Leto VI., št. 183. PoStnlna platana u ttoiavirA. M Ljubljani« v Mr tek 17» avgusta 1922. Posspr- It. 75 p. MflPREJ Glasilo Seciaiis&itfne stranke JuTOsiaOT©* Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168. Tel. int. št. 812. ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik tV., Stev. 34. Četrtkova številka „MAPREJA14 izhaja kot tednik IJUDS&g GLAS €iasi(o Krnetsko>cfeIavske zvez«. Stanc letno 28-80 Din, mesečno 2'40 Din. Vse za militarizem. _ Militarizem je kriv. da vladajo slabe 'farske razmere in da se širi vedno v;j n©zadovoljstvo. Tudi v politiki je ci.na militaristična komanda. V informa-°ojavljamo sledeče podatke: 144/aša armada šteje 6066 častnikov in rija . vojakov. Vračunana ni žandarme-bredv°^rr}e^ne čete. Če primerjamo n0 militaristično Nemčijo s povoj- nai,,„5.oslavU°, bi naša država v svojem j . v kot 4n^m militarizmu ne smela imeti več Proti k častnikov in 100.000 vojakov, največ kraljevini Srbiji, ki je imela nje sT 0 mož vojaštva, pa se današ- ska gfV ° sPloh ne da primerjati. Japon-je ena6Je-u' Pr\15 milii°nov prebivalcev, tu. Da ?ajooilj militarističnih držav na sve-iriož! 1C zn'žala svojo armado na 209.000 Prve^Jf^n!^ke in obmejne čete znašajo: ni'W h 0 580 častnikov in 20.000 orož: mejnih ,120 častnikov in 11.200 ob- iti 3l.2nntTaznikov; skupaj 700 častnikov itnel^ cnn111* va' Bivša Avstro-Ogrska je O lCL OUO • r n n n v-. So- . ^__________________________ W» uuillll t,aiveč 'ion0 morala imeti Jugoslavija y *o častnikov in 5000 orožnikov. ^ 4,ora rnornai*ica ima 242 častnikov Ča ?°Jn.arjev. neral0vS z^°r šteje: 39 vojvod in ge-fiikov i()7? Pikovnikov, 511 podpolkov-Dr. ]01^w. majorjev. Japonska je imela leta 250.000 vojaštva in te 207 častnikov in 5.000 orožnikov. Program proletarske revolucije. fKonecJ ist^00 svari P^£d shematično upora-Pr°cii,kr1-0[^nizaci'jsk511 načel pri vseh •nora nr*i panogah. Socializem se fie n,.n. llaSoditi posebnosti vsake poedi-oaukcijske panoge. staiati°?ial-istični. družabni red more na-?ani7or.;? i1?, sPajanja najrazločnejših or-p ’h oblik. skem {^5tovanje Kautskega o gospodar-’1iegovA^VO]U. pre^°^ne dol36' odgovarja Sanjih kM polrn°vanju o političnih vpra-Socia|;'t-5°.r Je tega mnenja, da se more voluoi^ družabni red ustvarjati z re-Priti f*narno silo kar na enkrat, ta mora ^Vršit i tega sklepa, da more to nalogo drži it, .teror> diktatura. Kdor se pa sti^u; ,ei^a Kautskega, da bo sociali-družabni red končni uspeh svo-ta bo Ustvarjajočega delovanja mas, C«iie °?*al Pri demokraciji kot ustavi, ki FW,, JVeč Prostora samostojnosti mas. hoa ,?r.®v°lucija« je za Kautskega pre-v rofJl,t:čne 111 °či iz rok enega razreda je Dl kakega drugega razreda; Kautsky epričan, da se proletarska revoluci- polkovnikov. Mi jih imamo kar 424! Da se opomore temu zlu, je v proračunu stavljen predlog, da se poviša 170 podpolkovnikov v polkovnike in 545 kapetanov v majorje! Sedaj omenimo še kraljevo gardo, ki ima 109 častnikov za 2 polka, medtem, ko ustvarjajo še iz podčastnikov častnike, ki so se komaj naučiii Dišati in brati. Zato ie tudi administracija pod vsako kritiko. Pred prvim vsakega meseca morajo hoditi po denar v Belgrad za vse divizije. Akti so večno na potu, ker nimajo regi-strature. In koliko stanejo militaristične odredbe naše vlade državo? a) Vojno ministrstvo plačuje za 3500 usiužbencev okoli 56 milijonov kron, čeprav bi mogli njihova dela opravljati za časa aktivne službe ljudje, ki so pod orožjem. b) Častniki in vojni uradniki stanejo okoli 380 milijonov kron. c) Za reprezentacijo izdajo komandantom okoli 4 mi-lijone kron. Vojaški poslaniki dobivajo letno 30.000 dinarjev v zlatu. — Tako je imel vojaški poslanik na Dunaju še pred kratkem mesečno 200.000 kron. d) Članom komisij za uredbe in pravila. dajejo letno okoli 250.000 K. e) Za potne stroške so izdali preteklo leto 90, a za leto 1922 — 128 milijonov kron. Zakaj tako razsipanje državnega denarja? Zato, ker vse izrablja položaj, pa se selijo, da pridejo s selitvijo do denarja. So čete. ki so tekom leta menjale po desetkrat svoje komandante. Zato pa nima tudi nihče veselja do dela. f) Za tajne cilje so izdali 300.000 dinarjev v zlatu in 2 milij. dinarjev v srebru! Hoteli bi vedeti, če v ofenzivne, ali defenzivne svrhe. g) Za nabavo živeža smo izdali samo za stalno armado nad eno meliardo kron. kar pa je razumljivo, ker kupujejo takrat, ko je najdražje. h) Za nabavo živine smo izdali okoli 196 milijonov kron. i) Za obleko preko 1050 milij. kron, čeprav so vsi vojaki še danes raztrgani. j) Vzdrževanje avtomobilov stane 40 milij. kron; razumljivo, ker razpolagajo posamezne komande s 7 avtomobili. Delajo pod pretvezo »pregleda trupe« izlete z damami v Varaždinske Toplice, Rogatec. Celje. Maribor. k) Žandarmerija pograbi 382 milijonov kron, toda brez draginjških in družinskih doklad, obmejne čete pa 227 milijonov kron. - 1) Mornarica stane 252 milijonov kron — toda za vojne ladje še niso izdali nobenih svot. Vlada bo najbrž apelirala na ro-dodjuibnost državljanov, ki naj ji zgrade mornarico. m) Naknadni krediti znašajo za vojno ministrstvo in žandarmerijo 137 milijonov kron. ja, t. j. prehod državne oblasti iz rok kapitalizma v roke proletariata, ne sme vršiti s silo, da pa jamči politična moč proletariata za svoj obstoj in za svojo plodovitost, če bo nastala na podlagi demokracije, v oblikah demokracije. Kautsky pravi, da ne bo proletariat, predno si bo osvojil politično vodstvo; že tako močan, da bi sam vladal, da pa bo vendar tako močan, da ne bo mogla nad njim vladati buržoazija. Ta del izvajanj Kautskega bo pač našel največ odpora. Zares, kdor si je v svesti kako nas nasilna politika imperializma z novimi svetovnimi vojnami in nasilna politika protirevolucije z meščansko vojno ogrožuje, ta ne more tajiti, da je samo od našega dela odvisno, kdaj si bomo pridobili politično moč z mirnimi sredstvi, V mirnem razvoju, kakor to s Kaut-skijem želimo. Kautskega knjiga se^ peča z najbolj istim timi in najbolj kočljivimi spornimi vprašanji modernega socializma. Razume se, da nekateri enemu naziranju Kautskega, drugi zopet drugemu nasprotujejo in da bodo nasprotovali. Nihče pa ne bo odložil knjige, ne da bi zajel iz nje mnogo bogatih naukov. Tisočere v j vseh taborih socializma bo utrdila v prepričanju, da se bodo mogle izvršiti naloge, ki so brezprimerno velike in težke, naloge, ki čakajo delavsko gibanje o tej veliki prehodni dobi le tedaj, če se bo strnilo v vsaki deželi celokupno delavstvo v eno samo fronto, če sg bo združilo v eno samo stranko in ce ne bo s tekmovanjem med sovražnimi proletarskimi strankami oviralo prilagoditve delavskega gibanja svojim nalogam, ampak če bo s svobodnim naziranjem pospešila razvoj delavskih strank, To spoznanje, predvsem pa združitev obeh socialist. strank v Nemčiji, je najvažnejša naloga, ki si jo je stavil Kautsky v svoji njigi. Izšla je ta knjiga ravno v pravem trenutku, da izvrši svojo nalogo. Ce se bo rodila v najkrajšem čauu, kakor vsi upamo,, iz delovne skupnosti, v kateri so sc sedaj združili večinski socialisti in neodvisni socialisti v obrtmbi boj proti protirevoluciji, stara, velika, edina nemška socialistična stranka, tedaj bo boj Kautskega za zopetno združitev nemškega proletariata, za kateri boj se neprenehoma bori, od revolucije sem, ne da bi se dal preustrašiti od mode ali od kakega razočaranja, končal s sijajno zmago. n) Brez dnevnic m draginjskih doklad znaša vojni obračun za 1. 1921 preko 4620 milijonov kron. Po proračunu za 1. 1922 znašajo dnevnice in draginjske doklade 454 milijonov kron. tako da lahko sklepamo na izdatke lanskega leta v znesku 5—6 miliard kron. Za letos so dali na razpolago 59.57 milijonov kron, tedaj okoli 6 miliard kron, da sploh ne računamo tiste svote. ki jo bo še dobilo ministrstvo iz proračunskega rezervnega kredita, ki bo znašala okoli 324 milijonov kron."________ Za prosveto izdamo samo 1840 milijonov kron, tedaj 33 krat manj kot pa za armado in to v državi, kjer je preko 80% analfabetov. ki mu manjkajo najpriprostejši pojmi o narodni higijeni! Delavno ljudstvo, kdaj se boš spametovalo ter se pričelo zanimati za politiko, ki ti reže vsakdanji kruh zato tako slabo ker se Dremalo brigaš za dogodke okoli' sebe? Kdaj bos prišlo do prepričanja, da si vsled svo.'e zanemarjenosti samo krivo svojega obupnega stanja? Politika vlade in socialisti. (Govor poslanca sodr. Etbina Kristana v generalni debati o proračunu v Narodni skupščini dne 5. Julija.) (Dalje.) Kaj dela policija v tej deželi, vidite lahko vsak dan, če se le malo peljete iz _ Beograda. Na vlak vam pride policijski agent in zahteva legitimacijo. Vaš sosed, potujoč trgovec, pokaže potni list, detektiv pogleda, pa — hvala! Vi ste pa narodni poslanec, in zato Vas vpraša, kam potujete in Vas zabeleži obenem z oznako, odkod da prihajate in kam da greste. (Medklic: Za vašo varnost skr-be). Gospodje, če je to za vas šala, da stoje poslanci pod policijskim nadzorstvom, zame ni, ampak škandal je. (Medklic; To je pretiravanje). Nikakršno pretiravanje ni, če se vam to godi vsak dan. kadarkoli potujete. (Dr. Korun: In če ga vprašate, zakaj tako postopa, vam odgovarja, da ne ve: jaz bi pa rad vedel, kateri neumni minister je izdal tak ukaz.) . . . Gospodje se pa zelo motijo, da je policija, ki si dovoljuje vse take reči, kdove kako modra. Bog ovaruj! Založništvu naše stranke v Zagrebu se je na primer zgodilo sledeče: Naročilo je knjige iz inozemstva. Dolgo in dolgo niso te knjige prišle in ko je založba vprašala, je dobila od knjigotržcev odgovor, da morajo biti knjige že v Zagrebu. Šli so na pošto, in kaj so zvedeli? Zagrebačka policija je konfiscirala te knjige. (Medklic: In nikogar ni obvestila). Ne, nikogar ni obvestila. Gospodje, konfiscirati neko lastnino na ta način je prav toliko, kakor ukrasti dotično lastnino. (Medklic: Kakšne knjige so bile?) Takoj boste slišali. Gospodje, policija nima nikakršne pravice pograbiti to, kar ni njeno in česar ni plačala. In gospodje, kakšne so bile te knjige, ki jih je zagrebačka policija zaplenila? Lissagarayeva »Zgodovina pariške komune«. Pariška komuna je odigrala svojo tragedijo 'leta 1871: danes je to zgodovinski dokument in nič dru-^e^a..ne: amPak po nazorih zagrebačke policije se ne smete o tem dogodku poučiti iz knjige, ker je neki modrijan pri tei policiji najbrže mislil, da mora komuna zaradi fonetične podobnosti imeti kaj opraviti z našimi komunisti tukaj. (Sima Ševič: V hiši obešenega se ne govori o vrvi). Nikar ne delajte šale iz tega, zakaj za nas so to resne reči. — Jednako oni konfiscirajo Engelsovo kniigo »Komu-nizam i Bakunizam«. (Sima Ševič: Tudi jaz bi to konfisciral). Vi bi konfiscirati? j Sima Ševič: (Mirne vesti). Ej, tedaj Vas prosim, bodite prijazni, pa nehajte tukaj govoriti o nekakšni demokraciji, in priznatje, da sto policijski reakcionar! Gospodje, če bi se bili ti ljudje pri policiji kaj učili, bi lahko vedeli, kaj pomen; ime Engels v zgodovini socialnih študij in mogli bi razumeti, da je njegova študija o komunizmu in bakunizmu stvar, ki ima velik znanstven pomen. In gospodje, če prepuščate takim elementom cenzuro, elementom, ki nimajo nobenega pojma o politiki, ki ne poznajo literature, ki nimajo nikakršnega zmisla za izobrazbo in za znanstvene potrebe, če njim prepuščate cenzuro in pravico konfiskacije, tedaj, gospodje, morate pokopati vsako pravico v tej deželi in se ne smete čuditi, da se množi in množi nezadovoljnost, ki je že brez tega dovolj opravičena. Hvalabogu, gospodje, da imamo še specialno debato, da pridejo na dnevni red še vsa ministrstva, in tedaj si nomo dovolili povedati še kaj več in ordložiti vam podrobnosti, s katerimi bomo dokazali, da je to, kar splošno govorimo, resnično. Gospodje, dokler živimo v deželi, v kateri se večina Narodne skupščine smeje, če se pravi, da si naša policija domišlja, da je ona država; dokler imamo tukaj večino, ki ne mara poslušati, kar govori opozicija, ampak vse a limine odklanja, dotlej ni niti najmanje upanja, da se bodo razmere v državi popravile. Gospodje, med mano in strankami na desnici je velika razlika, ogromna distanca. Ali ko je danes gospod Barič v svojem govoru podal nekatere reči, ki so bile resnične, sem jih uvaževal prav tako, kakor če bi jih bil povedal moj najbližji sodrug iz naših klopi: na vaših klopeh ste se pa smejali. (Minister Svetozar Pribičevič: Dokazal jih ni). Vsi veste in tudi Vi, gospod minister, veste, da je marsikaj, kar je povedal, resnično. V eni uri, ki je govorniku na razpolago, je res težko prezentirati za vse, kar imate povedati, tudi dokumente; ampak tu gre za notorične reči in v teh rečeh bi morali biti resni, morali bi malo bolje računati vsaj z občutki naroda in niegovih posameznih delov, pa bi lahko izgladili marsikaj, kar povzroča danes veliko zlo. Socialistična stranka in država. Gospodje, jaz nisem separatist. Jaz nimam niti najmanje razloga, da bi bil separatist. Jaz vem, da separatizem v tej deželi ne more zmagati, razun če bi jo razbil. Ne more, prav zato ne, ker gre gospodarski razvoj z mogočnimi koraki v kapitalizem in ker se kapitalizem ne more omejiti na majhen teritorij, ampak potrebuje široko polje za svojo aktivnost. Vsak kapitalist, pa naj desetkrat pripada Radičevi stranki ali Hrvaškemu bloku, bo v stvari unionist, ker mu je potrebno široko polje delavnosti. Kot socialist, gospodje, imam največji interes na tem, da je naša država velika in nerazdeljena, ker ne morem tr-neti da bi prišel delavec, recimo iz Ljubljane, čim prekorači Sotlo, pod tuje za-konodajstvo, da ne dobi enake zaščite, kakor bi mu jo dajali ljubljanski zakoni Zdi se mi, da gospodje, ki stoje na stališču samouprav, napačno pojmujejo narodno vprašanje, kakor tudi samoupravo. Oni mislijo, da je dobro, če si napravijo majhen vrtec, kjer bi lahko rekli: Tukaj sem doma, tukaj s.em gospodar, dočim jaz nasprotno mislim, da bi si morali ustvariti veliko državo in jo tako urediti, da Hom v spUtu ena- Skoplju, v Sarajevu kakor v SpW ^ ko doma in da bom povs , (Kli-da ie to moje, da “m,‘" ga“P°^odje, ci: Bravo, bravo!) Ampak, misleč tako ve^’ ! i® omogoči, ki zahtevam politiko, ki naj t edinstvo, naj utrdi to narodno m drza nar0d, ki naj z našega stališča ustva ^obod. sposoben, da vstopi kot celoto, v na, napredna celota v se 'ečj veliko kulturno enoto vsega sveta. Jaz, gospodje, ki to hočem n^ šfl0 kujem takih Pl<>dov °d Pohtike, ^ je vaša večina vodila doslej. _ > tukaj žalost je resnična beseda, ki jej bl1 že že nekolikokrat izrečena: Bili . s prav blizu narodnemu edinstvu, smo pa dalje od njega nego sm končani vojni. Gospodje, mislii , ^ ni prepozno, mislim, da se stva v0£j; še popravijo; ampak politika ki :^ vile-tukaj, ne gre za tem, da bi se p P jfl Sprejeli ste zakon o oblas ^ ^ okrajnih samoupravah. Kako je pravljen, o tem sem že govoLmoupra-priliki. Toda kdaj dobimo te . se ve? Kdaj podate narodu dokaz, resno misli s samoupravo in da ^ern? stvo vero, da se res kaj dela ^$$0' V vsem proračunu ne vidim n od sredstev za organizacijo samoup • fl6 kod naj pridejo? Iz nebes, vo* bodo padla. — Slišali srno, da -^seca* litve za oblasti in okraje tega za je* Sedaj pa slišimo, da so odložene sen. In tako odlaganje .vs®ga’ v trebno, nas peha dalje in dalje• virje. Gospodje, storili ste.,f^je ste tako dolgo čakali na sku sjdica vodajne skupščine; če bi jo . ^ dve leti prej, bi bilo danes v Z, sikaj drugače. In sedaj vocbt® fav. litiko z' uresničenjem sam°A(l ne 111 boste tako nadaljevali, gospoaJ * rejo sadovi biti dobri. , ne P®Lii To sem hotel povedati, ^ no^1 odgovornost na nas, ampak jy g tisti, ki je zakrivil tako stani Ki noče popraviti; in to je vaša _ ^0s na žalost tako slepo podpir • nje na levici). Vrhovna uPra^fta»» (Govor posl. dr. sodr. Etbina ^ d»e v specialni debati o proračunu Julija.) Ordni. pro- S tem, gospodje, kar nave4eI1e račun za krono, ne more*11 se, da razlogov soglašati. — ^fJLga dv°rte v tem. (Medklic: Kaj co 7Se^‘ ^aso?) vam dajo spomeni-Vali dogodek, pri katerem ste sodelo-hran’1 ime^ stvarco, J° boste morda je y‘ - kazali svojim otrokom, in s tem Valer^- Sot?vo- Dobro pa veste, gospod s t ‘}afri' če dobite or deti. da postanete ste n * človek neke vse druge vr-Vftk kaV talco kakor ste postali drug člo-sem’ j, ste odšli v samostan, med tem ko d«n? v- °sta* ZUiia]- Kaj pa pomeni or-kakjn ' ne sprejemate le orden kot ne-cierj. y Zn amen je. ampak stopate v or-inen'i a nemška beseda tudi tukaj ne po-niiio drugega, kakor red, neko sku- na .^a’ £°si>odje, sprejemanje ord- nj0 ar- ^ Povzdigovanje na neko stop-llaPi§et °^rac^'e ’ in ^ko tisočkrat niana Jj v syoji ustavi, da naša država a*'istokr ••Stva- Da b°ste vendar imeli ar‘stok -°’ dokler imate ordne; in imeti se za-odM0^0’ Je nevarna reč, in lahko bi negn" * °- da postane nevarnejša za vas, in jaz Ilas> (Medklici). Ej, vi ste večina kler lle morem vzeti teh reči, do- Uržu,- , tako. Dokler ste večina, lahko vz-Ue, Monarhijo, lahko vzdržujete ord-yse, k ° vzdržujete korupcijo, skratka. i °^ete> Jaz Pa ne morem nič *a> kakor govoriti in opozarjati vas. Orodna skupščina, ki ni narodna. »oglavje v tem oddelku obse-sucnjjg j10 skupščino. Razume se, go-skung,-’- da Driznavam potrebo Narodne ^Želo v' Potrebna institucija je to za kfatjx' . hoče vsaj teoretično biti demo-iem D ? in Parlamentarna, kar je po mo-Se^am ,m-°van]U Pril3l^no enako, ker si v •sssfeiHi11 ni mogoče zamišljati demokra- Nova knjiga. t}adiurCje,li smo v oceno knjigo Rudolfa »Slovfe-:- >>Jugoslovenske alpe«, I. del: Jsra , .enila ° vse' ^ar je P°znak tako nedo-itf s, . radi pretiranih cen da še misliti e* na Bled. Rogaško Slatino itd., na tične dežele brez neke vrste parlamentarnega sistema, brez nečesa, kar more reprezentirati ves narod, v čemer se izraža mišljenje in volja vsega naroda. Toda. gospodje, treba je priznati, da ne igra ta skupščina v čutih in mišljenju naroda tiste vloge, ki bi jo človek pričakoval in ki bi io moral igrati resen in pravi parlament. Ne more biti dvoma, da ste tudi vi iz večine prav tako kakor mi pri-pričani, da ie ta skupščina pri narodnih masah izgubila ugled. Ta Narodna skupščina pred vsem ni narodna skupščina. Ona je skupščina le nekih delov naroda. En del naroda ni zastopan tukaj po krivici njegovih lastnih predstavnikov, ki niso tistim, katere zastopajo, prinesli niti najmanjše koristi, ampak so njim in vsej deželi in vsemu narodu povzročili s svojo abstinenco samo škodo. (Ploskanje.) — Drug del naroda ni tukaj zastopan, ker je večina te skupščine izvršila akt nasil-stva proti duhu ustave, s tem. da je neki skupini odvzela mandate, katerih jim ni bila dala ta večina, ampak katere so jim bili dali volilci, katere jim je bil dal narod. (Valerijan Pribičevič: Odvzeti so jim bili zaradi potrebne obrambe države.) — Gospod Valerijan, tukaj ni govora o nikakršni potrebni obrambi. Vprašanje ie v tem. ali ima narod pravico voliti svoje zastopnike ali ne? Če ima narod to pravico. je njegova stvar, če izvoli bodisi samega črnega hudiča, če ima pasivno volilno pravico v državi; priznan mora biti tedai za poslanca prav tako, kakor gospod Valerijan Pribičevič. Gospodje, vi ste predložili in sprejeli zakon o odvzemanju mandatov potem. ko so bili ti poslanci pravilno izvoljeni na podlagi pozitivnega zakona. Mogel bi razumeti, da izpreaneni kakšna večina zakon, da sprejme nov zakon, in da zahteva pri novih volitvah po tem novem zakonu drugačne pogoje, kakor ste na primer pred kratkim izpremenili baš volilni zakon. (Medklici.) Mislim, da se boste sami kesali za to. (Medklic: Sprejeli smo ga. da obvarujemo deželo propada.) Nikakršne dežele niste obvarovali, kakor trdite, ampak nasprotno vsak vidi, kaj ste naredili iz te dežele. Nikakor pa, gospodje, se ne more priznati, da ustvarjate danes zakon, in da s tem zakonom odvzemate pravico tistim, lei so bili skoraj pred letom dni pravilno izvoljeni in katerim ste tudi sami priznali pravilnost mandatov, če ste se hoteli rešiti komunističnih poslancev, je bilo za to le eno sredstvo namreč razpust skupšči- Grintavec, Triglav itd. si pa upal ni. ker ni poznal potov, niti ni imel knjige, iz katere bi se na manjših hribih lahko počasi privadil tudi za potovanje na najvišje naše vrhove. . Tako knjigo zdaj imamo. Če bodo Ljubljančani segli po nji, bodo začeli ceniti svoj Grad, ki ga posečajo dozdaj samo zaljubljeni parčki. Tudi Šmarno goro bodo gledali z drugega vidika, ne bodo hodili nanjo samo z rožnim vencem, vzeli bodo daljnogled seboj. Tudi na železnici bodo imeli oči odprte in videli bodo tisto lepoto naše domovine, ki nima z »milo domovino« prav nič skupnega. »Rdeče srajce« in »nebeški kinč«, ki jih prodaja naša inteligenca za »milo domovino«, trgata naše ljudstvo le proč od naravne lepote! Knjiga ima žepno obliko. Ne 514 t straneh opisuje natančno vse lepe naše | kraje, vse hribe in doline Slovenije po načrtu, ki je pregleden za vsakega, tako da takpj najdeš, česar iščeš. Če ti manjka I; * ne, torej ražveljavljejhe vseli mandafov, in nove volitve. (Kosta Timotijevič: Da bi zažgali hišo zaradi miši!) Nisem še vedel, da smatrate volitve za enake požaru. —■ Tako je. gospodje, in sami dobro veste, da ste s svojim nastopanjem postavili nevaren prejudic, zakaj če ste pokazali, da se morejo odvzemati komunističnim poslancem mandati, kljub temu. da so bili pravilno izvoljeni bo vsaka bodoča večina imela možnost pozivati se na to in vreči iz parlamenta vsako stranko, ki ji bo neprijetna. (Hrup v centrumu.) Nikar, gospod Valerijan — Vi se vedno pozivate na narod. So še drugi deli naroda, ki ne soglašajo z vami. (Medklic: Nam je narod izrekel zaupanje.) Gospod-, ie. sai vi nimate večine. (Glasovi: Imamo jo.) Nimate je ne. Seveda, če pomečete iz zbornice toliko poslancev, da vas je potem nekai več kakor polovica preostalih in če to imenujete večino, boste lahko imeli večino do dneva razpusta skupščine. Toda, gospodje, če napravite točen račun, če vzamete število poslancev, ki ga zakon predvideva za skupščino, pa potem seštejete to. kar danes faktično podpira vlado, morate priti do zaključka, da nimate večine. Žakaj danes n. pr. ne smete šteti naših kmetov za svoje: muslimani so že pred nekaj časa zmanjšali vašo večino, in tako morete svojo takozva-no večino vzdrževati le na umeten način. (Minister Trifkovič: S pametno politiko, z dobro politiko.) (Dalje v orih. »Ljud. Glasu«.) Tedenski pregled. Petek, 4. avgusta (dodatek). Otvo* ritev vseruskega kongresa komunistič* ne stranke v Moskvi. Nedelja, 6. avg. (dod.) Konferenca evropskega socialističnega in komuni« stičnega dijaštva v Salzburgu. * Ponedeljek, 7. avgusta. V Belgradtt konferenca za določitev konkordat« med našo državo in Vatikanom. — Vj Italiji obsedno stanje v severnih pokra« Jinah. — Prva seja francosko«angleške :onference v Londonu zaradi Nemčije! in vrnitve vojnih dolgov Ameriki. — Stara šušteršičijanska struja v lderikal* ni stranki je ustavila »Novi čas«, glasilo katoliških boljševikov. S tem je postat razkol v klerikalni stranki dejstvo. — V ptujski »Petoviji« stavka usnjarskega! delavstva radi kršitve delovnih pogodb'. — V Londonu kongres angleške soci* alistične zveze proti izžemanju Nem* časa, najdeš krasen izlet za pol dneva ali še manj, lahko si pa narediš doma tudi natančen načrt za vse dni v mesecu, če ti ie na razpolago; natanko lahko določiš, kje boš spal, po katerih potih boš hodil, kaj si boš bolj natanko ogledal itd. S pomočjo te knjige se s prijateljem lahko domeniš, kje se snideta v naravi, čeprav ne ti ne on nikdar nista bila v tistem kraju. Dozdaj na Slovenskem sploh nismo še poznali tako točnih opisov krajev in potov, tudi »Planinski Vestnik« je le pre-mnogokrat pisal romantično, namesto da bi stvarno opisovaL Žal. da ie knjiga strašno draga! 100 dinarjev, velja, malokdo si jo bo mogel kupiti. Zahvaliti 5>e imamo samo zato zopet naši inteligenci, ki ni čutila potrebe priskočiti na pomoč niti sama, niti ni poskrbeli* |‘ za državno podporo, pač pa je s svojim I davčnim sistemom, s katerim draži de-' lavnemu človeku vsak grižljaj, pa tudi vsak kultumi korak! Samo carine ie bilo U treba plačati 27.000 K (od 1600 kniig.0 čije in za obnovo normalnih razmer. — Ljubljanski stavci so sc pogodili s tis* kamami, torej ne stopijo v stavke. Torek, 8. avg. Izšel zakon, ki določa, da dobi pri prihodnjih volitvah ljub« ljanska oblast pravico do 10 poslancev mariborska do 15. — Na Portugalskem radi revolucionarnih nemirov obsedno stanje, — Vihar (tajfun) je uničil mesto bvatov na Kitajskem. Poročajo, da ie do 50.000 ljudi izgubilo življenje. — bovjetska justica obsodila 14 socialištič« nih revolucionarjev na smrt! — Brivski pomočniki v Ljubljani zastavkali. — Istotako mizarsko delavstvo v Celju. Šveda, 9. avg. Ob srbski Donavi stavka rečnih brodarjev. — Vojni mi* nister je že zopet zahteval 100 milijo« nov dinarjev za vojsko. V istem času preti proletarskemu Belgradu smrt radi pomanjkanja živil, kuriva in vode! — rasisti odredili demobilizacijo. — Listi poročajo, da je Lenin zdrav in da bo zopet vzel sovjetsko krmilo v svoje ro« ke. Sovjetska Rusija pričela trgovin« ska pogajanja z Japonsko in Kitajsko v Pekingu. — Angleži so na londonski konferenci pristali na francoske sovi« nistične nakane za izvršitev pritiska na Nemčijo. Francozi so že začeli zasedati uele Nemčije, prevzeli nadzorstvo nad ruhrskimi premogokopi in nameravajo zapleniti 300 milijonov mark nemških carinskih aohodkov ter 26% pri izvozu v tuji valuti pridobljenih vsot. — V Že« nevi je komisija za internacionalo du« ševnih delavcev dovršila priprave za kongres. Četrtek, 10. avg. V Italiji se vseeno nadaljujejo ljuti boji med fašisti in so« cialisti. Ponovni požigi delavskih do? mov. — Factova vlada dobila zaupnico z 247 proti 121 glasov. — Francozi iz« ganjajo iz zasedene Alzaške«Lotarin« ške nemške družine. — Sovjetska vlada naročila svojemu varšavskemu poslani« ku Litvinovcmu, naj prične pogajanja s Poljsko. — Helsingforsu (Finska) med« narodni esperantski kongres, ki se ga udeležuje 32 držav. — V Kopenhagenu (Danska) otvoritev konference svetov« ne cerkvene zveze za sporazum med narodi. Tisti, ki v vseh vojnah blago« slavljajo orožje, sklepajo o miru... — Ameriško vojno ministrstvo je sklenilo zgraditi novo zračno vojno brodo v je s 1000 zrakoplovi. — Fašistovski mladiči v Novem Sadu so demolirali uredništvo nemškega lista »Drutsches Volksblatt«. Kmalu bomo v Italiji. — Ameriški pred« Knjiga se je morala tiskati na Dunaju, ker je vloženih 74 slik. 7 zemljevidov in načrt Ljubljane. Vse to je krasno izvedeno. v tej kakovosti bi veljala knjiga tiskana pri nas gotovo trikrat toliko. Pisatelj je vedel, da bo knjiga dra- ga in da jo bo kupil le malokdo, posebno izmed Slovencev. Zato jo je dal prevesti v hrvaščino, pazil je samo na to. da so izostale vs Tiste hrvaške besede, ki so Slovencem popolnoma tuje. Tako jc upati, da bo knjigo vendarle spravil med svet, posebno ker imajo Hrvatje in Srbi. ki prihajajo k nam na letovišče, dovolj denarja. Vendar se nam zdi to napačno, knjiga je imela ostati slovenska. Imena so itak nespremenljiva, gostilne, železniške postaje, pošta. vo»zne in avtomobilske zveze in vse drugo podobno je pa označeno z znaki, ki jih razume vsak, sploh je knjiga urejena^ zelo plastično, da bi jo vsak Hrvat ju Srb prav lahko razumel tudi v slovenščini. Za svet pa Priporočamo, nai izide v esperantskem jeziku, tako bi se s svojo praktično uredbo prav lahko kosala z Bedekerjevimi krnicami. sednik Harding je začel posredovati med podjetniki ter stavkujočimi rudarji in železničarji. Ti so za male koncesije voljni stavko končati. Ne poznajo raz« redne zavesti. i Petek, 11. avg. »Pravda« piše, da je dospelo v Jugoslavijo več atentatorjev, cia bodo umorili nekatere naše državni« ke. Znamenja za nova zasledovanja de« lavstva in za nove reakcionarne zako« ne! — Salzburška dijaška konferenca poslala protest proti obsodbi socialnih revolucionarjev. — Nizozemska delav« ska zveza, ki stoji na skrajni levici, je odklonila s 5880 glasov proti 4404 pri« stop k moskovski internacionali. Ruska justica žanje sadove celo med svojimi pristaši. — V Londonu pričakujejo raz« pad antante, ker vztrajajo Francozi brezmiselno na svojem šovinizmu. — Konec rudarskega internacionalnega kongresa v Frankfurtu. Dosti je važnih sklepov, med njimi tudi ta, da bo ru« darska internacionala v slučaju nove svetovne vojne nastopila s splošno sve« tovno stavko. Sobota, 12. avg. Naša vlada »zahte« va« v Rimu izvršitev rapallske pogodbe. — Kongres II. (londonske) internacio« nale v Pragi. Nedelja, 13. avg. Glavna vsesokol« ska parada v Ljubljani. Zavedno delav« stvo se posmehuje in obžaluje tiste ubo« ge proletarce, ki delajo pri tej paradi meščanski omejeni družbi in njenemu militarizmu štafažo. — Otvoritev prve obrtne razstave v Celju. — Otvoritev velikega kongresa židovske omladine v Zagrebu. PoiStiln® vesti. -f V Ljubljani se je vršil pretekli torek kronski svet pod predsedstvom kralja Aleksandra, ki ie predal svojo kraljevsko oblast vladi zaradi svojega potovanja v inozemstvo. i V ljubljanskem volilnem okrožju tvorijo volilne okraje sedanja okrajna glavarstva. ^za mariborsko volilno okrožje pa je državni odbor določil* sledeče volilne okraje: l. Brežice: sodni okraj Brežice in Sevnice; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, desni breg in sodni okraj Maribor, desni breg ter sodni okraj Slovenska Bistrica: 6. Mozirje (sodni okraj Gornji grad); 7. Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota): 8. Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava); 9. Prevalje; 10. Ptuj (mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj: 11. Slovenjgradec; 12. Celje (mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko); 13. Laško; 14. Ormož; 15. Šmarje. + Vlada bo prepovedala izvoz živil, osobito žita. pšenice, koruze, masti in žive živine. Izvoz sirovin ostane še nadalje svoboden. 4~ Beigrajsko delavstvo je na svojem zborovanju povodom obletnice zloglasnega zakona o zaščiti države, naj-ostrejše protestralo proti temu zakonu kakor tudi proti politični reakciji nad delavskim razredom. Zahtevali so tudi amnestijo za politične krivce. + Avstrijski sodrugi o celjskem zletu. Graški župan sodr. Muchitsch je poslal zletni pisarni sledeči dopis: »Cenjeni sodrugi! Najtopleje se zahvaljujem za cenjeno vabdo za vsedelavski zlet, kateri se ho vršil (>. avgusta t. 1,. Toda kljub najboljši volji se zleta žalibog ne morem udeležiti, ker sem ravno 6. avgusta zadržan v Gradcu. Ce se spominjam dobe 30 let nazaj, me gotovo vleče vaše vabflo. Takrat sc je odigral pri t^ajs. J ^ okrož. sodišču veleizdajn. Pr 7ashigi dvema sodrugoma in sem p se_ habsburške monarhije presedel ^ cev v ječi. ne da bi se pregreši P dite kratnemu kazenskemu za*01. endali-prepričani, da pazno zas^e4aje hn0 v stično Ribanje v Jusos avbi. w*eta» y Sloveniji, s katero smo bdi svoj ^ tako ozkih stikih. Ce bo ^oslova^ proletariat vodil gibanje v sml^uEngel. velikih predbojevnikov ^‘': rpnl1-nUiega sa in našega toliko prezgodaj pr . Viktorja Adlerja, bo pnplezal^kbuD težavam, katere militaristična " Srbov. Hrvatov in Slovencev servma, višine močnega faktorja demokratske^ razvoja in se bo osvobodil kap y nega jarma. V tem smislu varn imenu graškega delavstva najjc .•. na-Naj živi mednarodna osvobodite^ QraZ, rodov — socialna demokracija. dne 2. avgusta 1922. ~ VmjS£ »Ar-chitsch, graški župan.« — Dunap . dej beiter Zeitung« je pisala: >5 . ,, g av- jugoslovanskega delavstva prir ne t>o gusta vsedelavski zlet v Celju. jaVSke' samo manifestacija zedinjenja ga razreda, temveč tudi pron med narodi in sistematični f-ialistiČn?: ljudstva. Da se bo vršila ta so- os€hiu prireditev ravno v Celju, J leo vzrok. Med komunističnim raz celi' ie bil delavski pokret oslabljen, ^češko delavstvo ostalo zvesto svoj ^ te£3 lom. Ta demonstracija je tudi Q jSte namembna, ker ima buržoazna zbira'a dneve veliko parado, na kateri 0 P > moči proti delavstvu; pri uganja štafažo še marsikateri 1 sarn_i D delavec. In tudi proti buržoaZ J ^ y liti zlet obrnil svojo ost, ki bo boa • ^ po-nu dunajske internacionale Je ^ra' zdrave dr. Fritz Adler, ena 1^ pa še Svaz češkoslovaškihTel po^3 not in klub nemških sociahs jaSovi cevv v Pragi. Sodrugi. to so razuflt drugov preko buržujske mej • veSelii° jo naš korak 6. avgusta in s' nami vred! Wdanie.°:I + V Pragi so otvorih zas 10 se bora II. socialistične iT>ter'1^burgU. ^ pripravlja za kongres v Hamou nik Macdonald ie odstopil za ‘ je zaseV mk Macdonaia le ousion« — -Q ženosti dela, njegovo mesto v* - je zea Thomas Sha. Na d n e v nem , o nienje z dunajsko internacija koVsg + Neprestano do£f^£s0dbi rU‘jL vladi protesti proti smrtni ob pTot socialnih revolucionarjev. j ; priPr, sti ne ganejo sovjetske lja nove procese Prot‘,itixniin naS,p npa-cionarjem — svojim P° -stj je zato , kom. Med treznimi komun1 , ’ ppd v žati že dalj časa močan ^ stvom Mjasnikova. ,. Drovincl3‘ + Socialisti v remtoP odposlali pa Llovda '‘“jj irttt'1-'05 OUPUMUJi Ilci Liuyu*i —' .. v kateri protestirajo pr0 tringena. izgonu Nemcev iz m san {t^flCosKe l9. + V »riM made so zaprli vec p0,„ir,stvom s kov. ker so širili med • _„nslce' stične ideje. . . ,, iugosl°v^I.!'0riU, -[- Poincare je izjavil lj* y Lon -i- poincare je niku v ^ sr mu in rumunskemu Poslf. iti 2, ~ai. zapeljati. Niti za vero, niti za dom, -p sana! Za delo in kruh gre naš boj!« Uro i, f° SI)]0 mi nisali. Zdaj ua pcglej- • ' Naso?n»DEe 15- avgusta: 'Ua. Stm Sokolstva — nasprotniki poštenih zUrč-u , nam Piše: V teh sijajnih, vzne- "pbijaij dneh niti ne občutimo potrebe, da bi >%0V Voi’6 klevetve svojih številnih nasprot-20-. ŽagrS: k,d0bT0: če, si jih vsaj zapomni-^licai J' ,1 »PPozioijonailni« »H»rvat« piše o ‘kajiV i.i.kp ^jvš, Eiigner, Oražen — po- ‘ Peka: ,5sk' »Naprej« priznava, da sc »go- -nilltar.' velikega«, toda vse to v službi . . . "ižnjeniM3 nU1 bog ve koga še. ter za . . . za-^'tPo Požar jamo naše brate in sestre na 'gnprano sovraštva in še bolj slepe Do vseT 'zv'rajoče obrekovanje. Mi pa pravi-l°HalcpJ!' m Političnim zapeljancem in opozici-)'a sv^1 7;a vsako ceno. da mi nočemo pljuvati ?a Sesio- ?nic,vino, marveč se držimo sokolske-sli dornv- i P°sti nl°č. v srcu odločnost, v mi-čalj na!>Ju1tl'o« pa se drži Tyrša in Fiigner-stva n dva ustanovitelja češkega sokol-a naoisala na sokolski prapor be- sede: »Ni zisk, ni slavu!« (niti dobiček, niti slavo!) V sokolskem krojit smo pa videli celo vrsto mož, ki gredo samo za dobičkom, najboljši med njimi so tisti, ki jim je dobiček boij postranska stvar, ker že imajo svoj milijonček, zato pa hočejo slavo! Tako n. pr. je bil v sokolskem kroju milijonar iz Postojne, o katerem se govori -'a je dal za italijansko aneksijsko slanost 10000 lir. Gotovo so mu italijanski bratci našega »Jutra« zato peli slavo kot zvestemu Italijanu, požrtvovalnemu «domoljubu« itd., čeprav se nam zdi velika nesramnost, da podpira primorski Slovencev laški fašizem iz denarja, ki mu ga je znosilo postojnsko slovensko delavno ljudstvo ki ga ta fašizem tepe! Tem večja nesramnost se nam zdi, da pride tak mož bahat se po Ljubljani v sokolski uniformi, ki jo bo takoj zamolčal, ko pride zopet nazaj pod Italijo. -S takimi možmi drži »Jutro«, ker dobiva od bank milijonske vsote zato, da zapeljuje naše delavno ljudstvo k jugoslovanskemu fašizmu, ki to ljudstvo tepe! Ljubljanski kovinarji »strojnih li-varen« delaio za Jadransko banko. Ta jim daje premajhne mezde, ker »ima zgubo«. Da pa ti kovinarji ne pridejo k pameti, jim meša »Jutro« glave. Tega seveda »Jutro« ne dela zastonj. Jadranska banka mu je dala 1,472.610 K, kolikor .ie znano javnosti, koliko je dala drugače, prej in pozneje, ne vemo, tudi ne vemo. koliko so dale druge banke. In to »Jutro« pravi, da se drži Tyrša in Fiignerja! če bi bila živa ta dva moža kako bi se otresla teh dobičkarjev! Sicer pa tega gesla »Jutro« sploh ne poz;:?., temveč priporoča drugo: »v pesti moč, v srcu odločnost, v misli domovina«. Domovina jim je žep in za ta žep delajo z odločno pestjo! Pa pravijo, da je to sokolski način, čeprav smo jim prav natančno povedali, da sta hotela Tyrš in Fiig-ner s sokolsko idejo delati za zdravega človeka zaradi zdravega duha. ne pa zaradi dolge palice! Vsak kulturen človek je nasprotnik pravice pesti, samo »Jutro« ima žalosten pogum napadati take ljudi in pisati o njih. da so nasprotniki poštenja. Istega dne nam Je »Jutro« posvetilo še eno notico, v kateri nam očita »hujskajoče, krvavo podplute besede«, »krvave fraze« itd. Mi zahtevamo javnih računov, ker vemo. da bo vsak pošten, kdor ne bo mogel goljufati, »Jutro« pa skriva račune in jih pomaga kapitalistom tudi skrivati (Trboveljska premogokopna družba itd.) In priporoča moč pesti, poneumnjuje glave, jih organizira v fanatične vojake Sokolstva. pred vse to pa predstavlja srednjeveško idejo: pravico pesti! Ljudstvo, potrudi se razumeti to! Vsak kdor razume, nai se potrudi dopovedati tudi drugim! Samo na ta način zmagamo! Laž sc da pobijati Ie z resnico. Primerjajte, potem pa primite laž-njivca za ušesa!__________ ALI STE ŽE OBISKALI OBRTNO RAZSTAVO V CELJU? Dnevi*« vesti. Legitimacije in vstopnice za II. LJublianskl veliki semenj od 2.—11. septembra. Prejeli smo: Permanentne legitimacije se bodo dobivale pri naših razprodajalclh (bankah) v vseh mestih v Jugoslaviji in pri naših generalnih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi v vseh uradih večjih inozemskih velesejmov za ceno Din 40 za 'komad. Posestnik legitimacij je _ opravičen do polovične vožnje na vseh železnicah in vseh razredih osebnih vlakov v Ljubljano in nazaj, permanenten prost vstop na sejmišče in na obisk Historične razstave slovenskih slik. Dnevne vstopnice za ceno Din 10 dobivajo se pri dnev- nih blagajnah na sejmišču in opravičujejo do enkratnega obiska vseh prostorov Ljubljanskega velesejma in Historične razstave. Stanovanjski oxlsek preskrbi na zahtevo stanovanje v hotelu in privatno. Navesti je treba razločno napisano ime in koliko časa ostane dotični posetnik v Ljubljani. Homoseksualni mladeniči. V sarajevskem »Jugoslovenskem listu« čitamo: V, Vratniku (Bosna) so zasačili nekega 16-letnega mladeniča pri izvrševanju protinaravnega dejanja s svojim Sletnim bratom. Priznala sta, da poznata še 6 drugih dečkov, ki že dalj časa izvršujejo protinaravna dejanja. Samomor na povratku v domovino. Neki Gašpar Njavro se je na parobrodu vračal iz Amerike domov v Hercegovino. Izpil je 4 kozarce ruma, se zaprl v stranišče in si tam prerezal vrat. Našli so ga še živega, a je kmalu na to umrl. Pokojnik zapusti ženo in troje otrok. V Bosni so izbruhnili gozdni požari, in sicer v Suhi Gori, Kučuni, v Sarin-. škili Planinah in v Slijepaču. Skoda je ogromna. Zelo dobra žetev v južni Srbiji. Letošnja žetev v južni Srbiji je dala zelo dobre uspehe. Samo v krajih, kjer so bile vremenske nezgode, je žetev slaba. Pravijo, da je to najboljša letina v zadnjih desetih letih. Tudi sadje in grozdje je dobro. Izvozničarji se bojijo da ne bo dovolj prometnih sredstev. Za to se bo te dni vršila konferenca izvozničarjev v Skopi ju. Srednja žetev v Banatu. Letošnja žetev v Banatu ni dala tistih dobrih uspehov, ki so jih pričakovali. Posebno slaba je žetev v južnem Banatu. Po kakovosti ie žetev dobra, posebno v severnem Banatu. Vlnogradarii v Vršcu pričakujejo bogato trgatev. Izgledi za koruzo so slabi, posebno, če ne bo kmalu deževalo. Lažidoktor — desetkratni zaročenec. V Gradcu je policija zaprla nekega Vinka Nemčiča, ki se je na podlagi ponarejenih spričeval izdal za zdravnika. Vj zadnjem času se je s kakimi desetimi dekleti iz boljših rodbin zaročil ter jim na ta način izvabil dosti denarja. Izdal pa se je tudi za opernega pevca iz Prage in pravil svojim »nevestam«, da bo kmalu angažiran v Grazu. Policija pa je dognala, da je navaden slepar in pustolovec. Za tri steklenice vina posilil žensko. V Bilini na Češkem, je neki 191etni mladenič stavil s svojimi tovariši za tri steklenice vina, češ da bo »dobil« neko lepo 201etno dekle iz sosedne vasi. Nekega večera, ko je dekle šlo po travniku, jo je nagovarjal, naj mu privoli. Ko se je obotavljala, jo je vrgel na tla, ji z robcem zamašil usta in jo oskrunil. Dekle se je sramovalo ter ga ni naznanilo. Toda, ko jo je tri dni pozneje zopet posilil in ji zagrozil, da jo umori, ga je naznanila policiji, ki ga je zaprla. Dogodek je verna slika od kapitalizma pokvarjene družbe, v kateri živimo. Veselje in žalosti letoviškega živi 1jen j a. V igralni dvorani nekega hotela v Hallu na Solnograškem sedi družba jugoslovanskih letovišenikov. Na mizi pred njjimi leži 70.000 K avstrijskega denarja. Vstopi žandar in izjavi, da bo za* plenil omenjeni znesek, ker so hazardne igre prepovedane. Gostje razburjeno protestirajo, češ, da ne igrajo take igre in da znaša vseh /0.000 K komaj par di* narjev v jugoslovanski valuti. Žandar pa svoje možakarje dobro pozna in jim veli, naj mu sledijo na postajo, da se le* gitimirajo. Tam ponovni protesti in pre* rekanja. Končno so pa gospodje ven* darle izdali svoja imena. Eno med njimi se glasi na — "dr. Laza Markoviča, to* caatfo' pravosoHfiega mlnfsM' f^sČečrir deželi Jugoslaviji... Mednarodna tekma brzojavnih uradnikov se bo vršila te dni v Berlinu. Dose-daj se je prijavilo 143 telegrafistov iz 15 držav Največ jih je iz Jugoslavije in Nemške Avstrije. Tekmovali bodo v navadni in v brezžični telegrafiji. IfishEjjana. ^ Sestanek abstinentov bo točno ob 19 danes 16. t m. v uredništvu »Napreja«,' (Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1 nadstropje). ' ' Redna seja ljubljanske podružnice aOvinar.?ev se bo vršila v četrtek, 17. t. ni. takoj po delu. — Podpredsenik C@S|ea v \ delavcev na obrtni razstavi. četrtek, dne 17. t. ni. se zberemo vsi orgamzirauci ob 5. popoldne pred vho-om na razstavo, da si jo bodemo skupno ogledali. Tam bo imel sodrug Koren predavanje. Govoril bo tudi g. podžupan /-abkar, kateri nam bo potem razkazal vse zanimivosti in raztolmačil. Vstop bo naje prost. Ogled bo trajal do 7. zvečer. L ni, ki pridejo pozneje, ker jih deio ovira, na.i ne izostanejo. l0..°Jrhla razstava v Celju 12.—22. Vili. . , *^ne olajšave. Opetovano se opozarjajo vsi posetniki Obrtne razstave v •ni’ je dovoljen 50% popust voznih cen za potniške vlake na vseh železniških o rogali Jugoslavije onim osebam, ki se izkažejo z belo legitimacijo razstavnega odbora.^ le legitimacije so na razpolago brezplačno pri obrtniških organizacijah v vseh krajih Slovenije, kjer se take organizacije nahajajo in v vseh važnejših kraiih ostalega dela države, razun tega »a tudi na vseh železniških postajah južne železnice. Legitimacijo je treba pri odvozu na vstopni postaji prevideti z uradnim pečatom, enako tudi na celjski postaji. Legitimacijo potrdi razun tega razstavni odbor. Na vstopni postaji se kupi cela karta, katera velja tudi za povratek. Ako se želi večje število legitimacij v krajih, kjer jih ni v zalogi, naj se to nemudoma sporoči razstavnemu odboru, ki bo takoi skrbel za dostavitev. — Obrtniško zborovanje. Posebno velik dotok obrtništva v Celje je pričakovati v nedeljo 20. avgusta. Ta dan se vrši v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Klub napr. slov. akademikov v Celju ie kot tretji zvezek svoje »Prosvetne knjižnice« izdal predavanje dr. M. Dereanija: Zdravstvena vzgoja mladine. Snov je obravnavana z znanstvenega in praktičnega stališča. Knjižica zasluži, da se uvrsti v knjižnice vseh šol in da si jo vsakdo kupi. Obsega preko 100 strani in stane D5n> s pošto 20 para več. Knjižice se naročajo pri Klubu napr. slov. akademikov v Celju, Narodni doan. Epizoda k stavki mizarjev y Celju. Jvo se ie dne 7. t. m. vršilo pri celjski obrtni zadrugi pogajanje za reguliranje plac mizarskih pomočnikov so se pogajanja udeležili razni gospodi' mojstri, katerim ni šlo v glave dati svojim pomočnl-0811[ draginji primernega poviška. Proti povišku so govorili tudi taki, ki nimajo pomočnikov, ampak samo vajence. Najbolj se je odlikoval gospod Toplak, prijatelj »vajeniškega doma« in znani »venmetač« najemnikov iz hiše na Bregu štev. 14. Ta gospod je prevzel vlogo »Šarfmaherja« pri mizarskih mojstrih v Celju. Rekel je, da odslej naprei ne bo več "zaposleval oomočnike. ampak bo najel hlance in va-ience ter da bo napravil ž niimi. pogodbo, Gafor bo sam Koče!. TNajbrze HtapSevslco za pomočnike ter pasjo za vajence.) Posledica te »človeške« izjave je bila, da so pomočniki pri g. Toplaku ne samo v stav-ko stopili, temveč so zapustili Toplakov »Paradiž«. Gospod Toplak je prebrisan, na pogajanju je rekel, da bo najel hlapce, v »Jugoslaviji« z dne 12. t. m. išče pa pomočnike. Na javnem shodu v Hrastniku ie nar. posl. g. Brandner rekel, da je »Jugoslavija « delavski list. Komentarja k temu ni potreba. — Stavka se je za podjetja Mihelič, Putnikovič in Vehovar končala dne 12. t. m. Ta podjetja bodo zaposlila vse v stavki se nahajajoče pomočnike. Pogodbe objavimo v »Delavcu«. — Podjetja gg. Ig. Toplak Franc Tajnšek, Prešernova ulica 17. Celje. Grilec, Ga-berje. Golob mizarski mojster in kramar, Gaberje in Vrenko v Celju so za organizirano delavstvo izprta (bojkotirana) toliko časa, da bodo priznala kolektivno pogod-bp in strokovno organizacijo »Osred. dr. les. del. podruž. Celje«. V izprtih podjetjih boio delali samo tisti, ki bodo šli na Urn »Bankoslaviji« in klerikalnemu »Slovencu«. Pozor, sodrugi volilni upravičenci. Stalni volilni imeniki za parlamentarne, oblastne in občinske volitve so razgr* njeni na mestnem magistratu, Glavni trg št. 14., soba št. 11., in sicer vsak dan od 8.—14. Volilni imeniki veljajo za vseh 5 mestnih okrajev. Vsakdo naj se prepriča, če je v njih vse v redu in naj vloži posebno zahtevo za popravo, če kaj manjka, bodisi zase ali za koga drua gega. Opozarjamo, da bodo smeli gla* sovati samo dotični, ki bodo vpisani v imenikih. Kemično delavstvo priredi 3. sept. ob 3. pop. proslavo na vrtu gostilne pri »Gozdnem Tončku« (g. Skaza) na Bet* navski cesti. Vabimo vse, ki čutijo s pro* letariatom. Polletja vedno bolj na prste stopa. Ker se slučaji ponočnega kaljenja miru nočejo zredčiti, ie policijski komisariat sklenil, da bo odslej nastopal čisto brez pardona proti vsem kršiteljem te odredbe. Kazni ne bo več odmerjal v denarju, temveč z zaporom. Dalje, če še to ne bo pomagalo, bo še strožje nastopil in sploh skrajšal policijsko uro. Nekaj uspeha pa vendar je! Razkrinkana tihotapska družba. Pred par dnevi je policija prijela dobro znanega tihotapca Morhanta, ko je vlo* mil v neki vagon na glavnem kolodvoru z namenom, da bi odnesel na varen kraj veliko množino raznega tihotapskega blaga, žveplenk, saharina in drugega. To blago mu je pošiljal iz Avstrije nje* gov kompanjon Lorger in sicer se je moralo to že dalj časa ponavljati, ker je zalotila policija še enega glavnega udeleženca pri podjetju, krčevinskega trgovca Hanzla, v katerega kleti so pri hišni preiskavi izsledili ogromno rnno* žino na j raznovrstne j šega blaga, ki je bilo doberšen del ukradeno po raznih postajah. Vredno je bilo do 2 milijona kron. Razen Lorgarja, ki se nahaja v Avstriji, je vtaknila policija vso čedno tatinsko in tihotapsko družbo pod ključ. Shodi. V nedeljo, dne 20. avgusta se hp. vršil no prvi maši Javni shod KDZ v Mit liki v gostilni »Korent« ob 13. (1. nopoldne) na v Črnomlju v hotelu gosp. Laknerja. Poročevalec iz Ljubljane. Iz junijskih obračunov vidimo, da so mnogi ^ sodrugi porabili znižanje strankinih prispevkov, kakor je sklenil strankin pokrajinski odbor 'dne 7. maja L J- ž ^ ljavn ostjo od 1. junija. Prav je takftk a tudi več plačati ie nepravilno, vsak plača toliko, kolikor je treba, ne • manj. Prav je torej, da so^^r,u;ln(jii0v za maj plačali 8 Din (mesečnih. do > 900 Din pri dveh nepreskrbljenih otroc1^ plačali za junij samo 4 Din. i rav ^ , . dokazuje, da ti sodrugi točno spolnjujejo svoje dolžnosti in da se tudi zanun strankino življenje, kakor je treba- Ni pa prav. da nekateri sodrugi rus naznanili svojemu odj>oru ^zv^ania q jih dohodkov, temveč plačujejo s strankin davek po dohodkih, ki . „ ,7 imeli začetkom leta. Res je, da p * pravilnika zadostuje če prizna svoje dohodke vsaj enkrat na leto vsak bo iprevidel, da se strankina predelnica progresivnega davka ni . menila zato, ker potrebuje strank denarja, temveč zato. ker se je vs ginje zvišal življenski rnininnnnin J ^ rala stranka tistim, ki imajo od ^ Din dohodkov na mesec, priznati, a* . premalo. Tisti pa, ki so si dobre organizacije priborih visre ^,|ti ke, so imeli te višje dohodke n ^ političnemu odboru in P j,- je zvišane prispevke. N. pr. sodru;K. ^ svojemu političnemu odboru in P ^ je zvišane prispevke. N. pr. ,s0 ^ ‘ tr0ke, zaslužil januarja 750 Din in ima 0 ]lie- je pravilno plačeval samo 1 Din ^aJ-a sec. Ko so se mu pa dohodki zv pjn, na 900 Din. je imel plačati maja ^ junija pa. ko se je razpredelnica ^ pin samo 2 Din. Ce plačuje še vedno ^IIiai0. na mesec kakor januarja, plačuje, i ^ bi Z znižanjem je stranka' nfl^n j. 0jj bilo 6 Din zanj prveč, naj tu re0aio-stranki prizna, da je 1 Din zanio vjggflp Organizacija je njemu priborila od 750 na 900 Din, 011 pa še vedno veJj3 po 1 Din kakor takrat; draff .oJ. ^nJ-vendar za stranko prav tako ■ jiitrO’ Strankini člani se ne množe kakor bi bilo želeti, le PoC£i^ ^di P?* ljudstvo razumevati, da je tre začefl^. litičtiih organizacij, in le P°ci\' plačevati svoje prispevke re , n yec< draginje ima pa stranka dan n. prisPeV” izdatke, ki n h ne more kriti kov no 1 Din. ike Vse odbornike in zaupn|K 0poin1' da povsod opozarjajo na to in _ravilnl njajo sodruge na P^evanJ glaoe prispevkov. Prosimo pa tudi v ^ po-čitatelje. da zaupnikom pn n©*? magajo. Marsikje bo še celo ^ irtiei tere zaupnike same opozoriti- ^likO’ stranka vselej samo toliko jo bo dobila od svojih Elanov« —«-* 1 V® = Vrednost denarja. Y fr*0'1 lja 100 naših kron 1.57 svi kov. ---------------------—---------po|£r-odB Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v 'tn "(,bev&<*-Odgovorni urednik: Anton Tisk Učiteljske tiskarne Najcenejša narodu* J so testenine . ..Pekatettl jeklene ^{0 zdelane iz samega zdroba j-- zrnja'/“u. vsebujejo najplemenitnojse o(?r0 ok so najbolj redilne, pri ^vr ^ 6aJfie, Iz istega vzroka, ker izte _j_ «0 fnrli TTHlbOH H' 1 zdroba, se pa tudi nsjbol da dosežejo dn t r i !•1 ■' t Kdor uporablja ZLATOROG MILO podaljša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo in zaloga: R. Bunc in dr., Ljubljana-Celje-Maribor. Menjalnica Stubelj j dovoljuje si opozoriti cenj. občinstvo; da nima z Menjalnico Slovenske Eskomptne banke v Kolodvorski ulici k st. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter da 1 Posluje od 10. t. m. v lastnih prostorih v Kolodvorski ulici §t. 41 na dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom. strup! Nikaka kemična kisna kislina! a> Garantirano pristni ^namizni kis iToL najmodernejša automa-F ta T na kisova tovarna k IK S S C H M i D L, Vsaka v.r'UOr’ ^or°sl£a cesta 18. &ira^e gospodinja, ki skrbi za san, 16 družine, zahtevaj povsod -—^“Pristni SCHMIDL-KIS. POTNIKI V AMERIKO! UNITED'AMER1KAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Kodele čevlfev V Ce]|. * modem;uSe,ri^ iz lePenke’ P° ameriw, kopitnih oblikah ali dobavi oblikah izrezane, cevliai- za tovarne obuval in °bliLJ?; Apartne, elegantne • velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje dele s,aWa^v,-12J materia5a dopo-Vrgtno u-L .naročnika, prvo-8ebna ’ j , 0 in P° ceni. Po-"eIazmožnost v monti-jn zgornjih delov za ttabTarile °*,llVa*- X. i* reParatura in prodaja evljarskih strojev. h ^5^^evajte prospekte od alPh F. Richter, Subotica VI. Vv Poučevanje .^rokah, moderne, meha-Jzdelave obuval. Zahte-—^ va.jte prospekt. (zadnje novosti) priporoča svojim članom Poštni predal It. 13. TetBf.Int.it. 178. Ljubljana. PoSt. ček. rat 10532. Brzo}. nasl. .Kodes* Ljubljana. Centra I a Podružnice Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna II. Somišljeniki: ke v prodajalnah svojih zadrus kupujete vedno najbolje in najceneje! Pristopnina K 10. Kdor še ni (lan, naj pristopi I Deleč K 200. Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga z omejenim poroštvom — sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 °lo0 . Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201-82. ===== Društveni delež K 17.103-71. Blagovni promet sa 1. 1919/20 je znašal K 2,968.093*48. Delež znaša K 100*-—. Član postane lahko vsak. Obrtna razstava od 12. do 22. avgusta 1922 za ftane, Članke in naraščaj, tekar iic$SS sukrae za kroi priporoča tvrdka Jbe & L s m b 8 i a n a, Mestni tifg št. HO* «■ Prva mariborska >» irta mm ? Hom. Tržaška cesta št. 38, tel. 324, priporoča dober kruh in žemlje. Prva produhf. uim lioira Maribor, RuSka cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna — Maribor = Ruska cesta St. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijačo. ■>» N. BRUNO MILJAN1Č ■■■ tovarna knndltov in slaščičarna najnižje cene in vsak čas sveže blago, Maribor, Tkalska nlica 4. Prometa! zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ^ _ za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podje ja in razpečava la cehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in ja|ene brike e. Naslov: _ Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 1 H! M ElMHSMgM ,S) v Trbovljah, r.z.z sporoča svojim elanom, da toči dobra dolenjska^ bizeljska in iJulOlfl©^®J^ , g izbrana vina, kakor tudi vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, ve po konkurenčnih cenah. VLOC3E ©lsrest&al@ p© Sisftih 41l2°lo, Vloge so znašale 31. dec. K 592.971-17, rezervni delež K 29.022’19. Blagovni promet v letu 1921 pa je zn K 1,820.617*51. Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50'— in vpisnino 50 vin.