Moderna inkvizicija. (Z Gorišlcega.) Moderna inkvizicija nevarnih klerika'nih elementov dozoreva, boljinbolj gre v klasje. — Ker je srednjeveška, bolj fizična, inkvizicija v novejši dobi nedopustna, se je krčevito poprijela klerikalna stranka — in med njimi tudi naši Btovariši* na Goriškeni — druge novodobne inkvizicije, ki obstaja v tem, da hočejo na podel način moralr.o in gmotno ubiti svojega tovariša sotrpina in ga spraviti ob eksistenco. Tako daleč so že prijadrali goriški Ju deži Iškarjoti v svojih Jepih čednostib"! Ta klerikalna družba ne prizanaša s svojim maščevanjem ne delavcu ne kmetu ne uradniku in še celo niti svojemu stanovskemu tovarišu, ki gotovo pozna eden in drugi skupne stanovske težnje Mislimo, da je njih z vsemi grebi omadeževano delo že precej zaokroženu. Iz vseh znanih slučajev lahko vsak pameten in razsoden človek z mirno vestjo sklepa, da ne bo dolgo do tega, ko bodo na podlagi premnogih izkušenj zavračale pristojne oblasti vsa njihova denunciantska domnevanja kar z najkrepkejšimi odpori. Oni. ki se skrivajo za Kristovo vero in za Najsvetejšim, so tako globoko izpodkopali svoje zaupanje in poštenost, da jirn še sami njihovi lastni pristaši prav ničesar več ne verjamejo; seveda le nekateri bolj trezno misleči. Zraven pa jih še celo s pomilovanjem kruto obsojajo. In kaj bi jih pa ne? — Saj se vendar že ves svet zgraža nad ostudnim klerikalnim početjem. Mlajša generacija prav gotovo še doživi ono dobo, v kateri bodo razni pisatelji imeli dovolj gradiva v klerikalnih vrstah, izmed katerih bodo izbirali voditelje klerikalne stranke in njih delovanje v kulturni dobi — v 20. stoletju. V tej lepi kompaniji se bo gotovo ble- stelo tudi ime onega faliranega meniha B. z Goriškega, ki je po krivih potih zašel v čolo učiteljevat, namesto v cerkev past ovčice. Ta mož nam je sicer nudil obilo smeha z naivnostjo na zadnji naši uradni konferenci; a pozneje pa se nam je odkrilo, da tega Btovariša" ne obsenčuje samo sveta naiv- nost, marveČ da se s to naivnostjo skriva v njem strupena zlobnost denuuciacije, ka- kor je bilo razvidno iz pobožnega BN. Casa" in njegove ustne ovadbe proti našemu to- /arišu A. U. Ta slučaj narn je dokazal, da »e dobe tudi tned Slomškarji denuncianti jroti lastnim stanovskim tovarišem. In da tiu gotovo ne izpodrsne ostudna in podia »vadba, je treba obrniti strupeno puščico !i,irott takemu napredno-mislečemu tovarišu, ci je že občutil na svojem hrbtu klerikalni )ič. Takega je bilo treba dobiti ia osumni- :iti, ki naj bi bil žrtev prcpadlega mfniha. Osumničil ga je najprej v .N Času", lotem pa še ustno, da se je vedel U. izzialno med petjem naiodne himne na omeijeni konferenci. Kakor pa je prebil tovariš U. ono prvo krivico župnikovo, tako je prenesel tudi to lopovstvo faliranega meniha B., in sicer v obeh slučajih pred sodiščem. Dokaz vsemu temu je to, da je moral šteti fdlirani menih svetle kronice. Obsojen je bil pred okrožno sodnijo na 20 K in na plačilo vseh pravdnih stroškov obeh strank Zravi n še 5 dni prečepeti v zaporu ter tain premišljati 8. bcžjo zapoved. Tako daleč so že prijadrali klerikalni črni duhovi, ki se jih drže najlepši atributi!