5Y0B0DE. Slovenci-bratje združimo so! V slogi je moč! Stev. 33. Chicago, III. 11 septembra 1903 Leto II _ ' Socializem—osrecevalec stanu, "Slovensko ljudstvo jc ljudstvo poljedelcev in med temi se socializem ne bo nikdar razširil." To oporekanje se sliši večkrat, ako jc govorjenje o socijalizmu in oziraje se na slovensko ljudstvo. Poglejmo, če jc ta izrek utemeljen. V -Zjcdinjenih državah, o&ohito na zapadti se je začel socijalizem zadnje leta čudovito razširjati. Populisti, kateri so pred petimi, šestimi leti ustanovili stranko, katera bi naj bila neodvisna od starih dveh poglavitnih strank (republikanske in demokratske) in katera bi naj branila kmetovalca na zapadu proti kapitalizmu, kateri se v obeh starih strankah enako sopiri'in spodjeda siguren obstanek kmetišč — so začeli nvidevati, da je edino le socialistična stranka ona, ki zamore jamčiti malemu kmetijstvu stanoviten obstanek in za delo ono plačilo, katero pripada vsakemu človeku že po naravnih človeških pravicah. V svojih načelih se je v nekaterih točkah približevala populistična stranka socijalizmu. Pa kmalu so nekateri izmed njih sprevideli, da bi bila pomoč le začasna, ter, da bi se v nekoliko letih povrnile zopet sedaj vladajoče razmere med kmetovalci na zapadu. Mali kmetovalci so bili vsi prodani tin milost in nemilost kapitalizmu. Večinoma so bili ti dolgovi še v času storjeni, ko so pridobili kmetovalci zemljišča od vlade. Da so zamogli to zemljišče obdelovati, trebalo je jxiljcdelskega orodja, treba je bilo živine, predvsem pa poslopij. Da so zamogli novozačetniki vse to preskrhiti, treba je bilo najeti denarja in tega dolga se je zamoglo dosedaj le malo farmerjev otresti. Vsak človek pa tudi .ve. da., seaiaiiaja v življenju vsaccga farmerja dosti slučajev, v katerih jc primoran si izposoditi denar, bodisi v ta ali drugi namen. Ti dolgovi, kateri so požrli vsako leto visoke obresti, so težko tlačili kmetovalce na zapadu in jih deloma tlačijo še sedaj. K temu pa je pomagal kapitalizem še na drugi, hujši način izsesavati kmetovalce. Ko je spravil farmer svoje pridelke pod streho in priredil živino za na prodaj, tedaj jc stopil na pozorišče kapitalist, ter je rekel: Za šopek pšenice, ti dam toliko, za koruzo toliko, za oves toliko, za sto funtov govedine na parki j ill toliko itd. Cc se je kmetič pritožil, da so mu cene prenizke, tedaj je potegnil kapitalist ali njegov agent iz žepa časnik, ter mu je črno na belem pokazal, da so postavili te cene milijonarji — kateri pšenice oodleči mali farmer pod takimi razmerami. V istini, osoda malega farmerja, in to je kmet z enim do 500 akrov, nikakor ni zavisti vredna. Mi imamo tukaj v mislih veliki za pad, kateri je po tisoč in dve tisoč milj oddaljen oil velikih svetovnih trgov in tta katerem živi na milijone farmerjev. Nasproti tem kmetovalcem, ki služijo v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruli, pa niso samo oni 'gentlemen fanners", kateri posedujejo več tisoč akrov zemlje (navadno bolje, kakor prvi ) in katerim se vsipajo pridelki v obilnejšem števil« v njihove shrambe, marveč moramo jemati v poštev še one velikanske družbe, (tudi angleške), katere brojijo < , ■ . .... . .• ,• , ....... , - • Prenehal jc s tem blagoslovlje- zcmljo pod socijahsticno-zadruznim ■ „ , . ' . ....... , t . . *. a Hum delom, ko je bil izvoljen pa- diusajem, potem bodes užival ves; ' 1 r ■ . , . pezem. sad svojer ' ?am. Nilice te;' . - , . . ne bo podil raz tvoje grude, če bo- K° 5f. JP. ""J0 lu[eranstv0' * deš spdnoval dolžnost proti svojim!'"'T J ' . .„ .p i.- . , . undo s tem gibanjem. Počen j an jc sodrngom. Ia dolžnost pa bo: mir- . , ... , . ..... . ,. , , ■ , . t duhovščine, zlasti inkvizicije, je bi 110 delo v svrho, da zamore uživat: 11 zamore rešiti gotove |>ogtibe le socijalizem. Prav nič ni čtidho, tla se I kraje in dr., nas imenuje v Si. št. vsak zeniljan v družbi svojih- so-dmgov vse dobrote, telesne in duševne, katere bi za mogle služiti v vedno večjo srečo in vedno višjo izobrazb) vesoljnega človeštva. Ako ima torej katero ljudstvo res tehtne vzroke, ukleniti se socija-lizma z vsemi silami, je to gotovo slovensko ljudstvo, ker 0110, živeče v najslabejših kmetovalskih' odnoša-jih, ima v sedanjih razmerah naj-slabejšo plačo za svoje trdo delo. . Ta plača pa je: tanka nit, katera mu veže dušo na telo. Slovenski kmetovalec! Voli torej med to tanko nitjo ali pa zdravim. srečnim življenjem, v katerem ho delo slad, ne pa neznosno trpljenje in kjer bo tvoj duh oktlšcval vzvišcvalna čutja. katera so lastna danes le onim, kateri so stopili na višjo stopinjo omike in olike. Agrarian, Poper za blaznega Mnslarjn. Klevehndski žegnani lopov časti- jo socijalistični list "Appeal to Reason", kateri izhaja v Girard, Kansas in kateremu je cena 25 centov na leto (je tednik) razširil v dveh letih tako, da šteje danes na stotisoče naročnikov in to večinoma med farmerji. Zdaj pa se ozrimo na naše slovenske kmetovalce. Proti tem je zapadni farmer v Ameriki še vedno, rekel bi: zelena veja. Ta vendarle -e dosti človeško živi v primeri slovenskim farmarjem. Mesa ima dosti vsak dan, tudi |K>gače 11111 ne manjka in za žejo pije, če druzega ne, cajder (mošt) ali pa sladko mleko. H kruhu si privošči surovo maslo. Če to vse uživa, tedaj moramo misliti, da to njegovo telo tudi potrebuje pri težkem delu. Se ve, amerikanski krnet ni tako kratke pameti, da bi mislil, da je greh jesti vsak dan meso, četudi bi ga v petek ne poktisil. berači j a na Kranjskem jc prešla tako globoko v meso ljudstva, da litega v istini v^ft fiečc. ki si je na kak delaven dan privoščil kaj bolje-ga. Življenje, knkoršnegh živi kranjski kmet leto »ti dan, tli vredno človeških bitij! Povej mi pošteno, rojak, ali bi zamogei ti obstati pri taki jedi v Ameriki, in pri tem delu? V Avstriji Sta vlada in duhovščina že stoletja delala na to, da spravita ljudstvo naj najnižjo stopinjo človeškega obstanka. Vlada si je mislila: lačne ali izstradane ljudi je laglje vladati, kot site. Farji so pa pridigovali, da bo le revnih na'umu nebeško kraljestvo, pa še to le takrat, ako bodo sami uživali sok. pjiqj (farjem) pa prepuščali piščeta. Toriej, če že amerikanski farmerji začenjajo smatrati izveličanje svojega stanu v socijalizmu, toliko bolj je potrebno, da se i slovenski kme- tovalci začenjajo navzemati tega .. duha. , čitafo\ ti si' kmetovalec v mogoče kmetu že v tem oziru tek stari 'imovini in. imaš tam svojo j |nmpj ali uzorkatoličani. z vašega movati. . ^estvo,; Rekel bodeš: Jaz imam ,ta|jšča to vso eno ie! — Krže pač papirnate surovine zopet enkrat pro-palicc. Bože mili, kje pod solncem je najti večjo propalico, kakor jc surov, hudoben far, ki grize svoje bližnje, ("Ljubi svojega bližnjega, kakor samega scl>c". jc rekel Krj- ff"!1) Hihrr r"1"' nice naj bode prepričan, da ne prid s takimi načeli več naprej. Tudi Kranjcem se svita; malo časa še in zadnji bodo spoznali farško lopov-stvo. Deloma se vprašujejo že da lies, jo li učil Krist tako hudobno sovraštvof kakor ga goji sodrga krog klevelaudske "švindlarije" do nas. Dal jših dokazov ni treba I Ako bi bili razni maziljeni švin-dlcrji res Kristnvi namestniki, skusili bi ovreči naše trditve, dokazati našo zmoto in podvrgli bi se jim mi brezpogojno, a dokler bodo |>oduče-vali ljudstvo s sovraštvom, gnleti-jem in obrekovanjem svojega bližnjega, rekli bodemo, da so namestniki hudobnega duha, ne pa Krista. Nesramni lopov se predrzne pi-sati, da je kriv propada Mira — socialistični ropar. 1'ogme, oropan bil jo pač zadnji. Za Mir pa. kolikor nam je znano, se jc založilo pred nekaj meseci $tooo, kar bi moglo zadostovati za vsak slučaj, ako bi stal list res na trdni podlagi glede predplačnikov. Pravi vzrok propada Mira je torej to, da se je narod zavedel in list opustil. To vse! Blazni maslar straši kaj rad s svojim švindelnom, toda prokleto se bo še opekel žegnani lažimojster in profesor utna/anega obrekovanja. Za,danes pristavimo loše, da bi dobili v roparstvu, brez znatne konkurence, prvo premijo farji sami. Ali mar ni to predrzen rop, ako se zapeljuje uboge slovenske delav-cc na izdatek zadnjih centov, kakor so je godilo to za časa prostulega farškega roparja Terama. kateri u-živa sedaj delavcem tikradene tisočake, (menda $48.000) baje nekje v stari Meksiki. Bežite no. vi uzor- I lo tako, da se temu ni čuditi. To je dalo nov povod groznim preganjanjem. Kdor je bil na sumu, da Veruje kakor učo htterani, je zapadel inkviziciji. Kardinal Ferdinand Valdes jo iz|»osloval. da je papež leta 1559. izdal brove, ki določa, da je vsakega Luierana živega sežgati. In zdaj so po/igali ljudi kar so jo dalo. V Valladolidu so 21. maja 1559. hkrati sežgali 14 osel), ki so bile na sumu kot lutcnuici. Med sežganimi je bilo not katoliških duhovnikov. Isti dan je bila nuna Mercia de Figueroa obsojena na zazidanje, ker jc v družbi tovaršic rekla, "da so je hiteranstvo 110 zdi napačno!" Istotr.ni se jc vršilo H. oktobra 1559 drugo slovesno sežiganje lutc-jranov. Sežgali co 13 oseb, med teli pet katoliških nun 111 tri katolike duhovnike. Storiti niso druze-a. kal:or da ro dali izraza svojim impatijam za protestantske nauke. Slovesheg i sežiganja se je udeležil kralj Filip II. z vsem rvojim dvor-janstvom. Ko so plameni ugasnili, o imel škof Cuenca pridigo, potem je kralj prisegel, da bo inkvizi- S' ijo posjieševal, neusmiljeno premija! vsako "krivoverstvo" in k slučaj, ki ga izve, ovadi inkvi- '"Tlovosmir Takih "slovesniJi sežiganj" je bilo v nesrečni Španski še sto in sto. Iitkvizitorji ><» vlekli najboljše, naj-itiiuiejšc, najpoštenejše ljudi na grmado. Sežgali so cvet španskega naroda. Posebno so seveda prežali na premožne ljudi, ker so vsakemu obsojencu pobrali vse premoženje do zadnjega vinarja. Ta lakomnor.t je tudi vzrok, da je inkvizicija, kadar že koga 11a notion način ni inogla obsoditi, nalagala velike denarno kazni. Iz aktov inkvizicijo v Toledu se je izkazalo, da jo samo ta inkvizicijska sodnija 141 slučajih naložil^ globe 2,586.-625 maravedijev. Neki Nemec je moral plačati globe 3000 cekinov, ker se je baVil z albimijo! Med žrtvami inkvizicije je bilo Sneg v Coloradi. Colorado Springs, Colo., 9. sept. V hribih med Colorado Springs in Cripple Creek-om je pretočeno noč močno snežilo. * Sneg je zapadel več čevljev visoko. Tudi v Lcadvillu >0 se že seznanili s snegom. Snežilo je neprenehoma dve uri. ♦ Pobegnila s poslom. Bristol, fciin., 9. sept. — Miss Cloyetta Brownlow, hčerka poslanca mesta Jonesboro je pobegnila z enim svojih jwslov, imenom Pritch-ett. Zala ClOyetta je še nedavno igrala vcligo ulogo v takozvanih "boljših krogih" prestolice \Vash-ingtona. Varstvo za izkoriščevalce, Cripple C rek, Colo., 9. sept. — ()kolica mesta kar mrgoli vojakov, mesto samo jc |X)|K>lnoma zasedeno od njih. Vse jame so zastražene od vojaške sile. Napetost je še vedno velika in bati se je noveg.1 izbruha. Tako postopajo iopovski izkoriščevalci z delavci, ni čudo torej, da prodira socijalizem že v najnižja bitja človeške družbe. Imamo pa tu tudi jasen dokaz, zakaj se pravzaprav vzdržuje vojaštvo, zakaj iz-prešajo razni tirani, ki nam hočejo hiti vladarji, za isto milijone in milijone iz revnega ljudstva. Kdaj se jc še uporabila vojaška sila v prid delavske mase? Nikdar še ne, pač pa že neštetokrat proti nji v varstvo 111 obrambo kapitalizma. Kdor ima vsaj trohico zdravih možganov, l»o vedel kaj je njegova dolžnost napram sebi in i/hcsavanemu ljudstvu vobčo. I.o socijalizem nas zamore rešiti današnjega gorja. Zopet zavraten nupadovalec. Syracuse, N. Y., 9. sept. — Vslcd težke obdolžitve neke stare ženske imenom Smith je bil včeraj aretiran neki John Mueller. Baje je grozil tovo bi jih kar na mestu linčali, da se niso pravočasno prikazali na licu mesta tudi redarji, kateri so odtegnili ljudstvu zamorce s tem, da so jih odpeljali v zapor. Razgled po svetu. IZ. BALKANA. Rooseveltu in izuftil sledeče pomenljive besede: "Jaz bom skoraj ustrelil Roose-vclta, ker sem hudoben človek." Par dni pozneje, kazajc na prezi-dentovo sliko, pa zopet: "V pon-deljek !>om ustrelil Roosevelta. Pon-dcljek je moj dan." Mueller pobija te obdolžitve, kot neutemeljene. "Labor day". V pondeljek se je praznoval "delavski dan" z velikanskim pompom [K> vsili mestih Zj. držav. V Chi-cagi je korakalo |>o raznih ulicah nad 92,000 uniformiranih linijskih delavcev. Nekatere ulice so bile tako natlačeno polne ljudstva, da je rabil človek eno uro predno se je Carigrad, 9. sept. — Ruska je sprožila misel naj bi se diplomatič-nim potom zabranilo Bulgarski občevati z insurgent!. Temu predlogu je pritrdila razven intereslrane Avstrije lese Nemčija, vsled česar je predlog propadel. V političnih krogih se zatrjuje, la se prične vojska med Bulgarijo in Turško še pred koncem tekočega meseca in sicer kakor hitro dospe armada iz Azije v Maccdonijo. Turška baje ne bo napovedala formelno vojske, ker je Bulgarija v fevdni odvisnosti od nje. Ilulgari in Makedonci v Carig.a-du so v vedni smrtni nevarnosti, boje se splošnega klanja. Nedavno je bilo več njih aretiranih in vrženih v ječo, kjer se še danes nahajajo. Poročila o grozodejsvih turških vojakov- siccr ne presenečajo tukajšnje evropske kroge več, pač pa je prodrla sjilošna sodba, da stoji Turčija 11a robu velike katastrofe. Iz Saloniki se poroča, da je upor v Alonastiru udušen. Dašibozukl so stali na strani turških vojakov ter skrajno nečloveško ravnali z nesrečnimi vstaši. 25 vasij jc bilo požga-nih.. 300 žena in otrok jc iskalo pri poveljeniku zavetja pred Bašibozu-ki. a kmalu za tem so padli pomilovanja vredni zopet v roke divjega krdela in bili grozovito mučeni. V okraju Kastorija stoji pod orožjem 18,000 turških vojakov, kateri očitno požigajo, ropajo in morijo. ■ Sofija, 9. sept. — Ministrski svet imli na tisoče talcih, ki ,n bili ob- {n{| 2 ene na d „r?n dolženi čarovništva. Zlasti mnogo1 jc bilo med temi žensk. Skoro vse so bile žive sežgane. Toda o tem Iximo še pozneje govorili Inkvizicija je na Španskem divjala do leta 1802. Sto let je tega, kar je inkvizicija v Saragossi obsodila župnika v F.sku na smrt na grmadi, a veliki inkvizitor doti Ramon de Arce se ni upal to obsodijo potrditi. Bržčas se je bal revolucije. Več kakor štiristo let je inkvizicija divjala na Španskem. Koliko ljudi pomorila, koliko jih je trpinčila, koliko je uničila človeške sreče, koliko je pograhjla imetja, koliko je provzročila bede, žalosti in najstrašnejšega obupanja, to se no da popisati. Jezus Kristus je rekel: Na njihovih sadovihujih bodete spoznali. Sadovi inkvizicije so znani —. a človek bi skoraj obupal, ko vidi, da bolestni klici grozovito trpinčenih. Otresti se kapitalističnega jarma, in^'gruntec" -- to je moje m „j vreden, da hi mu pošten človek zadnji zdilii umorjenih, obupne tož I. t-. —: L p|junj| v jok "pranger" z nje- bo vdov in sirot še do danes niso je bil pr?i namen populistične stran- i l*«cm. ko hi, oziroma bo socijalizem ke. Kakor prej rečeno, pa je kmalu ; "Poljan, ne bo več moje. mnogo pristašev te stranke sprevi j Poglejmo, kako je s tem! Ali je delo. da jim tjKli [Kitem ne bo po- res hiša tvoja, tvoje zemljišče? Ali magano, ako se prevrat ne izvrši 110 plačaš ti veliko najemščino vla-docela. di? Ootovo imaš tudi rlolg na svo- Farme 11a zapadu so v primeru s jem (?) posestvu — ta te tišči k kranjskimi, jako velike, ifio akrov tlom in grenke tire moreš preživeti. merijoča farma, to je mala. Kdoi* ima na Kragjskem 20 akrov, je že dober kmet. Na zapadu so kmalu uvideli tudi. da farme, merijoče sto, dvesto in tudi tristo akrov ne za-tekmovati z onimi, katere če ti pride vernik ali upnik v hišo in si brez cvenka. Gospoda posvetna, gospoda duhovna — vsi. vsi hočejo živeti »d tebe in še kako! Ti večkrat' nezabeljene žgance. oni pa dan na dan pečenko, dobro polito r. vi- govo papirnato švindlarijo! Pozor Clkflški sodrugil 'ohili zadoščenja, A Bog je pravičen in Bog plačuje vsako soboto, in zato nas navdaja trdno zaupanje, j la pride ura. ko bo Bog v svoji jezi Klub slov. socialistov v Chicagi strašno maščeval grozovite krivice, ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo kj jih sfori|a inkvizicija. Ine 13. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani sodruga Phil: Basta 535 Blue Island Ave. Sodrngi, pridite zanesljivo vsi, na dnevnem redu važna vprašanja. — Rojaki, stopajte v klub. F^ank Stontf. tainik Strašne žrtve je zahtevala inkvizicija. Pomorila je na tisoče ljudi, doloma iz lakomnosti, deloma so imeli teoretične nazore, ki jih cerkev ni priznala, deloma, ker se niso molče uklanjali duhovniškemu tiranstvu. ceste. V Siracusti, N. V., je nastopil v dolgem govoru Roosevelt sam; pobijal je neprenehoma razredni boj in ga proglašal kot nekako proklet-stvo sedanjega časa. — Radi verjamemo, da bi kapitalisti nad vse radi uničili prodirajoči socijalizem, a še bolj verjetno je, da nihče več ne vstavi delavskega kolesa. Za zgubiti itak nimamo nič, pridobiti pa mnogo. V St. Paulu, Minn., jc govoril znani "oberzavijalec resnice" kne-zoškof Ireland. Postal je smešen iu blazen ob encin, trdi namreč, da je socijalizem sovrainik delavstva ! Ptiček bi seveda rad, da ostanemo mi večni sužni kapitalizma in zavrženega farštva. Človek, ki se znebi take oslarije je pač zrel za v norišnico. V Springfieldu, 111., jc govoril "naš" guverner, "veliki" Yates; v New Yorku Sam Parks in v Indianapolis. Ind., [»(Ikupljeni Gompers. Streljali na sprevodnika. V pondeljek ob polnoči so stopili trije zamorci na karo jKiuIične železnice baje z napačnimi voznimi listki. Sprevodnik, spoznavši tike-te kol neprave, zahteval je od zamorcev celo vožnjo svoto. ker je pa ni dobil, pognal je iste iz kare. Zamorci »o res izstopili, a tu so začeli strastno streljati na sprevodnika. Med tem so potniki naglo ooskakali i\i kare in jo udrli za bržečimi zamorci, katere so kmalu ujeli in go- vprašanju in vse odvrniti, kar bi utegnilo kaliti razmerje med njo in Turško. Vest, tla «0 skoraj vsa sela v o-kraju Kastorija uničena se potrjuje. Sela so brojila od 1000 do 3000 prebivalcev in so bila največja v Macedoniji. Število turških vojakov v Macedoniji je naraslo na 175,000 niož, med temi je vštetih tudi 3700 mož kavalerije in 440 topov. Maccdonski odbor se silno trudi, da bi zapletel tudi Bulgarijo v vojsko proti Turčiji in pričakuje se, da se razširi revolucija še tekoči teden tudi v dolino reke Struma. Na Bulgarskcm se nabira denar za vstaše, kateri upajo prej ali slej zmagati. Zastopniki Britanije, Avstrije, Francije in Rusije so odpotovali v Monastic da se na licu mesta sami prepričajo o obstoječi stvari. Zlve žrtve. Fenicijskemu bogu ognja darovali so navadno nedolžne otročice. Kadar je bila njegova velikanska soba živo razbeljena, metali so ubogo deco v njegovo naročje, kjer je v groznih mukah izdihnila svojo nedolžno dušo. Nezajtopadno je to za nas, tla so zamogli takrat stariši tako delati, akoravno leto za letom vidimo, da tudi dandanes tisoče in tisoče otrok umre vslcd nepoznato« sti in nemarnosti starišev. Vidimo pa tudi tisuče moških i žensk prezgodaj umreti — ker niso pazili na svoje zdravje. Najbolje zavaruje si vsakdo svoje življenje ako redno pije Trincrjcvo zdravilno grenko vino, ker z njim si zagotovi dolgo in srečno življenje seveda mora pa paziti da tlobi zares Trinerja in ne kakšno zniešanieo, s katero si celo zdravje jiokvari. Pravo Trinerje-vo zdravilno grqnko vino čisti in tvori kri, oživi živce, ojači mišice in uredi popolnoma redno prebavo. In iz Česa je? Iz naravnega viha in zdravilnih korenin in zelišč, brez vsakih skrivnosti. Dobi se v lekar^ nah, dobrih gostilnah in pri iedelo-valcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave, Chicago. Ills. Pilsen Station. t&* Somišljeniki naročujte in priporočujte »OLAS SVOODE' "Glas Svobode". Prvi svobodomiselni list za slo-venBki narod v Ameriki. Izdajatelju in urednika: MARTIN T. KONDA FRANK M. MEDICA "(j^un SvoIkxIo" izide vsaki pe-ek fh velja za Ameriko: za celo leto----51.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voic e of Liberty] is the only, union lal>or iiaper in America: published and Edited every Friday in Slovenic linage by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA. "Entered Jnlv 2,1903, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 8. lN7i>" 1 Subscription $1.50 per year, Advertisements on agreement. • Naslov zu dopise in pošiljatve je sledeči: "GLAS SVOBODE" J5I18 Throop St. Pilsen Stu. Chicago, ' III. • * * DOPISI. • * » Leadville, Colo, septembra. Poročati imam veselo novico, da smo se začeli delavci tudi tukaj organizirati |h> linijskih načelih. Naši farški starokopitarji nas sicer zapeljujejo in strašijo, a dobro vemo, kam jk's taco moli. Tega modernega suženjstva se moramo prej ali oprostiti, četudi se ustavljajo temu z vsemi šterimi farji in looovski kapitalisti. Malo časa se in zadonela bo urnobesno delavska bojna pesem, v znamenje zmage — naše! Kdo je kriv. da se morajo mučiti delavci po i j ur na dan. posebno v Puebli ob Si.50 dnevne plače! Farštvo je krivo vsega, ker 11c jiodtiči izrabljenega. trpinčenega delavstva o pravem položaju. Pueblski oguljeni Ciril sine biti ponpten "a svoje dela! Delavci vsili narodnostij stopajo v svetovno organizacijo. Las je torej. da se pridruživo onim tudi Slo-■venci, saj imamo vsi en cilj pred sabo j pretrgati verige, koje nam silijo kri v obraz ob zavesti, da nas vežejo one na kapitalistične mogotce kot sužnje njihove volje, čim več nas je, tim prej zavdamo krute-žem zadnji udarec in priborimo človeštvu ono nazaj, kar mu je bilo odvzeto, to je — enakopravnost, katero je že sam Kristus učil. Rojaki, nc poslušajte kapitalistične agente — farje. Pod krinko po-božnosti vam zastrupljajo možgane v vašo pogubo in v kapitalistično korist. Farju knof, kapitalistu figo in kmahi bodo nastopili Itoljši časi. Kdor še ni od zavednih delavcev v uniji — v socialni organizaciji — naj nc odlaša z vstopom; kolikor prej toliko l>olje. kajti volitve se bližajo In ravno pri prihodnjih volitvah hočemo pokazati svetu, da se probnjamo. Pozdrav proletarstvu! Pooblaščen od odbora unije in za-padne federacije. Peter Schully. Pueblo, Colo, septembra. *'Ta prokleti Glas Svobode me bo spravil iz sveta", tako je vskliknil ta mali Janezek, ko je zagledal zadnjo izdajo "Gl. Sv." prilepljeno na vrata njegove prodajalnice. "Ko bi jaz vedel, kdo mi je to napravil, poslal bi ga na sedem let v Canon City (državpa jetnišnica Colorade) vapno kuhati," tako se je še hudoval v pivnici bratov Cuzak, ko vstopi rojak J. A. Kakor hitro ga ugleda Janezek se takoj zadere nanj: ti, ti si bil. ti si prilepil "Cd. Sv." na vrata moje prodajalnice. Ali, slabo je naletel "mali vitezek"; sicer je J. A. prvotno popolnoma mirno vprašal, kaj hoče "ojcerlc" imeti, a ko se je seznanil s situacijo, je zagr-mel na "malega" tako, da je imel ta v hipu polne hlače. Nočni čuvaj, ki sc je slučajno mudil le par korakov oddaljen od gostilne, -je na vpitje "ojcerla" prihitel gledati kaj godi, a bilo ni nič posebnega in •nir se je hitro napravil. Janezek še je šel preobleči hlače. J. A. pa je nadaljeval svoj govor o "I am Mister John ta in ta", Miru, in Cirilu. Cirilus of Bedakus je oznanil, d* l>o tista hiša, pod katere streho Ho prihajal Glas Sv., "frdamana" in tega sc je J. II. Roje sjlno boji. 1 )n skrbno pazi 11a to* da bi nihče I ne videl "Gl. Sv." v njegovi hiši, kadar pa sluti, da je Kam, tedaj plane po listu, kakor.roparska ptica ii ki piščetu. Thkovi so vam ti uzor-ni bogamolci s Cirilom na čelu. Roje, ali nisi - nedavno vpil: " |az sem "< d. Sv." plačal in hočem, da sc mi list |>osilja; "Gl. Sv." je all right, ali jaz sem primoran trditi ravno nasprotno; "Gl. Sv." je veliko IxiljSi list kot, "Mir", pri-mojduš" je boljši, tudi Ciril pravijo tako."' Sleva neumna, kaj noriš po Res-semerju, da se ti vse smeje. Hodi možak in drži se prave strani ali pa vsaj ne bodi danes to, jutri ono. Gra hek je sprevidel sam, da je lioljc hoditi z možaki, kakor pa plesati s Cirilom, to je tudi javno priznal. Stori i ti tako, drži se vestno onega, kar je prav, potem ne bodeš več "ta mali", marveč — Mister J. II. Roje, slovenski trgovec na Ressemerju, folian, poglej kolika čast te še čaka, stegni roko in zgrabi jo, potem bodeš pa v istini — all right. Naš Cirilček so pa glili taki, o ja . . . da radi dnarce pobirajo, o ja . . . na Bessemer gor priromajo, da dnarcev kaj nal>e- račijo, o ja, o ja, o ja . . . Ko domu po cesti jo brišejo, kamni za njim!" žvižgajo, o ja, o ja, o ja . . . Le beži, le beži Cirilček moj, . da te nc zadene kamenček moj, o ja, o ja. o ja . . . Zdaj pa trikrat "živel Gl. Sv." — to ti žele pueblski Slovenci. Svobodni korenjak Rockvallc, Colo, septembra. Ali je bil že kdaj od Mikaj kak opis v "Gl. Sv.". mislim, da e! Dela je tukaj bas sedaj jako malo, zaslužek slab, tako, da ne svetujem nikomur semkaj potovati. 1 )pekel bi se. Kakor skoraj povsod, tako imamo tudi tukaj opraviti mnogo s farško ' mido. Ni je plače, katere bi ne ..»vohal črnosuknjež iz Florenca. "olo. Vsak mesec prikrevlja vsaj dvakrat ali trikrat k nam, takrat se prične pravo beračenje od hiše do hiie — tarška bi saga ni j?ikdar prnia. Seveda, ima tudi par peto-lizcev, ki mu kaj pridna delajo tlako in nanašajo skupaj za "liogatcga farškega reveža." Kadar se naberejo dovolj cvenka ni čudo, da jo potem zavijejo gor k staremu P. na dobro kapljico vinea. Ob taki priložnosti so tudi koketna niamka iiolj 11a "atif" — i. kajpada, take sreče ni vsak dan |>od streho. Farja v hiši imeti, hm, to niso mačkine solze. Seveda, pri tem koketiranju sc zastopniki uzornega (?) katoli-Čanstva pač ne ozirajo na oskubljene žrtve, ki nimajo mnogokrat poleg kopice otrok še sami kaj jesti. — Prokleto tako dušno pastirstvo. ki >tremi le za tem, kako bi čim več iz-žemalo iz ulKizefja delavca. — Ko-kodavsanje mamke se navadno glasi: "Nocoj so bli zopet gsput pri nas, 0I1. kako so to dober in prijazen gsput." Verjetno I Ničvredneži, maziljeni in nemaziljeni se najdejo pod današnjimi razmerami povsod. Čudno je pa vendarle, da so farški zavezniki večinoma in vedno le taki. ki imajo kaj na križu. Saj me razumete vi poštenjaki v vsih ozirih. (»osebno plede zakonskega stanu! "To vse ljubezen stri", kaj! — Svita sc tudi med duševno najmanj razvitimi Slovenci že. Rokvalski rojaki, vid imamo, da gledamo in ušesa, da slišimo, odprite torej eno in drugo. Kdor sc s farjem brati, nima kmalu kaj orati! Veliko uspeha "Gl. Sv." želi .nvbodni X. V. Pueblo, Cols. Septembra. "Jaz. glili jaz sem spravil Glas Svobode iz Pueble, jaz sem uničil list", je vpil "ojcerle" ob preselitvi lista v Chicago. Vprašam, kdo pa je podkopal tla Miru, da je propadel, mar ne tudi ti Janezek ? I Zapomni si pregovor, ki pravi: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade— in padli ste vi vsi z ameriško žlindro in Cirilom na Čelu. Mir je zaspal 29. avgusta. Takrat, ko so ti še koštruni nosili denarce skupaj, takrat je hodil tudi Ciril po konci, kakor paša Mustafa, a sedaj se je ljudstvo vsaj deloma izneverilo takim apostelnom. Tudi tukaj je u-mesten pregovor, ki pravi: kdor se s farjem pajdaši, ima tri križe na rovasi. Kaj je bik) Miru. da je poginil, '•i natančno se nc ve. Eni trdijo, da je nameril Glas Svobode iz daljne Chi-cage nanj "kanon" in ga zadel ravno v srce, Ce je to res, tedaj — živel "Gl. Sv.", nameri še svoj top v Cleveland in vstreli papirnato do-domovino vsaj v koleno, da bo kru-Ijeva in slednjič daj še jolietskemu -\merikinezarju krepko brco iz strani in po njem Ik>. 1 Se nekaj. Ciril je ul>ožal. Nima zakaj kupiti si obleke, vsled česar ste sc ga usmilile dve bogalmjetji (?) ženi in šle prav po domače "fehtat" denar njemu za novo obleko. Ojčcvka je fina ženska za taka podjetja, to timbolj, ker neprestano stega roke kvišku, kadar jo kdo opazuje; kadar pa misli, da ni nobenega tujega človeka blizu, tedaj pa ni več svetnica, marveč pravcata furija. V vsili ozirih jo pa nadkriljuje Kozjanka. Ta sveta (?) žena je pozabila, kaj jc obljubila pred altarjem, predenj je stopila v sv. zakon. Proti onemu možu, kojemu ima zahvaliti vse, je vložila tožbo na ločitev zakona in to memda samo vsled tega, ker se ji je mož malo postaral. In take ženske naj bi bile voditeljice poštenega slovenskega ženstva v PueMi! Sramota, da je sploh kaj tncegi mogoče med nami. Slovenke, ne pustite spridenega sveta pod svoje strehe, ker ena garjeva ovca okuži devetindevedeset zdravih. Čudimo se 1 hi prav nič ne, da so ravno gar-jeve ovce najliolj jiobožne, hinavsko seveda. Ciril pa tudi le take ščiti, njemu je pač vseeno, Rop ali hudič-samo da je — groš, Toliko za danes. Soiražink hinarsfva La Salle, III. 4. septembra Zopet sem prisiljen prijeti za pero in posvetiti malce jxizornosti pritlikovcu P. P., ki se prav na nc-čuven načiit kofici v 38. št. "A. SI." Sramota za Vas, dragi ribič, štejete se za nekakega uzorkatoličana. ki ste pa to menda le po imenu Skovauje tacega dopisa v klerikalni list, Vas razkrinkujc dovolj, kdo ste •11 kaj ste, sicer pa že Vaš obraz in \ ašc obnašanje nista vstvarjena po \opitu, katero naj bi Vam prineslo svetništvo. Treba Vam je druzega nastopa ako hočete biti v istini to, kar niste. Kristus ni učil obreko-vanje, laž in sovraštvo proti svojemu bližnjemu. Dopis v "Gl. N." odobravajo popolnoma tukajšnji Slovenci ker so prepričani o resnici pisave istega, med tem, ko je Vaš dopis smatrali neresničnim, lažnjivim vsaj v neka-:erih točkah. Seveda, Vi bi bili radi čisti, ako bi se dala smola odstraniti. Dragi 1111 hrenkar, kadar se udeležite zo|>et kake cerkvene seje, odprite lx>lje ušesa in poslušajte pazno.kaj se govori; sicer ni to govorjenje |k> ribičevsko, a razumeli ga bodete kljub temu vsaj deloma. Vprašam, ali nismo dobili nalogo poslati vabila pereškim dniš-tvam? Vi trdite v svojem dopisu, da jc to laž. Glede povabila |k)l-skih društev je g. župnik Podgoršek omenil, da se bo sam [»svetoval z dotično stranko in nam o vspehti Izročal, ali mar ni tako? Seveda, ko bi bili stvar premenili med tem časom, ko sem Se jaz za trenutek odstranil, bi bilo kaj druzega, a veni, da se to ni zgodilo. Nadalje me Vaša pravila prav nič ne brigajo — ista so "O. K."! Toda, ako pridem z bitjem skupaj, ki jih nc razume in mi v obraz trdi, da je zajec slon, mu vendar tega ne morem pritrjevati. Seveda, pred ljudmi Vašega kalibra ostanem tedaj obrekevalec in lažnjivec, a ni treba si domišljcvati, da je Vaša fantazija pri tem res tako visoka, da bi sc mi s[x>zabili iu plesali po Vašem sviranju. Vi delate, kar Vam drugi velevajo, Vaš jioložaj je pač tak. Mi pa Ikhiio delali le, kar b >1110 spoznali za pravo in kar nam bo sploh mogoče. Našim d . . . . p . ; . . bomo dali le, kar jim gre, kar zahteva dolžnost, a nič več. Vas pa gotovo nc vprašam iti ne maram vedeti, kdliko vržete za cerkev. Strain me je pač rojaka, ki se sam hvali iu postavlja po časopisih, kaj že vse za ene usluge sc zbirajo okoli njegove imenitne osebe; sploh tiči v tej prepotentnosti nekaj, kai naj bi dalo misliti, da je cela kolonija nekristjanska. Pometite prvo pred svojim pragom, potem šele pred pragom svojega soseda! Nihče ne more trditi, da je ravno naše društvo zadnje s prispevki. Sicer pa besede "you must pay all we want" mi nikakor ne grcilo v glavo. By no means, see dear friend, vou have mentioned about religion, will say that you should take in comideration the action of your brother and »tster then you will [ oon find out whether you are'with I sour relation. Good catholic or not and whether you are acting~bv holy ! inscription. pcs,t regard to all. * D. B. Žrtev razmer. , (Zapiski kranjskega kaplana). X. Z nekim strahom sem stopil da-I nes pred altar. S|>oznal sem, da nisem vreden, opraviti nekrvavo daritev, ko sem včeraj hotel -vreči du-I hovniški plašč od sebe. • pobegniti /. omožeiio žensko ter se v tujini ž njo združiti za vedno — Vzlic prejetemu mašniškemu posvečanju.. A zdelo se mi, da sem bil pripravljen storiti ta korak v dober namen iu zato sem pogumno stopil pred altar. Prvič v svojem življenju sem se tolažil v nemoralično tolažbo, da je med mojimi stanovskimi tovariši o-bilo tacih, ki imajo še vse večje in grje grehe na vesti, kakor jaz, da sem se jaz pravzaprav hotel žrtvovati ... Komaj je odbila določena ura, sini bil že pri gospe Heleni. «c danes, čez leta, me pretrese mraz. kadar se spomnim tega dntva. Gospa Helena je bila žena, ki je vedno natančno vedela, kaj hoče iu znala vedno napeljati razgovor na svoj cilj. I11 dosegla je r. veliko zvijačnostjo, kar je hotela. Sam ne vem, kako se je zgodilo, da sem se dal premotiti. Gotovo je, da niti prav vedel nisetn. kaj je nameravala, da niti spoznal nisem, da je vse, kar govori in počenja, le največja, najrafiniranejša koketnost. Videl sem samo, da jc gospa Helena bujna, še vedno lepa žena . . . l!il sem omamljen ... v meni je jfavrela kri . . . pred očmi se mi je bliskalo . . . »trepetal sem in . . . nakrat sem gospo Heleno objel, jo pritisnil k sebi in jo začel strastno, kar divje poljubovati . . . Toda gospa Helena me jc pahnila od sebe, vzravnala se in kakor užaljena kraljica zaklicala. — "Cesa se drznete, mašnik Go-.">|iudo\ !" Padel sem pred njo na kolena. Vsi moji dobri sklepi, kar sem jih storil, so se razsuli. Hipoma mi je bilo jasno, da svojih obljub ne držim, da sem podlegel zakonu narave, da me prešinja blazna želja po tej ženski, po njenih jioljtihili, po njenih objemih. — "Helena, jaz Vas ljubim", sem dihnil in skoro >0 mi solze zn-rosile oko, "Helena, uslišite me". A zopet je bil njen odgovor: — "Mašnik Gosjiodov. česa se drznete!" Toda mene že ni bilo več mogoče ugnati. Planil sem po konci in jo hotel objeti, a zbežala je hitro v so-sedno sobo in vrata za seboj zaklenila. Odšel sem. V srcu je vrela jeza, v žilah sc mi je pretakal ogenj. Niti na trenotek me ni obšlo spoznanje, da je gospa Helena uprizorila komedijo, da je bilo vse pre-računjeno in prevdarjeno, da hi me vjela v svoje zanjke. Danes vem, da jc bila laž. kar mi je pisala, da -e je le delala nevedno in nepodu-čeno, da bi me omamila in užgala v meni strast in |iožcIjenjc . . . Toda tedaj niti slutil nisem vsega tega. — "O, gospa Helena." sem govoril sam sebi, "tako ne bo končano najino znanje. Zadnjič si ti rekla, da me hočeš in da Ti tega ne ubranita ne škof ne papež, danes pa, pravim jaz: Hočem te in moja boš! Spožftala boš, ccsa'jc zmožen nevre-len duhovnik, mašnik, ki je zabredel v greh. ki si ga Ti speljala s prave poti." - Spomnil sem, se tudi prorokovan-ja svojega spovednika, starega župnika gospoda Crbana, ki mi je tako prepričevalno napovedal: "Padel si in padel boš zopet I" Govoril je resnico; V tem trenutku sem si bil svest. da mi je sojeno življenje, kakor je žive najslabši mojih stanovskih tovarišev, da bom gazil v b^itu iu v grehu in da 1» vsako moje duhovniško opravilo žatjenje Roga. \li tedaj nisem več shtšal ne glasu vesti,ji ne glasu razuma, slušal sem samo glas svoje natorc. ki sem jo toliko časa zatiral, in dihal sem nekaj prosteje, nekam svobodneje. Tako, kakor meni tisti dan, mora biti pri srcu jetniku, kateremu po lolgih letih sithmcjo železja in ga izpuste v svobodo. Pozor! Slovenci! Razor! Slov. del. pevski zbor "OREL" priredi t Nobotodne 2(1. septembra 1903. v narodni dvorani g. Nt. Ponoric a587 Center Ave. 1111 vogalu 18. ulice VELIKO KONCERTNO VESELICO. Zaootek too 110 ob ^Buri zvečer. Zbor bo popevnl lepe, milo doneče slovenske priatni. Pevski vodja in učitnlj zbora, prof, ICarol Confal. Godbeni vodja, prof. Jih. ICratoohwil. Zraven drugu zflbavo, tudi igra na dobitke. Ples. Cstopninfi m gospodo, a.ric. —Damo prosto. Vse dikaako in okolldauske Slovence, vsa slovenska in hrvatska društva vabi na prinostvo\dnjo uljuduo . ODBOR. « S d e n 11 vse in vsi u snega! 4 * * * * * * * * * * Obrnite se zaupno na nas > . ^ A kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Luhko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo jiivo j« po eviopsko kuhano, tako, da l>odote vselej delali debro kupčijo. Kadar nimate oasa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar lxxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo r sodčkih in izvrstno vležano pivo (Loger-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. Zanesljivi fotograf 391 303 It I ni' Island Ave. cor 14th St. 2 01 ■ t n a skuinja t izdeloranjn NAJBOIJSIH, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH in K A JMOdNE JS X B Fotografij. Zenitvanjske slike posebnost. Nizko cone. Hitra in uljudna postrožba. Delo jamceno in skrbno izgotivljeno. Ma ustanovljena 1BB3. TELEFON ŠT. 287 Slovenci, zahajajte tje, kjer n« Vam v vseli oiirih točno In uljudno postreže. CHICAGO Liqi'ER H01NK. Najveija zalogu "Kentucky Whi-sky's", kalifornijskega žganja in vina. HITKAN LE7IN, F, BMWG, CD, 136 Frost st. Pitkblo, Colo. Priporoča rojakom razna najbolj ita vina in importirun "viski". Kegljišče na ruzpolugo 1214 Hohman Ave. PUEBLO. PHIL. HAST LASTNIK, 53fl> Hliie Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrež-l>o,kakorsnonarukiiji> bratski socializem Veliki posebni prostori za skupščine in društva na razpolago. KDOR želi potovati v staro domovino ali od tam v Ameriko, naj st» zaupno obrne na"ULAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, 111. Postre žen bo vsak rojak kar najbolje. Glavna zveza z najboljšimi prekomor-skimi črtami.— L. w jU i,*.. ? £ O M m I—I 3>P» Q aa UT Pozor rojaki!!! 71 Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v pvojem uovoureje-nim "ealoonu" vodno Bveže najfinejše pijače-"atlas beer" iu vsakovrstna vinu. Unijske stnodk« na razpolago. Vsaco-111» v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna post režim zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19. ulice Chicauo, III. - Za Ameriko patentiram* Harmonike, izvrstno delo, se dolto sume pri Slovencu John Golob 203 Bridge ST. JOLIET, ILL. McMAHQN & COLLIER pogrebnika. Dobra in cena postrežba. Cob. D a 8. Union Ave PUEBLO, COLO. 8LOVENSKO-HKV. GOSTILNA 427 W. 18th St. Chicago, III. Toči se vedno Bveže "Schoenho-ffen" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen poset se priporoča. m mu [ BAZNO. Slaba šala. 25. ra. m. zvečer je delavec Franc Albrecb, stanujoč v cerkvenih u-licah št. 21 v Ljubljani šel s čolnom na Ljubljanico. Ko je priveslal sredi Ljubljanice, prevrnil se je nav-lašč oblečen v vodo in plaval po Ljubljanici naprej. 01» obeh brejih se je nabralo naenkrat vse polno občinstva. L Albrech se je navlašč potaplal in delal, kakor bi zdaj in zdaj utonil.. Plaval je do šentjakob-. skega mostu, kjer ga jc redar pričakal in zapisal. Albrech je dober plavač in si jc tako šalo z občinstvom, ki je upilo in klicalo na po-• moč, večkrat dovolil. ALI JE PIJ X. PAPlfi PO VOLJI SV. DUHA? Katoliška cerkev uči, da sv. Duh obsenči v konklavu zbrane kardinale, da oddado svoje glasove onemu, katerega je sv. Duh določil papežem. Kakor se pa kaže, je pri zadnji volitvi sv. Duh ali podlegel svetnemu človeškemu vplivu, ali pa je sprva pomotoma večino kardinalov obsenčil. naj glasujejo za Rampollo, dočim je pozneje dirigiral, da so volili Sarta. Od katere strani koli se torej ta stvar razmotriva, nauk o neposrednem vplivanju sv. Duha na kardinale pri papeževi volitvi je omajan do cela. AH se more sveti Duh motiti? More li biti človeška volja močnejša, nego njegova — božja? To so vprašanja, 11a ktera pač ne bodemo dobili odgovora.- Da je Bog svoje ljudi bas pri tako važnem dogodku, kakor je papeževa volitev, pustil na cedilu, jc zare« čudno. Trdna vera v nepobitne nauke katoliške cerkve je močno omajana. To je velik udarec za cerkev, ki se v tem slučajni niti starega izgovora ne more posluževati, da Bog sam ni hotel tako. Saj Bog je hotel Rampollo za papeža, to se je jasno pokazalo, ko jc ta dostojanstvenik takoj sprva dobil večino glasov v konklavu zbranih kardinalov. Bog je pač hotel, toda pobožna katoliška Avstrija tega kratkomalo ni hotela in Duhu svetemu ni preostalo drugega, da sc jc vdal njeni nepremag ljivi volji. I11 patrijarh Sarto je bil voljen poglavarjem vesoljnega ka-J toličanstva. Zanimivo je, kako stališče zavzemajo klerikalni listi nasproti temu faktu. Razumljivo je, da jim je cela zadeva skrajno neljuba in bi jo najraje kratko zamolčali. Ko pa je po dolgem kolehanju avstrijska vlada v svojih listih le priznala, da se jc poslužila svoje takozvane veto-pravice in da je ugovarjala proti izvolitvi kardinala Rampolle, so bili klerikalci v hudi zadregi. Da bi o preteku več nego 500 let so morali malodušftp pod pezo znanstvenih dokazov priznati, da so celih 500 let ljudi vodili za nos in jih grdo sleparili. Trdovraten molk sv. kongrcgacije obredov in relikvij, ki se je še na ukaz Leona XIII. imela baviti s proučevanjem tega kočljivega vprašanja, je značilen in govori cele knjige! Sv. kongregacija molči, ker pristnosti Kristusovega nagrobnega prta v očigled pričujočih protidokazov ne more \:cč braniti, priznati pa tudi neče, da je cerkev s svojimi nezmotljivimi papeži bila 500 let v grdi zmoti in da so ji njeno zmoto morali dokazati— brez verski učenjaki! To mora boleti! Upamo, da bode znanost ad oculos dokazala cerkvi marsikatero tako pobožno pomoto I 1 Prepir radi župnika.' Prebivalci prijavnega trga Tavola na Toskaiiskem so provzročili pravo ustajo, ker jim je škof vzel njihovega starega župnika Paola Be-chija, kateri je bil kot zelo lojalen gos|>od pri vseh tržanih priljubljen. Novega dušnega pastirja, mladega don Cesarja C'arradorija, ki ni na prav dobrem glasu, so s kamenjem zapodili iz trga. Sploli pa so trža-ni sklenili, da bodo vsi prestopili k protostantizmu, če škof ne odneha. Kako je prišel škof Summer do svoje žene. Nedavno tin. -li angleški škof Summer je bil kot duliovnik-novi-nec spremljevalec mladega grofa Moutcharles. Mati-grofica je duhovniku dala vsakovrstna navodila na pot. kako mu je z grofičem postopati v slučaju bolezni ali drugih neprilik ter mu naročila, naj sc v posebno nujnih slučajih obrne naravnost do nje. Nesreča pa ie hotela, da se je grofič takoj v Ženovi strastno zafjtibil v neko preprosto Svicarko. Seveda ne bi bila to prava vrstnica bogatemu plemiču. Duhovnik si je zaman prizadeval, da bi crrofiča odvrnil. Ni mu preostalo drtizega kot poslati kurirja |«» *ve) k materi markizi. Ta je malo pomislila. zapisala par besed ter jih zapečatene ravno tako naglo vrnila Med tem časom je postala situacija žc nevarna, grofič ni imel več potrpljenja, zato se je duhovnik oddahnil, ko je dospel odgovor od markize, Hlastno je pismo odprl in čital: "Vzemite jo -VI!" Duhovnik se ni dolgo premišljal in ubogal Njemu ni bilp žal. Predno je poteklo leto je bil že kanonik iti jvizneje škof. ' Mati županja na letovišče. Mestece Buk na Poznanjskcm ima 4000 prebivalcev. Pred kratkim je lastnik neke privatne šole prosil mestno občino za malo subvencijo. Mestni zbor jc prošnjo odklonil, češ. da nima denarja in da mora mestni denar porabljati za važnejše zadeve, Kake zadeve smatrajo mestni očetje za važnejšo,-sc spozna iz tega, da so materi županji dovolili 300 mark podpore, da tyre — na letovišče. Ali ne delajo isto-tako naši rojaki — duhoborri! Svoje tc/kp prUJuženc novce mečejo farjem v hisago, da se vozarijo potem ti na "prepotrobne" počitke v Yellostownc National park. K lOOletnici, svetovnega mesta Chicago priredi centralni odbor v hotelu Auditorium en sijajni banket za 1000 ude-le/nikov. Tudi mi se pri tem spominjamo enega lepega spomina. Preteklo je pravkar 13 let, odkar nas je naš rojak J. A. Kolin, iznaj-ditelj "zdravilnega grenkega vina", prvikrat prepričal o zdravilnosti tega vina. To "zdravilno grenko vino" je bilo že takrat preiskano, patentirano, in po državnem zdravstvenem uradu pripoznano kot eno najboljših zdravil proti želodčni bolezni in pomanjkanju krvi. Varujte se falsifikatov! Kolinovo grenko vino izdeluje edino J. A. Kolin, veletrgovina z vinom 1511—Iti«. W. 12th Str. Chicago. III. <&) Ciganka, ffi Spisal A. R. "Trkali so vasovalci na tvoje okno, in dala si jim cvetja, — ali jaz zapuščam te vsekdar prazen, — ne krasi mi prsij šopek, katerega je zvezala ljubica. Cvetice govorile bi mi o tvoji ljubezni, — ti cvetica, — toda za druge rasto tvoje rožice." . "če bi vedela, da ti je toliko mar, cvetja, prazni odhajali bi nočni prosilci, — ali dajala sem njim, da sp jih odkrižam, nadležnežev! Ti se mi srdiš, Ivan?" velela je proseč. Dala mi jc roko okolo vratu, in tedaj zagledal sem na zapestju njenem srebrn* obroček, katerega mi je par dnij poprej Tržačan kazal, hvaleč ga kot umetniško delo-- "Kaj imaš tu?" vprašal sem, pri-jemši jo za roko. Zardela se je in mi jo izmaknila. "Govoriva kaj drtizega", dejala je hlastno, preko mene skozi okno zroč, kljubujč pogledal sem jo, videl njeno rdečico — kri mi je vski-pfla. "Ne ljubiš me, Anka. Zakaj si me varala, ogrenila mi mlado življenje? ----Kdo ti je dal zapestnico?" vprašal sem jo po molku. "Kaj te to skrbi!" odgovorila je, uprla za hip oči v m£. Oklenivša se me, dušila mi je besedo s poljubi. "Ti se mi srdiš," šepetala je. Dalje prth. Našim gg. naročnikom. Z današnjo izdajo smo ustavili' nadaljno pošiljanje lista še zadnjim onim. kateri še niso jionovili naročnine ali so dobivali list nekaj časa zastonj. Kadar se nani pošlje zopet predplačnino listu, storili bomo i mi svojo dolžnost. Somišljeniki, ostanite nam zvesti, naročajte se na list ob pravem času in priporočajte ga svojim znancem. Vpravnistvo "Glas Svobode". Mirko Vaccina 300 ».18. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo MITNICO. J. Dweyer 075 SLUE ISLAND iU. CIICAGO, III. pri}x>roča S L O V K N C E M svoj "SALOON". Fina vina, smodko in rakije po zmerni coni. Postrež-liu točna. Tako tukajšnjim, knkor tudi skozi ali v Omnno potujočim rojakom prijioročaiii svoj veliki 'SALOON1. Lojie sob« za prenooiiče; postrežba točna in oena. l)o men« najt]« vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-KE" naravnost navzdol IN PRI v MENIJE » Anton Sclnveiger, 1002 S. 18thSt. OMAHA,NE. ~ Anton Sukle PirEBLO, Colo (.04 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno svežo pivo in žganje TELEroK 507 Main. Nazdar rojaki! Hloveiioem in drugim bratom SloviHioni prijMirooiim svoj lopo uri'jen i '-SALOON". Točim vedno sveie pivo in pri-Btne drugo pijačo. Raznovrstne fino smodko nn razpolago. Potniki dobe pri meni tedna prenočišča in dobro postrežbo. Z11 obilen poset so priporoča MARTIN POTOKAII, r>T>4 9. Centre Ave. Chicago, III. Telefon itev. 1721 Morgan, Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koštlrka. *_^ STEFAN PtPOTIČ lastnik, 687 CENTRE AVE. Chiiaoo, III. Izvrstna vina, rakije in smodke Velika dvorana za seje, pleee etc, Društveno vesti. Društvo nt. Petra In Pavla Pozi-vlja vse svoje ude, da so zanesljivo Udeleže zborovanja vsakega lil. v mesecu v dvorani nu S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Nn občnem zborovanju bratskega društva "Sokel" v Pucbli,Colo. so bili voljeni v odbor za prihodnje leto sledeči uradniki: Ivan Marinčio, predsednik; .Tolin Plut, blagajnik; John Mohar,zastopnik in PetCulig, tajnik. Določilo se je, da kdor bo ne udeleži dveh sej zaporedoma so suspendira iz društva. Bratje, bodite točni in vestni v izvrševnnjn svojih dolžnostij. Slovensko podporno bratsko društvo »SOKOL" v Clevelandu, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "unien dverani'4 na St Cluir St. Društveni zdravnik jo dr. Kehros. Kdor hoče pristopiti k društvu naj bo zglasi pri Jacob Hočevar'ju St. Clair St. 155)3 ali pa pri l-eus Recher'ju St Clnir St. 122:i. Bratje ngitirajte v prid druš tvft! ODBOR. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdiruti svoje, mogoče se popolnoma zdravo zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIMONEK ZDRAVNI 144 BLUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan 433. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, pri-jioroeam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točim, Baino z linijskimi smotkami Biljnr v hiši. Potniki dolie čedno prenočišče. * —« Za obilen posot so c. rojakom priporoča Leonard PuhT lastnik 9950 Avenue N S.CHICGO, ILL. MATIJA ERKLAYEC, /a433W. 17th St. Ohicauo, III. a yf edini slov. krojač v Cliiongi.nJ fse priporoča rojakom v izcle- a lovanj« nove in jiopravljatije j/f stare obleke, katera l>o izgle- W (u dala kakor novu. Vse po fiL @ zmernojiizkih cenah. (j) URBAN BKO'S pogre 303 W. 18th. St.Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA * MALIOGLASIZZ 0LE7ELANDA.0. J T SLOVENCEM HOJA KOM! J T! Za žejne treba pijače. Do- 1 J? bro pijačo — izvrstno ve-T* dno sveže pivo, vino in dni-go. toči rojakoui in drugim tf bratom Slovanom v svoji gostilni LoiiIh Heeher T * 1223 StClair Str f Kaj prvi zgornji prijatelj ^ moi da toči dobro Bveže pivo in drugo pijačo v svoji gostilni!—tudi jaz enake ne pogrešam v svojem "saloonu". Jon. Vanehar 151 H. .Madison Ave. Sveže pivo, vino itd. nuj točita /g. pri jo. moja! Ravno tako dobro jiostrežem tudi jaz v svojem "saloonu", le paidite in prepričajte se. Jacob Tirk 0 12&8 ot ClairStr. <£) »4» JOS. KRANJC, krojtfč * 1907 St. Clair Str. * •J* Cleveland, 0. pri- »|t poroča p. 11. občinstvu svojo *£» j, krojaško obrt. Izdelnjenaj- j, elegantuejše obleke itd. Ce hočeš imeti fine slike Idi k fotografu LIEBICH -u 80 - 8« Euclid Ave. Cleveland, O. Clifton St. Cleveland, O. ne pa v Ljubljani t Pri meni se dobi poštena postrežba pijače in prenočišča. FR. MARESIC. Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, •oikor tudi j-ukije itu. Produju nn delwlo in drobno, postrežba točna in poštena; cone nizke. Vi.i^tfZa obilo naročbe bo priporoča vsiin JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave, o o Chicago, 111, Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Izdelujemo slike po najnitjih cenah; i malih slik napravimo Telita, Obiskujete redu« Maly's Studio 5/01 isih st, iwnrwwwwwwTTrnfitfwtTfnfwwwnfwnfnfwiffi Pozor Slovenci! Sjicxlaj iKnlpisaiiii naznanjava p. n. občinstvu da sva na 129 S. (Jenesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodnjaluioo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. ' Imava v zalogi raznovrstno moikoobleko, klobuke, Bpod- njo obleko, čevlje, rokavice, nognvice, srajce, ovratnike, zajiestnike. "Overalls" in '•Jiiiiiixts1', ter vse vrste ob-loko, siMiilajoče v to stroko, /, velkštovanjem KOŠICEK in STEFANIC -^ft 129 South Gencscc Str. Waukegwi, Illinois. ^ S K P It I POltOČAM BltATOM 13 JOHN FEH1JEZAK 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priiioročam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjor točirn vinlno BVeio Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodko na razpolago, SLOTENCEM za obilun obisk mojo niaiiiifiikturne trgovine,prej lastnik Dušan Lagjovič, Baloni Vtnlno dobro poslregel vseui, BUDE KADKOVICII, 1247 H. Santa Fe Avk. Pueblo. Co. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. 568 W. 18th Str., — Chicago, III. Zastopništvo u\ Joe. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino iu Rakijo. Mike cene; zajamčena, hitra In poštena postrežba. * * * I * * * 4 OBV ESTILOI Podi lisaui si usojnm naznanjati p. n. olicinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinoicu v Sumit, III, Moje načelo je in liode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsltnl česar tipam, da se bode tudi meni izkazovala tista nuklonjempst, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojako v občo zagotavljam, da IhkIo vsak čas postroženi točno z izvrstnimi Binodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini". Trinorjovim vinom itd, Za labavo novotlobno kegljišče. Rojaki znanci, j>riŠ * jatelj obiskujte me v prostih urah, vlivali bodete vsaj čisti zruk. Na zdarl o--o FRANK KOENIQ, o-o rtaj Summit, lil. Velika razprodaja obuval. Vse moje zaostalo letno obuvalo, obstoječe iz: moških nizkih in visokih čevljev, ionskih nizkih čevljev, "initent leathpr" čevljev, otročjih črnih, rudeČih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta mesec po jako nizki ceni. Cene sem znižal le, ker rabim prostor za nove jesensko in zimsko čevje. Lepa prilika priti z malimi novci do novih čevljev, sc nudi vsakemu, le pri- dite in vprašajte po molkih "Calf Vici Kid Oxford" $1.75; utdeč. ke od $1,25 do f 1.48; za ženske od t»8c. do $1.25 in $1.50; Čeveljo. ki za deklice št. do t po 48, 75, su, j»«c. in od $1.85 do $1.48. Ot- ^^^mjj ročji rudeči in črui če- veljčki št. a do 8 po 2» ^^^^ do 98c.-Bodite prepri- čani, da jo to tdina prodajalnica, kjer si lahko prihranite lepe novce na obnvaln. Vsak dobi krasno darilo, kdor kupi pri meni tekoči mesec. M, KARA, »I Kalsted k. md II. ulico i> II. Place ■V ' SL0VIN8KB0A NAHODA sin 0la80viti IN pborlavwbn1 zdravnik Dlt. G. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. lOtli & Walnut St. iu N. W Cor. Park & Central St., Kioiaus City. Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zravnikov zaradi svojih sposobnostij so pripo-raču slovenskemu občinstvu. (Jlasoviti in proslavljeni zdravnik. Ki se je izučil iu prejel diplomo mi slovečih zdravniških vseučiliščih v Kvropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samolioru na Hrvatskem; iuia 25 Kitno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejšo človeško bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji iu bogalini znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas Bvetovnega zdravnika. Zaradi tega naj bo vsakdo ki liolchu, obrne na: I) H. tU IVANA POHEK A. S trajnim vspehom ozdravi: bolezui na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne in kožne bolezni, reVinatizein, slalto probavljenje, l>o-lezni v mehurju, živčno bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsnkovrstne rane, izruščonjo itd. Opazka: ako seje kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več ne moro pomagati, naj obišče ali Be pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Drn. Ivana Poheka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je Ijnljo pomagati svojemu rojaku in bmiu rod»i in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:- kateri neinorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je slara bolezen, in ou odpošlje takoj zdravilo in uavod, kako bo ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravliva. on to po-ve dotičui osebi, ker nečo da bi irošil svoj krvavo zasluženi denar. ——NASVETE. DAJE ZASTONJ.---------- Ne pozabite priložiti znamko za 2c. zn odgovor.-Vsa pisma naslovite na : I)r. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 568 & 568, Kansas City, Mo. U. S. i Heimanek's Headach Wa- feis (oblati) so najboljši za gla vobol, koji prihaja iz želodičnih Iwlezni, kakor tudi rouniatizuia. ZeiiBke ki trjie na mesečnih dotokih, zadol>c neprecenljivo olajšavo, če rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblot v mali kupici vode in izpij potem vse skupaj. To smeš ponoviti čei? eno uro zopet, če bo' že prej lioljŠe-ga us počutiš. Dva o|>lata naen-i krat ijesmeš nikdar vzeti. Cena2f>c po pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalec Hermaneb, lekarnar 1685 CENTRE AVE. Chicago, III. "GHAD ZAGBEB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, Binodke iu biljard un razpolago. . ALOIS PAUSE lastnik, :il4 W. IHth.St. Chicago, III. Najsilneje orožje proti boleznim je edino znanost! Na kteri način zdravi prof. Collins bolne? Svet priznava, da jo znanost najbolje orožje, s kterim jo mogoče bolezni s&vladatl. Zdravnik, kteri hočo bolnike fspešno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro jioznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-pravljajo čestokrat pomote, ktere zauiorejo postati za bolnike osodepolne. Ako zdravnik bolezni natančno no pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno no ]»omagajo, pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezui iu vedeli za prava sredstva proti boleznim, potem l»i mnogo inaiij Ijtidij umrlo. Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na tem ležeče, da je bolezen svojih pacijentov natančno spoznal. I'otoui neprestanega proučevanju in |toskusov je končno tako napredoval, da mu ni težavno spoznnti bolezni. Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom že mnogo dobrega, radi tesar njegovo dobro imo slovi sirom Amerike, kar je uzrok, da število njegovih pacijeutov vedno nnrošča. Dn z h more vstreČi vsestranskim zahtevan, moral jo svoj zavod razširiti in si omisliti nnj-bolj&u sredstva. - Itadi tega je prof. Collins vzel v nnjem za nedoločen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov zavod zopet v hiši štev. 140 W. 34lh St., New York, j kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Vse dopise'jo toraj ptiši-ljeti na navedeni naslov. Vsak bolnik, kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo obrne,do prof. Collinsa. No iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodete njega želeli. O prof. Collinsu vaui vsakdo povč, da jo on najizbornejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki, dočim se o družili ne vr, kedo so oni. Niti jeden zdravnik sc ne more s tako vspešnlm zdravljenjem izkazati, nego buš profesor Collins, Zdravi vse bolezni. Prof. Collins pozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi tega zdravi možke, kakor tudi ženske bolezni, bodisi akutne ali pa zastarele kronične. Bolezni na srcu, jetrali, ledvicah, želodcu, pljučah, mehurju, črevah, grlu, nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času, Z velikim vspennm zdravi iipoiMko možke In ženake bolezni. Možkim in,ženskam so nI treba sramovali ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolsko bolezui. Ktero žeusko trp<5 na takozvanem mesečnem neredu, nuj se takoj obrnejo do prof. Collinsa. Nalezljive bolezni zdravi profesor Collins posebno vspešno ter v vsakem »lučnju jumil za hitro in temeljito ozdravljenje. Izmed tisočerih dopisov, ktere jo dobil prof. Collins od svojih paeijentov, priobčimo tukaj le nek t ere: Plymouth, Pa. Bolehal s:iu dolgo {asi na lelndcu. Kakor bilro sero ka) pojedel, pojavile 10 >e » trebuhu velike boletine in Tsaka jed mi je bila toperna. Povili scni vse polno j.riporoče-iih uit idravil, katere ml pa niso pomagale. Kadi tega tem tiko osi 1*1, da niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil oni tdravoik, kteri me je teke m ) se Vam srčno zahvaljujem eospod prof. Collins. Bog Vas livi na mnog^ja i blagaja Hetal Marija Bar na. Mahonoy Ci ty, Pa. Pri Vas sem naročil zdravila, ko sem bit ie v ChryiMl Falls, Mich. Sedaj bivam v Mahanijy City, Vala zdravila so mi iiborno pomagala, kajti jat sem popolnoma ozdravljen, za kar se Vom iskreno zahvaljujem. Vi tie pravi dob etnik siromakov* ker Vi zdravili jednako revne in bogat-. Naiqrn drug h idravnikov je le, cd i ljudi dobiti mnog > denarja in jim ne p> na- j gati. VI lie pa najboljši idravnik in pravičen ; Clove'', radi česar Vos vsakomur |. plo 1 ri-poročam. 1'ribbčite to v listih, da bode vsakdo i vedel za Vas S spoltovanjein Iv. Repovaj, 606\V. Water St., MahanoyC., Pa. I Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in pošljite prof. Collinsu: Kašljate f Ulju jete f Povračute t Imate polucijef Boli Vas ln»k 1 Imate drisko! Teče Vain iz uses t Imate slab tek t Peč« Vas v grlu! Imate slabo dihanje! He čutite bolni po vsakej jedi! Ne morete na strun t Ali Vtis čelo boli t SeViun roke tresejo! Ali Vsts koža srbi f Ali Vam srce močno bije! Imate beli jezik ! . Vas bole kosti! Ali Vns peče ko puščate vodo! Ali Vatii zavija v čevah t Ali ne liiliko prestrašite! Ali-so čestokrat prchludite! Imate nalezljive liolezui! ("utite mriiz v ledjih l Čutite po telesu vn.einn! Čutite pu vrh glave bolečine! Ste sluhi kudur vstaiiete ! Zavod je odprt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. ure jtop. iu od li. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop. < ' Pišite slovensko in naslove napravite tako: Prof. E, C. Collins, 140 W. 34th St., New York. jk so po ceni. te;;* A. REUIBTEHED N« vprašamo van, da li verujete našim U'sedam; vro kar priporočamo je. da |x>skuaitt> iu sami spoznate, da je 1 Trinerjevo grenko zdravilno vino (Triner's American Elixir of Bitter Wine) čisto nepokvarjeno iu velike zdravniške vrednosti, edino gmlnko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredilo, združeno z suhih zelišč in korenin poBelmo za to importirunih. Vino jo najbolj zdrava pijača. Zelišča so naj- • 1 boljše zdravniške sestavine. To vino napravi kri liognto. rudeco ingorko, dopelje popolno čisto tlt» najmanjših delov teleBr, jih zaliig, retli, dela zdrave, in človek postane močan na telesu iu duhu. Pijte sa Trinerjevo grenko vino In nebojte se potem bolezni ker napravilo >as bo močne, vaše žene in hicre lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. 1 JOSIP TRINER, (ftSoulk Mlini k Ptlsen Station CHICAGO. ILL. Ne dovoli nobenemu businesstnuuu, da bi ti usililkako nevntlno jiotiarejeno vino; ako ti tla kuj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkurije ker pri ponarejenim 1111 hm i i več dc narja. Trinerjevo vino mu da uuilo dobička, a mu naredi dobre prijatelje. ____________