo pri nas neobhodno potrebno, kajti večina travnikov ima, ali premokro, ali pa presuho lego. Govoril je tudi o gnojilih, ki naj bi jih rabili za travnike. Omenil je tudi raznih strojev, ki naj bi jih rabili pri spravljanju sena, s kojimi bi si prihranili veliko truda. Ker pa so ti stroji precej dragi in ne bi jih mogel en sam posestnik kupiti, rekel je, da naj bi se združilo več posestnikov skupaj in si naročili take stroje. Na to povabi navzoče, naj stavijo, ako se jim zdi potrebno do njega razna vprašanja ne le glede živinoreje, ampak tudi glede trtoreje, sadiereje, vinarstva itd., na katera bode drage volje odgovarjal. — Na to vabilo oglasi se prvi g. župnik, ki je stavil razna vprašanja, med temi: kako ravnati, ako nas spet obišče slana, kako ravnati z motnim vinom itd. Za njim se oglasi g. nadučitelj Križman, z vprašanjem: zakaj vino porujavi, oziroma počrni in kako ravnati s takim vinom. Gospod Urbančič prosi pojasnila, ali bi bilo primerno napraviti občinsko drevesnico. Oglasilo se je razu n teh tudi mnogo kmetov, ki so stavili razna vprašanja. In na vsa ta vprašanja, je g. potovalni učitelj razločno odgovarjal. K sklepu oglasi se še g. župnik, ki je navduševal poslušalce za to, da bi so ravnali po besedah g. potovalnega učitelji, se mu lepo zahvalil in razlegal se je iz grl poslušalcev gromoviti „živio“ g. potovalnemu učitelju Na to smo se razšli želeč, da bi nas gospod potovalni učitelj v kratkem zopet obiskal. Kmet. Novice. Uprava „Prlm. Lista" je začela tiskati nove naslove. Prosimo cenj. naročnike, naj nam takoj sporočijo, ako niso naslovi pravilni. Po/or! — Kdor se hoče vdeležiti v nedeljo delavske slavnosti v Št. Petru, mora si oskrbeti vstopnico, katero dobi v društveni sobi v Semeniški ulici. To velja tudi za odbornike raznih društev, ki so prijavili svoj prihod. Do zdaj se je oglasilo 20 društev goriške dežele. Pričakujemo, da se oglasijo vsa katoliška društva. Prosimo nujno, naj bi ona društva, ki se radi preodda-ljenosti ne morejo vdeležiti, pooblastila koga v mestu, ki bi jih zastopal. Odborniki in poverjeniki „Slov. katol. delavskega društva" so vabljeni, da so vdeležč v polnem številu posvetovanja v nedeljo ob 11. uri v delavski sobi. Podpore se v nedeljo ne bodo delile. Pomožnemu odboru „KrŠč. soci-jalne zveze za Primorsko44. — Ker se bo v nedeljo 3. maja zbralo v Št. Petru pri Gorici mnogo rodoljubov, je želeti, da bi pomožni odborniki „Kršč. soc. zveze11 priSli skupaj in dobili med prosto zabavo časa za medsebojni dogovor. I. Rejec, kaplan. Vojaški škof dr. Belopotoczky je v torek nadzoroval tukajšni vojaški duhovni urad. Bil je gost presv. knezo-nadškofa. Imenovan,je. —Policijski kancelist g. Venceslav Schamanek je imenovan za policijskega oficijala. — Za policijskega kancelista je imenovan titulami orožniški stražmešter g. Ivan P r e d a u k. — Za sodnega kancelista v Pazinu jo imenovan Bože Sadič, mornarični nadglednik. SaSki kralj, vračajoč se iz Riviere, peljal se je v nedeljo skozi Gorico na Dunaj. V Gorico je došel ob 7l/4 zvečer. Na kolodvoru in okoli njega je bilo polno ljudstva. Za »slovensko sirotlšče“ oziroma za „Kat. društvo detoljubov“ v Gorici so darovali: P. n. Egidij 2 K, Katarina Pahor 6 K. — Razprodaja knjige ,.Socijalno vprašanje" je vrgla še 6 K. Kdaj se je zvezal dr. Gregorčič z Lahi ? Kdo je falot ? — Na to vprašanje, katero je stavila „Soča“ v zadnji svoji številki, odgovarjamo kratko in precizno, da je falot oni, ki je v zadnji številki „Sočeu napisal te-le vrstice: „Zveza in pogodba med dr. Pajerjem in vitezom Gredolčičem, glede na volitve v državni zbor, je bila sklenjena v soboto 15. decembra 1. 1900. Nad eno uro sta delala načrte in kombinacije ter ko- nečno popolnoma dogovorila bojni načrt. Dr. Gredolčič si je bil zagotovil Pajerjevo pomoč pod težkimi pogoji, katere plačuje slovensko ljudstvo11, in sicer ostane falot toliko časa, dokler ne dokaže resničnosti te svoje trditve. Ker je padotičnik celo tako nesramen, da trdi, da je zgoraj navedeno trditev dokazal, sili nas, da ga imenujemo tudi navadnega laž- njivca in obrekovalca, dokler nam ne pove, kje in kako je dokazal svojo nesramno Ir lite v. Bojkot ka-li zopet dovoljen! — Že večkrat smo čuli iz prav verodostojnih virov, da je dobilo naše državno pravdništvo od višje oblasti strogo naročilo, naj pazi, da ne pride pri nas nič kaj takega v javne liste, kar bi količkaj dišalo po bojkotu. Državno pravdništvo se je, kakor smo se večkrat prepričali, tega ukaza vedno in povsod tesnosrčno držalo, ko je kak slovenski list le odda-leč hotel namigovati našim ljudem z znanim: „Svoji k svojim!11 Le tega nam niso naši viri povedali, da li se zgoraj omenjeni ukazi tičojo le slovenskih listov ter da smejo našu državna pravdništva nasproti italijanskim listom postopali vse drugače in jim v tem oziru celo pustiti prosto roko. In da ni to slednje izklju- čeno, dokazuje nam neka notica iz Gorice v tržaškem ,.1’iccolo della sera“ oil nedelje, v listu, ki je v goriškem mesiti veliko bolj razširjen in čitan, nego noben drugi celo v Gorici izhajajoči italijanski list. Ta notica slovi doslovno tako-le: „ Velikanska pekarija. V mesecu maju se odpre tukaj pekarija po najnovejšem zistemu, ki prevzame nalogo delali slovenskim pekom jako umestno konkurenco, ki so se obogateli s lem, da trikrat na dan pečejo kruh ter so v stanu tako ob vsaki uri oskrbovali hotele. kavarne in zasebnikes svežim kruhom. Nadejati se je, da bodo vsaj Italijani dali prednost tej pekariji mesto onim zo-ek tirnih pekovu. — Ako ni to bojkot v najlepši obliki, potem ne vemo, kaj bi še zamogli razumeti pod besedo bojkot. Napisali smo te vrste no iz strahu, da bi naši slovenski peki pri takem bojkotiranju kaj trpeli, še manj pa, ker bi se bali mi bojkota od strani Italijanov; marveč napisali smo te vrsto za to, da dokažemo dvojno mero, s katero so postopa pri nas od strani poklicanih oblasti. Napisali smo te vrste pa tudi zaradi tega, ker bi radi vedeli, ali obstoje še nadalje prej omenjeni predpisi gled<* postopanja državnega pravdništva nasproti onim listom, ki bi kaj pisali o bojkotu. In pa tudi zaradi tega, ker bi radi znali, ali so bili veljavni oni ukazi le za slovenske liste ali pa tudi za italijanske. Občui zbor „Centralue poso-jilnice“ v Gorici. — Občni zbor »Centralne posojilnice11 v Gorici se bode vršil dne 14. maja t. I. ob 10. uri predpoludno v posojilničnih prostorih. Redarske zadeve. - Redar prvega reda Jože Badin postal je redarski nadzornik. Za redarja I. reda ?e imenovan Maksimiljan Vodopivec. Prizadetim pri tatvini svinjskih jezikov povemo samo to, da če se psu stopi na rep, pa zacvili. Ako jim toVie zadostuje, naj svoja imena objavijo v ,.Sočiu, kamor spadajo. Zdaj pišite in upite čez Go-čane! — Z Goč pišejo „Slovencu“: Lep sad naprednjaštva so zopet pokazali naši liberalci na Gočah. Dne 21. t. m. so prišli v neko hišo trije naprednjaki, ter so hoteli svoje navadne nesramnosti v besedah in dejanju pokazati neki liberalni amaconki, katera je slučajno prišla v omenjeno hišo. Ona sicer ni bila nikoli nasprotna liberalnim neslanostim, pač pa je hotela mati svojo dolžnost storiti ter to zabraniti liberalnim „naprednjakom“. Toda slabo jo je skupila ; liberalni „omikanciu so pokazali svoje junaštvo kakor vselej. Revico so z vso surovostjo zgrabili in jo melali po trdih tleh ter na surov način suvali in z nogami teptali, zobe jej izbijali iz ust in eno roko zlomili. Toda vse to jim še ni bilo dovolj. Suroveži so popolnoma pokazali svojo liberalno omiko! tudi s tem, da so lonce in drugo pohištvo razbijali. Vso stvar ima že sodnija v rokah. Take sadove rodi fanatizem, J katerega so liberalni voditelji oziroma bivši njih kolovodja na Gočah raztrosili, , in ljudi tako poživinili. Radovedni smo, bode li tudi sedaj znani dopisnik „Slov. Naroda11 kakor je zadnjič izbleknil v št. 67, tudi to Jumparijo41 spravljal v do-tiko z razmerami Ferjančič llebatovimi. Zdaj imata držav, pravdništvo in sodišče priložnost, da pokažeta če bosta to resnično liberalno to 1 o v ajstvo tudi pro-ganjala in iskala moralnih provzro-čileljev! Zasledovali bomo to afero ter jo vzporedili z onim „tolovajstvoma, o katerem je toliko pisala »Soča11. Kajti to je vse kaj druzega, nega afera Ferjančič! Prvi inajnik. — Po mestu so na vogalih prilepljeni plakati, ki naznanjajo, da hočejo v petek, na dan 1. maja, nekateri delavci praznovati ta dan. Pred-poludne prirede namreč obhod po mestu in sicer z godbo, ob 10. uri bode shod v Dreherjevi dvorani, kjer se bo govorilo v italijanskem in slovenskem jeziku Popoludne pa bo zabava z godbo in plesom v „Velodromu“. Dražba del. — Tukajšnji magistrat odda dno 12. maja t. I. vsa dela, tičoča se poprave tehtnic in mer, nahajajočih se na pokritih mestnih trgih in v klavnici. Natančnejši podatki gled6 teh del poizvedo se pri magistratu. Vsklicna cena je določena na 390 K. Prevažanje blaga, doSlega po železnici in blaga, katero sc po železnici odpošilja. — V smislu paragrafa 68. obratnega pravilnika je južna železnica pooblastila tvrdko Vilat v Go- 1 rici, da, počenši s I. majem t. I., po določenih cenah dovaža strankam v mestu in v bližnji okolici blago, katero jim je došlo s tovornimi ali pa tudi z brzovlaki po železnici, ne da bi poprej stranke to zahtevale, ali da bi jim od strani južno železnice poprej došlo kako obvoulo. Kdor bi ne hotel, da mu tvrdka Vilat dovaža blago došlo po železnici, mora to načelništvu postaje pismeno naznaniti. Tatvina. — V noči od torka na sredo so udrli tatje v Milnerjevo vilo. Gospodarjev ni bilo doma. Tatje so pobrali več vrednostnih predmetov, šli potem v klet se tam dobro napili in odnesli potem zdrave pete. In zopet tatviua. — V sredo po noči so ulomili tatjo v vilo Amalija, nahajajočo se za Ražonerji. Tatje so iskali denar; ker pa tega niso našli, poslali so nejevoljni in ohladili si so jezo s tem, da so polomili in poškodovali pohištvo. Nekaj vina so v steklenicah vendarle našli, da si so mogli ž njimi ugasiti žejo. Skoda, katero so napravili na pohištvu, je še precej velika. Tatvina všempeterski cerkvi. — V Trstu so včeraj aretirali 21-letnega Jakoba Budo, rojenega v Trstu a pristopa v komensko občino in Gvida Ladiča, rojenega v Trstu a pristojnega v postojnsko občino, ker sta na sumu, da sla izvršila tatvino v šompeterski cerkvi. Prve jagode na prostem dozorele so te dni na Rafutu v najbližji okolici našega mesta. Odlikovani fotograf g. A. Jerkič v Gosposki ulici je vže pred časom razstavil novo serijo fotografij, ki so izdelane v najmodernejšem štilu in s posebno natančnostjo. Zato so občinstvu tudi prav všeč, dn jih rado ogleduje, kar gotovo spretnega g. fotografa le priporoča. v Izpred sodiSčn. — Na zatoženi klopi so sedeli te dni Trebižan Alojzij in France in Kalin Anton iz Ajdovščine. Obtoženi so bili, da so pri nekem plesu dne 28. decembra 1902 Franceta Vodopivca tako pretepli, da so ga pripravili ob levo oko. Obsojeni so bili vsi trije in sicer sta bila obsojena prva dva na štiri mesečno, a Kalin na šest mesečno ječo. Ponočna goriška slika. — Neki Tržačan je v večji družbi popival v ulici Alvarez. Nekoliko opit je menil, da mu je nekdo iz žepa izmaknil 60 K ter je dolžil blizu sedečega Calligarisa, da mu jih je ukradel. Udaril ga je celo z kozarcem ter odšel. Našel pa je denar v žepu ter se vrnil, opravičit se. Nadaljevali so popivanje. Ko pa so šli po ulici Mo-relli, je Calligaris sunil z nožem Tržačana v vrat tako nevarno, da je ves krvavel. Calligarisa so prijeli v kavarni ter ga vtaknili v luknjo. Iledarja sta pretepla neki Culot in Komavli, ki sta pila v gostilni na Rafutu. Ko sta se ga navlekla, začela sta razgrajati. Prišla sta redarja Vodopivec in Jerkič ter ju odstranila iz gostilne. Toda hotela sta se vrniti nazaj v gostilno. Ker sta se uprla ukazu redarjev, sta ju aretirala. Začela pa sta suvati in biti okoli sebs. Culot je ubežal, Komavlija pa so spravili v luknjo. Culot se je javil drugo jutro sam. Oba redarja sta ranjena na obrazu in drugodi po telesu. Kap je zadela v Pevmi Fr. Pešca, krčmarja z Kranjskega, ko je šel v Brda vino kupovat. Pokojni je bil oče č. g. Fr. Pešca, župnika na Robu. Naše sožalje. Nevarni zobje. — V Dornbergu nastal je med mladeniči prepir. Med prepirajočimi bil je tudi brat 23 letnega Jožefa Vodopivca. Ko so se fantje spopadli, hotel je Jože Vodopivec braniti svojega brata. Pri tej priliki ga je pa nekdo tako hudo vgriznil v levo roko, da mu je tri žilice pregriznil. Vodopivca so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico in jo njegovo zdravstveno stanje še precej opasno. Poskus goljufije. — Vponedeljek je posestnik Šuligoj Anton iz Kanala poveril 57 lelnemu Stergarju Jožefu pok. Blaža iz Podlake 9 volov, da jih žene v Gorico in jih tam izroči g. Fogarju. Prišedši v Gorico pa je S. izročil Fogar-jevemu agentu samo 8 volov, dočim je 9. odgnal v neki hlev in ga kasneje ponujal v prodajo mesarju llicherju. Ilicher pa ni hotel vkupiti vola. Kmalu so pa prišli Stergarjevi zli nameri na sled in so Stergarja zaprli. Vola pa je dobil g, Fogar. Na sv. Gori ima „Slov. planinsko društvo11 posebno, udobno in čedno opravljeno sobo za svoje člane. Plačati bo navadno pristojbino, zglasiti se pa za prenočišče vselej vs^j do osmih zvečer, I Slanu poškodovala jo tudi po Krasu krompir in zr lnjo Irio. Za slano prišla je pa še morska megla, da konča še ostalo cvetje sadja. Bog se vsmili! Znamenje zopet slabe letine. Vkljub temu začeli so se vendar plesi tu in tam. ■? Ljudstvo noče oči odpreti! OJ ene strani ples, od druge lakota; tu obilnost, tam pomanjkanje; nabrjarju vriskanje, v hiši ,.jok, ker ni kruha ne moke. O ti nesrečna i'< nregrešna zapravljivost! Vse premehko!! Nekdo nam piše, da se je peljal v vlaku v Trst. Bile so v vlaku razne osebe, tudi finance in vojaki. Zraven mladi fantiči. Nekdo je grozno preklinjal Boga, Marijo Devico in sv. vero. A ni ga bilo, da bi se oglasil! — Turek se po svoji veri maščuje nad preklinjevalcem, posebno ko sliši, da kodo v jezi omenja Boga (Allalia). On zgrabi za nož, meč ali puško in gorje prekli-njalcu, če nima urnih nog, da pete odnese ter vbeži. Postava jo tu, paragrali so tu, ali, ali ... . Ba/.glas. — Deželni odbor razpisuje eno denarno poflporo, letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja grola Franca Goroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marijo Valerije. Za podporo se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško-gra-diške ter so postali tr a j n o nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir : imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike t ali male obrti ali pa pri kmetijskih pod-f jetjih. Prošnje je podati do 31. maja 1903. v pisarnici deželnega odbobra in priložiti jim je: 1. spričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, potrjeno, ali če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, -- v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrtijo in kakšno jo njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče pro-ailčevo bolehavost ali pohabljenost, ki zakrivlja njegovo nesposobnost za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl prosilec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. Volitve v tržaški okolici. — V nedeljo dopoludne od 9. do 12. ure je volila tržaška okolica v 6. okrajih mestne svetovalce, oziroma deželne poslance. V 1. okraju (Škedenj, Sv. Mar. Magdalena in Čarbola) je izvoljen Sancin-Drejač; dobil jo 335 glasov, laški protikandidat je dobil 132 glasov. VII. okraju (Lonjer, Rocol in Kjadin) je izvoljen dr. Otokar Rybaf; dobil je 150 glasov, laški kandidat Mauroner 91. VIII. okraju (Sv. Ivan, Škorklja, Kolonja) je dobil dr. Gustav Gregorin 195 glasov, Valerio 32, Vatovec 7, Ferluga 8. V IV. okraju je izvoljen Ivan G er dol z 266 glasovi; laški kandidat Parisi jo dobil 129 glasov. V V. okraju (Opčine, Trebče, Bazovica) jo izvoljen Ivan Gori up z 287 glasovi; Lah Stiikler je dobil 68 glasov. V VI. okraju je izvoljen dr. Slavik z 219 glasovi; Gumar je dobil 75 glasov. — Izid teh volitev nas veseli prav srčno. Ta izid je pokazal, da se narodna zavest v okolici vedno bolj širi in vtrjuje. S posebnim veseljem povdarjamo, da je prvi volilni okraj dobil po tolikem času zopet svojega slovenskega zastopnika. Zraven tega pa moramo opomnili, da so vsled nastalih sprememb v osebah dosedanjih zastopnikov nastala nekaka nespo-razumljenja, ki bi pri sedanjih okoliščinah lahko neugodno vplivala na izid volitev. Da so se pri vsem tem slovenski volilci tržaške okolice tako lepo pokorili narodni disciplini, je to najlepši dokaz njihove narodne zavesti. Da je pa narodna zavest postala krepkejša med slovenskimi tržaškimi okoličani, priznava celo sam „Piccolo“ ki pravi, da so pri sedanjih volit ah dobili italijanski kan-didatjo povprečno veliko manj glasov, nego so jih dobili pri sedanjih volitvah. Zaradi tega pa tudi kličemo volilcem : Živeli zavedni volilci in vedno naprej po ti poti! Drzen roparski napad. — V sredo zvečer okolo devete ure oe je vračala branjevka Marija Kovačič, ki ima v Trstu tudi svojo lastno hišo, od svoje šivilje domov. Na potu so stali trije možki. Ko zagleda jeden od teh branjevko, reče tovarišima: „Vidita, ta baba je polna denarja11. Te besede pa je Kovačič slišala in je zaradi tega pospešila svoje korake. Prišedši domov, pravila je nekaterim ženam, ki stanujejo pri nji, kaj se j<> pripetilo. Ko je pa čez nekaj časa v svoji sobi pričakovala neko osebo, odprejo se s silo vrala in pred njo stali ho oni trije možki, katere je videla na ulici. Ilkratu jo popadejo, ji zagroze, da mora molčali ter zahlevajo od nje dtr.ar. Kovačič pa je začela vpiti. Zaradi lega pa jo je jeden izmed treh lopovov hudo udaril po glavi. Vendar pu so začule nje upilje sosede in prišle so ji na pomoč. Ali lopovi se niso za prišle ženske prav nič brigali, marveč grabili so okoli branjevko, ter iskali denar. To jo pa jedno sosedo tako razjezilo, da je pograbila steklino, nahajajočo se v sobi ter udarila po glavi jednega iz med lopovov. Druga pa je skočila k oknu ter začela na ves glas klicati na pomoč. In res bili so redarji koj pri roki, ki so lopove zvezali ter jih odgnali v zapor. Veliko proslavo krščanske In slovenske slovesnosti so slavili minule dni v Ljubljani. Skromni frančiškan p. Hartmann je osebno vodil svoje umetniško delo, oratorij „Sveti Frančišek11, katerega je pel mogočni zbor „Glasbene Matice1'. Dvakrat je bila ljubljanska stolnica polna občinstva, v tretje pa je občinstvo napolnilo tudi do zadnjega kotička nunske cerkve. Ilartmannnv o*v>iorij je v srce segajoča 0'asba. P. Hartmann je laskavo pohvalil zbor „Glasbene Matice1*, češ, da tako izborno izvežban zbor ni našel ne na Dunaju, ne v Bimu in ne v Monakevem. To je gotovo na čast vsem Slovencem, pred vsem pa na čast idealno požrtovalnemu koncertnemu vodju g. Hubadu. Shod krščansko mislečih fas-karjev se je vršil preteklo sredo v Ljubljani. Sklenilo se je ustanoviti jugoslovansko časnikarsko društvo. Storili so se tudi važni sklepi glede notranje organizacije. Tat,je hoteli so umoriti tatu In so se s tem izdali. — Pred dnevi so na Dunaju okradli vpokojenega feldmar-šallajtnanta Schmidta. Odnesli so mu 400 K denara in mnogo dragocenosti. Sum je padel koj na nekega podčastnika, in vres-ničil se je kmalu. Talje bili so trije, namreč podčastnik Doczhal in dva civilista. Da bi si razdelili plen, podali so se v Florisdorf. Ker sta se pa civilista zbala, da jim pride zaradi podčastnika Doczhala, ki je dizertiral, policija koj na sled, sklenila sta znebiti se Doczhala. Bila je tema in neprijetna roč, ko so bili vsi trije na potu v Florisdorf. Pot je peljala mimo neke še precej velike in globoke luže. Dospevši do luže, zgrabita civilista, podčastnika Doczhala, ga vržeta vanjo in zbežits Doczhalu posrečilo se je vendar, da j je skobacal na suho. Ko je ves moker in na pol zmrznjen taval okolo, prišel je do neke železniške stražnice, ter se ga je železniški čuvaj usmilil ter ga vzprejel pod streho. Ne da bi čuvaj slutil, koga ima pod streho, šel je vsejedno naznanit orožnikom, ki niso bili daleč od stražnice. Orožniki so Doczhala koj spoznali, ga zvezali in odpeljali tje, kamor mu je prilikalo. Starček 98 let! — Nedavno umrl je na Koroškem starček v 98. letu, ki vprašan, kako je živel, da je dospel do lako lepe starosti, odgovoril je to-Ie: „Skrbel sem, da so bile vse moje dušne, srčne in telesne moči vedno v pravem redu. Strasti se nikdar nisem udal, jeze ne poznam; prizadevam si, da vse z lepim in mirnim uravnam. Zmerno jCm in pijem. Mesa malo uživam, bolj pa zele-njad in močnik, večerjam navadno žgance pa mleko. Opijanil se nisem nikdar. Tobaka ne kadim, ne nosljam. Lenobe ia pohajkovanja od mladih nog ne poznam; brez dela nisem nikoli. To je ravnilo, po katerem sem doživel tako starost!“ — 0, da bi ga posnemala mladina! Promocija slepca. — Leta 1901 so sprejeli v zavod za oslepele na Dunaju nekega bivšega častnika, ki je bil tako nesrečen, da je popolnoma oslepel. Ker seje častnik pred svojim vstopom v armado bavil z juridičnimi študijami, začel ga je ravnatelj zavoda Heller, zopet uvajati v študije, izumil je zanj poseben pisalni stroj s tipkami. Slepec je pridno čital in pisal, vstopil je v jeseni na vseučilišče v Krakovem, položil rigoroze in državni izpit ter bil pretečeni mesec promoviran doktorjem prava. Slepi doktor se namerava posvetiti odvetništvu. MaSfevanje ciganov. — V preteklem letu so se v občini Ddvarda na Ogerskem utaborili cigani, ki so imeli ko-vaiko delavnico. Med oigani je nfiel kmečki fant Klija Bulla dva znanca iz vojaških lot. Spoznal je v teh dveh znancih — deserterja, katera so že nekaj let oblasli zaman iskale. Naznanil je to orožnikom, ki so prijeli deserterja in ju i odgnali v zapor. Cigani so na to šli iz Udvare, pretekli teden pa so se zopet tja vrnili. Neko noč so zopet izginili. V jutro so našli ljudje na cesti ubitega Elija Bullo. Ubili so ga cigani, ki so se tako hoteli maščevali za izdana svoja tovariša. Temeljni kamen novemu zvoniku sv. Marka v Benetkah. — V soboto na praznik sv. Marka, so v Benetkah položili temeljni kamen novemu zvoniku sv. Marka, ki bode stal na istem mestu, kjer je stal prejšnji razsuli zvonik. Kralja je zastopal pri ti slovesnosti tu-rinsk; grof. Slovesnosti bo je udeležil tudi francozki minister Ghaumie, ki je pri ti priliki povdarjal prijateljstvo med Francijo in Italijo. Kamen je blagoslovil beneški kardinal ob veliki azisteneiji duhovščino. Prerokovanja za leta 1903. — Parižka vedeževalka Mine de Thebes je izdala neko brošuro o dogodkih, ki se bodo po njenem mnenju dogodili leta 1903. Parižki Usti pravijo, da je mnogo dosedanjih dogodkov pogodila, posebno ker je zapisala, da bo okolu 21. marca pogorelo neko gledališče v provinciji, in je res postalo gledališče v Lille žrtev ognja. Ta »prerokinja** pravi, da bo leto 1903 slabo leto. »Dramatične žaloigre11 bo imela Francija s svojimi politiki. Tekoče leto bo imelo mnogo senzacijonalnih iznajdb. Neki veliki državi na severu se bo majala sreča. Na Holandskem bodo velike povodnji. Mej 22. junjem in 22. septembrom bo nesrečen čas tudi za Nemčijo in v tem času bodo tudi ruski in angleški diplomati dali opraviti celemu svetu. Suveren neke Franciji prijazne sosedne države se bo na potovanja ponesrečil. V četrti periodi tekočega leta „naj se Amerika in Francija čuvate11. Najhujše prorokovanje v tej brošuri je, da bo svetovni mir, če ne že leta 1903, pa gotovo leta 1904 moten in bo Evropa s silo zopet postavljena na bojna polja. Izredno sleparijo je izvršila neka elegantno oblečena dama v Marzilju. Prišla je k nekemuljuveliriu, pri katerem si je izbrala dragocenosti za 15.000 frankov ter dejala, ko je imela vse dragocenosti zavite v rokah, naj se juvelirjev sin pelje takoj 2 njo, da mu njen soprog izplača denar. Juvelirjev sin se je res peljal z damo. Kočija je nakrat obstala pred stanovanjem nekega slavnega zdravnika za obolele na duhu. Juvelirjev sin je z damo vstopil v zdravnikov salon, dama pa je sama stopila v zdravnikovo pisarno in zašepetala zdravniku: »Ravnokar sem pripeljala k Vam nesrečnega svojega sina, radi katerega sem bila že včeraj pri Vas. Ravnokar ima zopet napad, da govori o raznih juvelih. Rešite gal Jaz ga ne morem več gledati, kako trpi!1* Nato je poklicala juvelirjevega sina v zdravnikovo pisarno, ona pa je hitro — odšla. Ko je juvelirjev sin res takoj prosil plačila 15.000 frankov za juvele, mislil je zdravnik na blaznega človeka. Čim bolj je juvelirjev sin zatrjeval svojo pamet, tembolj je bil uverjen zdravnik, da ima opraviti z norcem. Ko je juvelirjev sin pričel naposled še kričati o ukradenih juvelih in o sleparstvu, konstatiral je zdravnik mirno, da je ta blaznost neozdravljiva, poklical je svoje sluge, ki so mladega moža utak-nili v prisilni jopič in odpeljali v — blaznico. Še le tekom dni se je pojasnila zadeva, in zdravnik je sedaj konstatiral, da je juvelirjev sin popolnoma pameten, da pa je bil neumen samo juvelir, ki se je pustil oslepariti. Mo/.ki odgovor. — Holandski minister Moddermann je bil protestant, toda veren in pravičen mož. Katoliško cerkev je močno spoštoval. Nekega dne pride k njemu in poprosi kakšno službo mlad ■»gospod, ki je ravno dokončal študije sod-nijstva. Minister ga vpraša: „Kakšne vere pa ste?“ In mlad gospod odgovori: „Jaz sem prav zn prav katoličan, pa na to ne gledam, ker mi ni mar**. — »Kaj?“ pravi minister in skoči na noge, „Vi ne znate ceniti in Vam ni mar, da ste rojeni in izrejeni v katoliški cerkvi? Za Vas nimam službe, le hodite, ker, kdor ni Bogu zvest, tudi kralju ne more zvesto služiti**. In šel je mladi navihanec! Da bi visoki gospodje in mirtistri povsod tako delali! . . . Prijatelj prosvete je amerikanski milijonar Carnegie, ki je doslej osnoval 571 javnih ljudskih knjižic, ki so veljale 1000 milj ono v kron. Gospodarske stvari. —■ Ptiči prijatelji kmeta. V sedanjem času, ko je treba, da bi kmet, kolikor največ mogočo pridelal iz zemlje, potrebno mu je dosti pridnih prijateljev, ki mu po magajo pri delu. In hvala Bogu! takih ne manjka navadno nikjer, samo da bi jih le kmet znal ceniti in si jih ohraniti. Toda žalibog, on v svoji nevednosti jih večkrat le preganja in sovraži. Mislimo namreč nekatere ptice, katere žive ob samem mrčesu ter tako trebijo kmetu sadno drevje, travnike in polja. Kmet bi proti mnogoštevilnemu temu sovražniku ne opravil dosli, pač pa mnogo zlatega časa porabil, ali navadno tega ni treba ker to mu zastonj opravijo ptice. Že sama hvaležnost torej tirja, du on skrbi za obilen ptičij zarod v svojem okrožju. Poglejmo nekoliko drobneje in premislimo, koliko požrešnega mrčesa nam pokončajo ravno ptice. Vem za okraj, kjer se na štirjaški milji slavi v spomladi do pet tisoč ptičjih gnjezd, in v vsakem gnjezdu okoli štiri mladiče. K izreji teh prineseta stara dva vsaki dan do 15 gosenic, torej za celo gnjezdo okoli 60 gosenic. Navrh jih stara dva tudi blizu toliko potrebujeta, tako se jih pokonča po 120 na dan. Ako zračunimo svAto od pet tisoč gnjezd, vidimo, da je ptičji zarod pokončal okoli 600.000 gosenic in to v jednem dnevu. Koliko se jih pokonča v celera letnem času, je brez števila in gotovo je, da bi kmet ne imel vsled gosenic nobenih pridelkov, da mu sovražnika ne pokončavajo pridne ptice. Poglejmo še, kolika škoda potem, ako se po nemarnem zatare le eno samo gnjezdo ptičev. Havno vsled tega ostane pri življenju po 600 gosanic na dan, do 18.000 na mesec. Razume se, da te ne štedijo drevja in sadežev, katera škoda je kmalu občutljiva. Od tisočev teh malih prijateljev kmeta omenimo tukaj le škorca. Kakor o tem, velja tudi o mnogih drugih najlepša pohvala za marljivo pokončevanje mr-česo/. Škorec (Sturnus vulgaris) je kaj prijeten in zabaven ptič, da ga vsakdo rad vidi in njegovo petje posluša. Toda on je tudi izbirčen glede stanovanja, zato mu je treba na primernem mestu napraviti prijetno stanovanje. Na jugo-vzhodnej legi kacega visokega drevesa, od koder je lep razgled kam na dvorišče, da se more zabavati, to mu dopade. Škorec je družaben ptič, prav kakor cigan, vedno žlobudra, za to je treba za njegovo bivanje pripraviti blizu vkup več panjev, da se jih cela družba polasti. Ako pomislimo, koliko le ena škorčeva družina potrebuje živeža, ne bomo se zbali majhnega truda, ji pripraviti majhno stanovanje. Preračnnilo se je, da ena rodbina škorcev potrebuje na leto do 30.000 polžev, gosenic, griljcev in enakega mrčesa. Koliko škode bi nam napravil čez leto lahko ta mrčes, zlasti še, ko bi se v tem času jako razmnožili Ako to vse premislimo, pač ne bomo preveč zamerili škorcu, ako tu in tam kaj „ukrade“, — zlasti po vinogradih v jeseni se rad sladka. — Ondi ga pa velja z raznimi strašili odganjati. Bila je zasluga rajnega župnika Kneppa, da je prvi opozoril na zdravstveno tako imenitno sladno kavo, ki jo je potem Kathreiner s posebnim izumom izvajal tako izborno z okusom zrnate kave. S tem pa se še danes ta edino pristna „Kneippova kava“ tako bistveno razlikuje od vseh podobnih izdelkov in zato je tudi župnik Kneipp firmi Kathrei-nerjevi izključno in za vse čase podelil pravico, da za svojo Kathreinerjevo Kneip-povo sladno kavo uporablja njega ime in sliko kot varstveno znamko. Vendar pa se na škodo občinstvu kar opražen jač-men ali pivovarski slad po krivem prodaja za „Kneippovo kavo“. Da se varujete škode, zahtevajte vselej izrečno pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v izvrnih zavojih z varstveno znamko »Župnik Kneipp** in z imenom „Kathreiner“. Služabnica, priletna pa zmožna dvema osebama samostojno gospodinjiti, dobi službo takoj pri tukajšnem trgovcu Likarja Za kratek čas. Pajek. — Nek misijonarje ljudstvo učil, da morajo ne le greha se ogibati, no tudi varoka grešnega, tudi bližnje priložnosti. »Kaj pomaga, pravi, če le pajčevino pokončate, pajka ubite, pajka ubito !“ Nek mož, po priimku Pajek, jo v cerkvi zaspal, /budi se pri lob besedah tor v najhujšem diru zbeži von. Meniha. — Dva samostanska brala sla Sla nabirat miloščino. Ko pridela dn hiše nekega bogatina, slu mu vii'o'i trlavo, molečo skozi okno. Vstopila v hiš«. Pride jima proti čemerna služabnica in pravi, da gospoda ni doma. ,.No, no', pravita redovnika, ,,pu recile gospodu, da naj en drugi dan tudi glave seboj vzamejo, ker ravno sedaj sva jo videla na oknu !“ Pri p o /,»a n, je. — Profesor v šoli: ..Kokoši seve imajo tudi uši (kurjcnice); to so pa drugačne uši, nego je imamo m i“. | PETER COTIČ 1 fj čevljarski mojster | v Gorici, Gosposka ulica št. 14. $ | priporoča svojo delavnico. | Viktor Toffoli v Dorici, via Teatro št. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno „ boljše dalmatinsko istrijansko . kr. 40 44 48 56 Corfu Bari Lucca Nizza • kr. 56 ,, 60 7o 80 Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke. OOOOOOOOo Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiSi g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom t Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. 00000000006 Berite! Berite! T B&ggtana (Pri „ljilljaJoai“i v Gorici, Riva Castello št 4, ko cone, brez vsake konkurence. Ovratnico raznih barv od 10 kr. dalji1 Jarger-srajce » 50 » » Nogavice za ženske » 10 » » » » moAkr » 10 > » Modtrci » 40 • » Ovartniki za gospode 1. vrste Krtače za obleko Pisemski papir v mapah <«Iyceriiiov<> milo Velika zbirka razglednic po Opomba. Omenja se, da gori omenjeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, temveč solidno in regulerno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem. da je blago kupljeno iz velike konkurzne mase, katera se je prodala sodnim potom pod tovarniško ceno. po 12 kr. 10 » 5 » 2 » 1 » Andrej Mikluš ključavničarski mojster, priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico v ulici Vetturini it. (t. Prevzema vsakovrstna v to stroko spadajoča dela po poštenih cenah. jfaltoiz J^OK. : klobučar in noslilničar v Senicnišl i ! ulici, ima bodilo zalogo raznovrstnih | klobukov in loči v svoji krčmi prisl | na dom; č.t vina ter p >slr