PRIMORSKI DMEVMIK ________GLASILO OSVOBODILNE Leto V - Cena 15 lir » 10 jugolir FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 2.50 din TRST sobota 22. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbog. postale Štev. 18 (1108) DANES 24--URNA STA VKA v tržaških ladjedelnicah CRDA Delavstvo zahteva zboljšanje življenjskih pogojev: predvsem pa povišanje plač in zaporo nad odpustitvami Tajništvo Enotnih sindikatov sporoča: Izvršilni odbor Zveze enotnih sindikatov je proučil spor v CRDA 'n vzel na znanje stališče delavstva. Opozarja predvsem, da so zahteve delavcev popolnoma opravičene bodisi zaradi težkega gospodarskega položaja, v katerem se ob sedanjih dohodkih nahajajo, bodisi zaradi kričeče neenakosti z drugimi podobnimi podjetji v severni Italiji. Opozarja nadalje na namerno nespravljivost delodajalcev, katerih postopanje, ki ni z ničemer opravičljivo, dopušča misel, da gre za Provokacijo; ravnateljstvo je namreč celo odklonilo, da bi proučilo dokumentarni material, ki so ga ponudili delavci v podkrepitev svojin zares skromnih zahtev. Zatrjevanje ravnateljstva, da si podjetje nikakor ne more nakladati bremen vsakovrstnih izboljšanj, je popolnoma nerazumljivo, ko gre vendar samo za raztegnitev na Trst pogodbenega razmerja, ki Je že davno v veljavi v drugih številnih podjetjih, katerih ustroj je želo podoben CRDA in jih kakor te kontrolira in financira IRI. Po vsem tem Zveza enotnih sindikatov popolnoma odobrava postopanje delavcev v CRDA, odobrava njihovo borbeno stališče in izjav-*». da lahko računajo na dejansko simpatijo, solidarnost in podporo organizacije kakor tudi vseh kategorij, ki so v njej včlanjene. IZVRŠILNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV. Nakor a mo zadnje dni obširno Poročali, jo stopili v splošno o/en. mo delodajalcev proti interesom f130)ih uslužbencev tudi voditelji mjedelnic CRDA (Cosulich in dr.), Prav v najbolj kritičnem tre- dUf u tefavili, da bodo odpustili z večje število uslužbencev z iz-aovorom, da jim. primanjkuje po- vnesla med delavske množice ta vest, že je vodstvo CRDA-e odbilo upravičene zahteve svojih kovinarskih delavcev po povišanju plače. Ker so mezde tržaških kovinarskih delavcev mnogo nižje od plač, ki jih prejemajo kovinarski delavci v Italiji, so ti delapci še pred časom zahtevali od vojaške uprave, ^ _ w J r' »uov/im vtt- UUjllJAC Ujži Ut/Oj onih, naročil in denarja. Ni se še. da bi posredovala pri ravnateljstvu 0 ro poleglo razburjenje, ki ga je | ladjedelnic, da bi njihove plače iz- enačilo vsaj s plačami tovarišev v Italiji. Ker je ostala ta zahteva brez vsakršnega odgovora, so se zglasili člani tovarniških odborov in notranjih komisij pri vodstvu CRDA-e, od katerega so zahtevali, da prouči njihove zahteve ter poviša plače kovinarskim delavcem, ki s svojim delom prispevajo k dvigu tržaškega gospodarstva. Vodstvo CRDA-e je brez odlašanja odbilo te. zahteve ter je celo izjavilo, da ni pripravljeno voditi niti pogajanja o tem vprašanju. Delavci CRDA-e so se zato obrnili na Enotne sindikate in Delavsko zbornico, da bi ti posredovali pri uradu za delo za rešitev tega perečega vprašanja. Urad za delo je res že čez. nekaj dni sklical sejo, katere so se udeležili predstavniki delavcev, kakor tudi predstavniki vodstva CRDA-e. Čeprav so imeli predstavniki delavcev trden namen doseči sporazum glede tega vprašanja, jim tega ni bilo mogoče skleniti zaradi stališča predstavnikov delodajalcev, ki niso hoteli na noben način odstopiti od svojega prvotnega stališča. Niti tega niso hoteli priznati, da bi bile plače tržaških kovinarskih delavcev nižje kot plače delavcev, v Italiji, temveč so celo tako nesramno zatrjevali, da so po njihovih podatkih plače uslužbencev CRDA-e višje. Razen tega so zatrjevali, da ne bi bilo mogoče vodstvu povišati plače svojim uslužbencem, ker se nahajajo ladjedelnice v težkem finančnem položaju. Na predlog predstavnikov delavcev, da bi skupno pregledali vse pismene podatke o resničnem položaju tržaških kovinarskih delavcev, kakor tudi o finančnem položaju samih ladjedelnic, so delodajalci odgovorili z odločnim: ne! Ni nam še potrebno posebej po. udariti, da so se zaradi tega pogajanja z delodajalci končala brez uspeha, kar je tudi privedlo delavce do zaključka,, da bo lahko edinole oster nastop proti nakanam delodajalcev preprečil še nadaljnjo kršitev najosnovnejših pravic delavskega razreda; zato so tudi sklenili stopiti v stavko. Stavka se je pričela danes ob O. in bo trajala do 24 ure. Stavke so se udeležili vsi delavci, ne glede kateremu sindikatu pripadajo. Enotni sindikati so takoj odobrili sklepe delavstva ter so v znak svoje solidarnosti in pomoči izdali tudi posebno obvestilo, ki ga zgoraj objavljamo. Kovinarji v Tržiču pa bodo stavkali v ponedeljek od 14 do 16 ure. Čangkajšek je odstopil Tudi vlada je podala ostavko — Nankinška vlada, ki bo morala sedaj dokazati, ali hoče res skleniti mir, ne more staviti pogojev za začetek mirovnih pogajanj — Zaskrbljenost na Japonskem za-* radi bodočnega razvoja dogodkov. NANKING, 21. — Kot poroča Reuter je Čangkajšek ob 16 uri po tamkajšnjem času zapustil Nanking ter se s posebnim letalom odpeljal v rojstni kraj Fenghua v pokrajini Cekjang. Podpredsednik Li Cung Jen je prevzel funkcijo predsednika republike. Ministrski predsednik Sun Fo je zvečer podal kolektivno ostavko vlade novemu predsedniku Li Cung Jenu. Radio kitajskih demokratičnih sil je danes objavil, da se bodo pogajanja za mir lahko vršila samo tedaj, če bo nankinška vlada umaknila svoj predlog za takojšnje in brezpogojno prenehanje sovražnosti. Poziv nankinške vlade iz 19. januarja ne le ignorira osem pogojev za mir, ki jih je, 14. januarja postavil demokratični voditelj Mao Ce Tung, temveč je tudi v protislovju z novoletno poslanico Cangkajška, ki je izjavil: «Ce komunisti odkritosrčno Žele mir, bo vlada zelo srečna, če bo mogla z njimi razpravljati, da bi se tako vojna končala«. Glasnik demokratičnega radia je. poudaril, da po tako dolgi in kruti vojni lahko prenehajo sovražnosti samo potem, ko bosta obe stranki poslali delegate, ki bodo razpravljali o mirovnih pogojih, in potem, ko bo prišlo do sporazuma o ustavitvi ognja, ki bo sprejemljiv za obe stranki. Dokler pa nankinška vlada ne bo umaknila svojega predloga, komunisti njene želje za mir nikakor ne bodo smatrali za iskreno. Predstavništvo demokratične oblasti je razposlalo danes vsem konzulatom ter inozemskim časnikarjem in ustanovam v Pekingu izjavo, s katero se obvezuje ščititi življenje in dobrine tujcev, ki se nahajajo v Pekingu; obenem ukazuje nacionalističnim funkcionarjem, naj ostanejo na svojih mestih. Japonski in tudi ameriški krogi v Tokiu so zelo zaskrbljeni zaradi Cangkajškovega odstopa. Sprašujejo se, kako bo odslej deloval zavezniški svet za Kitajsko. Boje se namreč, da bi se predstavnik demokratične Kitajske v zavezniškem svetu pridružil sovjetskemu delegatu generalu JJerevjanku. Kako malo simpatična je ta možnost japonskim vladnim krogom se vidi iz izjave predsednika vlade Joši-de, ki je danes izjavil: «Jaz tako silno sovražim komuniste, da nisem nikoli prebraj kake knjige e komunizmu«. Kot je Znano, bodo v nedeljo na Japonskem volitve. Reuter poroča iz Nankinga, da je demokratična vojska zopet pričela napredovati proti Nankingu iz cone pri Hsučovu ter je že zasedla več kot polovico ozemlja. Večji oddelki demokratične vojske so že prekoračili reko Hvai, bolj na za-padu pa ro drugi oddelki pretrgali železnico Hankov-Peking. Pet kolon demokratične vojske se pri-| bližuje reki Jangce. BEOGRAD, 21 (Tanjug). — Da-nes je maršal Tito imel na II. kon-Sresu Kp Srbije, govor, v katerem Je med drugim dejal: «Sčislim, da bi morali oni, ki nas j. “klijejo, razmisliti in se vpraša-'■ zakaj je naša partija lahko klju-„ov?la vsem poizkusom, da bi jo mcili in zakaj je ostala tako enot-a: ?e bi to dobro razmislili, bi misli do logičnega zaključka, da je .^Partija lahko kljubovala, ker: ... Njeni člani so se prekalili v bor-1 med osvobodilno vojno in v revolucionarni borbi. Z DRUGEGA KONGRESA KP LR SRBIJE MARŠAL TITO 0 LAŽNI PROPAGANDI in o nepoštenih metodah za prihrivanie resnice Kontrolirajte volivne imenike Reklamacije je treba oddati v ul. Diaz št. 23 ali pa v ul. Coroneo št. 16 Prejeli smo včeraj — štiri dni po objavi volivnih imenikov — končno od tržaške občine sporočilo, v katerem javlja, da morajo volivni upravičenci predlagati reklamacije zaradi napak pri vpisu v volivne imenike ali pa zaradi opustitev vpisa volivnih upravičencev v OBČINSKEM VOLIVNEM URADU V UL. DIAZ ST. 23, III, SOBA ST. 76 ali pa VOLIVNI KOMISIJI S SEDEŽEM V SODNI PALAČI, UL. CORONEO ST. 16, I. SOBA ST. 175. Poudarjamo, da je občinski urad s tem svojim zakasnelim sporočilom vsekakor zagrešil težko protidemokratično dejanje na škodo demokratičnosti priprav za izvedbo upravnih volitev v Trstu poleg že tako nedemokratičnega ukaza št. 345 o volivnih imenikih. Kakor je bilo javljeno na zadnji tiskovni konferenci so imena članov volivne komisije, ki je bila imenovana na temelju ukaza 345, objavljena prostorih ape-lacijskega sodišča. Člani volivne komisije so: predsednik Forziati dott. elemente; komisarji: Schi-frer dott, Carlo (imenoval ga je predsednik cone dr. Palutan), Gasser avv. Edoardo, Jaut avv. Giorgio, Michelcich Giuseppe (te štiri je predlagal conski svet); namestniki komisarjev Del Pesco dott. Giovanni, Nurra avv. Fran-cesco, Luzzatto cap. Tullio; tajnik volivne komisije: Sambo rag. Romano. Ker je predsednik volivne komisije Forziati obolel, ga nadomestuje Anasipolo dott. Virgilio. Posebej smo se zanimali, katera volivna komisija je kompetentna za reševanje reklamacij, ki jih vložijo volivni upravičenci okoliških občin, ker to iz uka. za 345 ni razvidno. Tajnik volivne komisije Sambo nam je dejal, da je omenjena volivna komisija pristojna tudi za reševanje reklamacij iz okoliških občin. Tržaški volivci in volivke, ki so te dni kontrolirali volivne imenike, so ponovno ugotovili številne napake in opustitve. Mnogo je primerov, da so vpisani mrtvi in da so izpuščeni živi volivci in volivke. Najbolj čest pa je primer, da so priimki volivcev napačno vpisani, prav tako tudi njihovi osebni podatki. ZARADI TEGA PONOVNO POZIVAMO VSE VOLIVCE IN VOLIVKE, DA VOLIVNE IMENIKE KONTROLIRAJO ! Od oblasti pa ponovna zahtevamo podaljšanje roka vpogleda. ,v volivne imenike kakor tudi povečanje števila sedežev, kjer so imeniki na vpogled javnosti. Urad volivnega odbora slovan-sko-italijanske ljudske fronte se nahaja v ul. R. Manna 29 in je volivcem ves dan na razpolago za vse potrebne informacije. Pojasnilo k 10 KP Tržaškega ozemlja hrt ,NaŠa. Part‘ia je dolgih letih rbe očistila svoje vrste in še pri- ovila na še težje dogodke, da jim 0 lahko kljubovala. • Naša partija je napravila na j-ecje revolucionarno delo za bolj-•euislco partijo. rat Partifi ’ *n zaradi tega, se razume, res-faln % *a2- ie globoko nemo-Dostn vseh razdobjih se je tako Panje smatralo za nemoralno, anes smo v talcem položaju, da način napore in uspehe narodov v državah ljudske demokracije in Sovjetske zveze. Medtem ko naše radijske postaje govorijo o kulturnem razvoju, o graditvi in o uspehih v teh državah, širijo radijske postaje nekaterih držav največje klevete in žalitve proti naši državi. Propaganda, ki so jo sprožile proti naši državi radijske postaje držav ljudske demokracije, se lahko primerja samo s propagando reakcionarnih in fašističnih radijskih postaj med kampanjo proti Sovjetski zvezi v prvih letih po zmagi velike oktobrske revolucije in za časa hitlerjevskega napada. Razlika je samo ta, da je imela Sovjetska zveza proti sebi propagando mednarodne reakcije, dočim imamo mi proti sebi propagando mednarodne reakcije in propagando držav ljudske demokracije ter moskovski radio. Kaj pomeni to? To pomeni, da se je proti nam sprožila breznačelna kampanja v državah, s katerimi smo podpisali pogodbe o prijateljstvu in kulturnem sodelovanju, ki so s to kampanjo prišle ob vrednost. Treba je to propagando imenovati z njenim pravim imenom, to je sovražno propagando, protirevolucionarno propagando, kajti vodi se proti socialistični državi. To kampanjo bi hoteli zakriti s trditvami, da ni naperjena proti našim narodom, pač pa samo proti voditeljem naše države. To je nizkotna in hinavska trditev, ker ne gre samo za propagando, pač pa za stvarna sovražna dejanja proti našemu ljudstvu sploh. Poglejmo samo na postopanje proti našim fiz-kulturnikom v Budimpešti, Bratislavi, Pragi itd, proti našim predstavnikom v tujini, kakor n. pr. v Berlinu, Budimpešti, Sofiji, Albaniji in CSR itd. ter preganjanje naših manjšin v Romuniji in Bolgariji ter postopanje proti našim državljanom na Madžarskem itd. Lahko bi navedel na stotine primerov, kako naše narode žalijo v državah ljudske demokracije. Ko smo prejeli pismo, s katerim nas obtožujejo, smo mislili, da se bo dala zadeva urediti na en ali drugi način med nami ter komunističnimi partijami in boljševiško partijo in da bo vse to ostalo med nami, kajti vse to nam je bilo pri srcu, kako« nam je bilo pri srcu, da napredno gibanje v svetu ne bi utrpelo nobene škode. Toda, ko je bila izdana famozna resolucija In-formbiroja in predvsem ko so bila objavljena pisma ter pri nas protizakonito razširjena, smo prišli do zaključka, da bo zadeva imela težke posledice ne samo za nas, pač pa tudi za vse napredno gibanje v svetu. V tem težkem ppložaju smo sklenili, da ne bomo objavili naših argumentov izvzemši naš odgovor na pisma, da ne bi škodili našim odnosom z drugimi državami. Spominjate se dobro,1 da smo zelo previdno obvestili člane naše partije šele tedaj, ko je boljševiška partija ZSSR postavila pred ves svet to vprašanje. Ves ta čas je bilo naše stališče: Govoriti in pisati čim manj mogoče o tej zadevi. Naši kritiki so slabo tolmačili naš molk in so zagnali kampanjo klevet proti naši državi. Trudili smo se, da smo odgovarjali na to brez-načeino kampanjo z izredno blagim tonom in na podlagi načel. Delali bomo tako tudi v bodoče, toda danes je zadeva zavzela tak značaj in tak obseg, da smo prisiljeni odločno razkrinkavati vse klevete in laži, naj prihajajo s katere koli strani. Se nadalje bomo upoštevali to, kar je in kar ni v interesu mednarodnega delavskega gibanja, toda absolutno moramo zanikati laži in odkrivati resnico, kajti to ni samo v interesu naše države, pač v interesu internacio-nalizma sploh, o interesu socialistične morale. , Nato je maršal Tito omenil, da nekateri smatrajo vse to vprašanje tako tragično, da celo trdijo, da bj se morali žrtvovati ne samo mi, pač pa žrtvovati tudi državo in pridobitve naše borbe samo da zagotovimo enotnost mednarodnega gibanja. To je seveda popolnoma napačno. S takim dejanjem ne bi v ničemer pomagali mednarodnemu naprednemu gibanju, pač pa bi se nasprotno poslužili metode, ki ni ne marksistična, ne internazionali-stična in ki bi v bodoče prizadejala veliko škodo mednarodnemu de. lavskemu gibanju. %i ljudje ne vidijo, da ne gre tu na primer za Tita, Rankoviča, Djilasa, Kardelja in druge voditelje. Ne vidijo, da ne gre za priznanje napak, pač pa za povsem drugačno vprašanje, ki nas je prisililo, da se nismo udeležili sestanka v Bukarešti (ploskanje). Gre potem tudi za to: 1. Za vprašanje odnosov med socialističnimi državami, o čemer smo že govorili; 2. Za vprašanje gospodarskih odnosov; 3. Za vprašanje kako in kdaj uresničiti federacijo na primer med nami in Bolgari; 4. Za vprašanje o nesporazumih glede oblike naših gospodarskih in drugih odnosov z Albanijo; 5. Za nepravilne odnose, t. j. nekorektno obnašanje do naše države, ki je med vojno napravila velike žrtve in je zaslužila, da bi se bolje postopalo proti njej kot najzvestejši zaveznici v najtežjih urah za vse evropske podjarmljene narode in predvsem za narode Sovjetske zveze. To so dejstva, ki se lahko združijo v splošno vprašanje, to je vprašanje, kako morajo socialistične države v sedanjem stanju urediti svoje odnose, da bodo služili kot osnopna pobuda za nadaljnji razvoj socializma v svetu, tako da bodo socializem kot novo socialno obliko želeli vsi napredni ljudje sveta in ne samo delavski razred. Se posebno je važno, da se načelo enakopravnosti med malimi in velikimi državami, med malimi in velikimi narodi spoštuje v socialističnih državah. In prav na to mnogo dajo zasužnjeni narodi ter vsi zatirani narodi sveta. In to načelo skupno z drugimi načeli marksizma-leninizma branimo in ravno zaradi tega naše borbe ne vodijo samo kadri naše države. Z obrambo našega stališča branimo interese naše države, ki gradi socializem. Branimo torej marksizem-leninizem proti revizionizmu, ki se vrinja v vsakodnevno ■ praktično življenje na pobudo nekaterih -komunističnih partij v borbi proti nam. Značilno pa je tudi dejstvo, da vse to, kar so prej kritizirali pri nas, kakor n. pr. vprašanje veganih cen, so nato sami uvedli. Tako so bile n. pr. vezane cene uvedene na Madžarskem in v Albaniji. Sedaj so ta sistem uvedli tudi v CSR. Isto je tudi z vprašanjem kolektivizacije in z borbo proti »kulakom«, z vprašanjem ljudske fronte itd. Razen tega je tovariš Dimitrov v svojem govoru na kongresu bolgarske KP napovedal nekatera načela o značaju oblasti v ljudski demokraciji, ki so bila že objavljena pred in med našim kongresom, ki je bil nekaj mesecev pred kongresom bolgarske KP. Nato je maršal Tito poudaril, da so se pri vsem tem pokazale tudi pozitivne strani, ker je potrebno najti najsrečnejši način v odnosih med socialističnimi državami. Upamo, je dejal maršal Tito, da se bo ta pot lahko našla in to bo v veliko korist mednarodnemu naprednemu gibanju. Iz tega vzroka moremo in moramo prenašati tudi največje žalitve in največje težkoče zavedajoč se dejstva, da delamo to za zmago pravilne in pravične stvari. Končno je maršal Tito poudaril, da bodo avtomatično odpadle vse obtožbe proti Jugoslaviji, ko bo ta zgradila socializem. Pozval je nato k novim naporom za izvedbo petletke in za graditev socializma. Glede poročila izvršilnega odbora KP Tržaškega ozemlja (Vidali-jevega, pri o. ur.), objavljenega v «11 LavoraNNzn 19. januarja 1949, podpisani Ludovisi Francesco, obtožen v omenjenem poročilu, pojasnjujem, zato da bodo vse demokratične množice zvedele resnico, sledeče: D.ne 4. januarja 1949 je Valdiste-no Giuseppe zaprosil razgovor z menoj, ker mi je imel postaviti predloge glede telovadnih in športnih prireditev za 1. maj 1949. Pristal sem na ta razgovor in še preden sem začel z diskusijo, sem vprašal Valdistena, s katerimi osebami ali v kakšnem svojstvu mi misli postaviti omenjene predloge. Ta mi je izjavil, da se ravnokar vrata s seje izvršilnega odbora KP Tržaškega ozemlja (Vidalijevega, prip. ur.), na kateri je bil navzoč večji del članov izvršilnega odbora, ter mi ie omenil Doninija Enza, Destradija Alessandra in Blažino Angela ter dejal, da so mu omenjeni dali pooblastilo, naj razpravlja o argumentih, ki mi jih misli predložiti. To sem vprašal Valdistena, da se prepričam, da to ni njegova iniciativa, pač pa iniciativa odgovornih članov. Po njegovih zagotovitvah sva začela diskusijc« Valdistcno mi je postavil sledeče predloge s prošnjo, naj govorim s Turkom Da-nilom-Jocom kot podpredsednikom ZDTV: 1. Naj se ustanovi odbor, ki bi (nadaljevanje na 2. strani) Precisazione sul comunicato del GE del PC dei III (di ln merita al comunicato del C,E. del P. C. del TLT (di Vidali n. d. r.) pubblicato dal Lavoratore in d ata 19 gennaio 1949, io sottoseritto Ludovisi Francesco ineriminato nel suaccennato comunicato, acciocche tutte le masse democratiche sappia-no la verita dei fatti preciso guan-to segue: II giorno 4 genAaio 1949 Valdi-steno Giuseppe chiese d,i avere un colloquio con il sottoseritto Iti guanto aveva delle proposte da farmi in merito ai festeggiamenti ginnico-sportivi del I. Maggio 1949. Accettai tale colloquio, e prima d’injfiare la discussione interpettai il Valdisteno con quali persone, o in che veste mj, doveva fare tali proposte. Lo stesso mi dichiard eh c stava appena ritornando dalla sedata del Comitato Esecutivo del P. C. del T.L.T. (di Vidali, n. d. r.), alla quale erano presenti grah par-te dei membri delVEsecutivo, pre-cisandomi i n orni di Donini Enzo, Destradi Alessandro e Blasina Angelo e che gli stessi gli davano mandato d,i trattare gli argomenti che stava proponendomi. Quanto sopra, io chiesi al Valdisteno, tanto per rassicurarmj che cio non fosse una sua iniziativa, ma bensi un'injziativa dei membri responsabili. Sentite le sue affer- (Continua in 2.a pagina) Protestno zborovanje milanskih del a ve e v MILAN, 21. — Danes je bilo na Stolnem trgu napovedano zborovanje milanskih delavcev. Ob 9. uri so delavci prekinili delo in se v dolgih povorkah odpravili proti trgu. Promet na ulicah je počival. Glavni tajnik Italijanske konfederacije dela sen. Bitossi je objasnil politični in človečanski pomen sedanje borbe za rešitev industrije in za obrambo kruha. Danes, je nadaljeval govornik, bijete najvažnejšo borbo, ki se je kdaj vodila v naši državi od osvoboditve dalje. Borite se, da ne pade zopet na rame italijanskega delavskega razreda breme vojnih posledic. Poudaril je, da bodo delavci znali odločno braniti produktivno delova- nje milanske industrije in italijanske industrije kakor doslej. Pozval je dela*ce. naj ostanejo združeni posebno sedaj, ko se z vseh strani in tudi na mednarodnem področju skuša razbiti ta enotnost in ko skušajo v Parizu nekateri izstopiti iz Velike družine Svetovne sindikalne zveze. V Parmi je danes bila kratka protestna stavka proti odpustom. Stavke so se udeležili tudi poljedelski delavci. V istem času so bila v Parmi in vseh krajih pokrajine protestna zborovanja. Ostavka Gomulke in Moravskega ^ v laneni poiozaju, cia bro l0ram° boriti proti močni lažni laz* 8Bndi proti naii državi. To ažnr> Ul«.,. J.U tako I)ropa*>an*U dru8a skušata doseči cilje, de L) k6 rnorcj° označiti za pošte-obro vemo, da so nam neka- žav v°ditelji nam prijateljskih dr-tij, ® precl zloglasno resolucijo pre » Qa nt? hnmr» mw.nl: vnXnnnt: nt Uspeu~ ne bomo mogli računati na t, > ker da se bo mobiliziral pro- apaaa!n ogromen propagandistični kočJ* smo, da bomo KOajjU ' OUHJ, Uči UU1I1U v tež- distj'’. Se veliki propagati* toda504 aparat uporabil proti nam, tla s b'kakor nismo mogli verjeti. takpC k(! fa Propagandistični aparat da bo uporabljal l«idn.t>e.l!l)Vc metode ln metode za- Ue *taP‘talistične in reakcionar-veaLr.opaSande. Toda tudi če bi to S^če ‘lne bi mošli postopati dru > kakor smo postopali. pt( ane3 deluje Proti nam ogromni žujed?anosfo a celebrare degnamente i! I. Maggio torne tutti gli infertvt-cionalisti del mondo. Quanto affermo pui venir a ehiungue dimostrgto tramlte i ver-bali delte rlunjont d n-nosit ati presto la segreteria delVtt C.E.F DUDOVISl FRANCESCO To naj danes pojasni tržaškemu ljudstvu vojaška uprava Vojaška uprava je že pred ča-j danes ne more odkloniti sodelova- som ustanovila tako imenovani posvetovalni odbor za podeljevanje denarnih podpor majhni in srednji tržaški industriji, v katerega je povabila predstavnike vseh lokalnih javnih ustanov kakor tudi predstavnike Delavske zbornice, ni pa povabila na sodelovanje predstavnikov Enotnih sindikatov, zaradi česar so Enotni sindikati pri vojaški upravi protestirali. Pred dnevi iq vojaška uprava odgovorila na protest ES, vendar ta odgovor ni poslala vodstvu ES, temveč ga je objavila po radiu; tudi nekateri desničarski časopisi so seveda s posebnim zadoščenjem prinesli vest o odgovoru vojaške uprave, v katerem je odbila sodelovanje predstavnika ES v tem odboru izgovorom, češ da bi bilo «res nezaslišano, če bi vojaška uprava povabila v ta odbor tudi predstavnike tiste organizacije, ki je javno izjavila, da je proti Marshallovemu planu«. Poudarila je, da bi lahko vrakdo dvomil v iskrenost sodelovanja Enotnih sindikatov po raznih negativnih izjavah njihovih predstavnikov o Marshallovem planu. Vodstvo ES je na izjavo vojaške uprave odgovorilo že 20. t. m. in sicer med drugim sledeče: Ne stri njamo se z mnenjem vojaške upra, ve, ki smatra nošo zahtevo po udeležbi v posvetovalnem odboru za »paradoksno*. Ne glede na to, če se ta denarna pomoč vključuje v Marshallov plan. (kar pa vojaška uprava že ni dokazala, ker je pred časom govorila o tem, da bodo krediti za financiranje tega izvirali i* vladnega proračuna, ne pa iz Marshallove pomoči), ali pa ne, bi bilo pač nemogoče zahtevati, da bi bila prav sindikalna organizacija, ki vključuje v svojih vrstah najširše delovne množice, izključena iz sodelovanja v tem odboru samo zato, ker pač ne odobrava gospodarske politike vojaške uprave. Uveljav. jenje takega načela g strani vojaške uprave predstavlja v današnjih časih čisto navadno žalitev, ki blati demokratične pridobitve delavskega lazreda. Uvajanje takega načela na Tržaškem ozemlju ne pomeni nič drugega kot cepitev delavskega razreda na dva dela, od katerih mora prvi nol, ki obsega vse delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja, katero daje s svojim delom prispevek k napredku tržaškega gospodarstva, brez nadaljnjega reagirati in s« takemu postopanju upreti. Ker je že vojaška uprava sPro žila s svojim zelo »nedemokratičnim odgovorom to vprašanje, hočemo še mi nekaj pristaviti: 28. septembra 1948 je priobčil «Gioniale di Trieste* vest, da je vojaška uprava ustanovila posebni posvetovalni odbor, ki bo imel nalogo deliti denarno pomoč majhni in srednji industriji in za katerega je vojaška uprava določila iz prihrankov vladnega proračuna 200 milijonov lir, s katerimi bo lahko ta odbor razpolagal. Ce je torej takratna izjava vojaške uprave resnična, potem pač nje predstavnikov ES zaradi tega, ker spada denarna pomoč tega od-bora naenkrat v Marshallov plan. Ali je resnična prva ali pa dvuga trditev — to pač naj odloči vojaška uprava sama. Na vsak naein pa bi hoteli poudariti: tudi če bi bila V denarno pomoč vključena sredstva Marshallovega plana, bi bila to stvar, za katero ima tržaško ljudstvo pravico vedeti, kako in kje se jih uporabi in tudi v kakšne namene. Zato je nezaslišana trditev vojaške uprave, da bi ne smeli v tem odboru sodelovati predstavniki organizacije, ki vklju-čuje v svojih vrstah delavce, ki so pri razdeljevanju posebnih denarnih podpor tovarnam in podjetjem najbolj zainteresirani in tudi naj. bolj prizadeti. ISI razsisva sltoja M1 Pred dobrim letom Je umrl umetnik siikar, Tržačan, rojak Iz Križa. Po neštetih razstavah po Jugoslaviji bo končno tudi v domačem kraju razstava njegovih izvirnih slik. Razstava bo svečano odprta v nedeljo 23. t. m. ob 10.38 v Križu pri Tpstu, v dvorani prosvetnega društva »Vesna* in bo trajala ves dan. Opozarjamo našo kulturno javnost in posebno prosvetna društva na ta važen kulturni dogodek: saj je to istočasno sploh prva umetnostna razstava na Krasu, razstava našega domačega umetnika za naše ljudstvo. SEJA PORRAJIMSKEGA SOSVETA Ifižovlje bodo dobile električna razsvetljavo IIDI!) DIIII Sobota 22. januarja Vincenc, Svitoj Sonce vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16.56. Dolžina dneva 9.18. Luna vzhaja ob 1.22, zahaj^ cb 11.34. Jutri nedelja 23. januarja Rajmund, Voljica V znamenju dvojezičnosti? Ce bi videl Slovenec, ki ni bil več let na Primorskem, ti dve napisni tabli, bi prav gotovo ne mogel uganiti, da označujeta ti dve spakedranki tako pristni slovenski vasi kot sta to Boršt ali poitalijančeno S. Antonio in BCisco ter Boljunec ali Bagnoli. Tako je popačil naša slovenska krajevna imena fašistični režim in čeprav je danes vsem poštenim ljudem jasno, da je to potujčevanje največja krivica proti slovenskemu primorskemu ljud- stvu, vojaška uprava ne smatra potrebno, da bi bile cestne napisne table dvojezične, kar bi bilo v skladu z mirovno pogodbo, temveč celo izjavlja, da bi bilo treba tozadevne odločitve prepustiti stalni upravi, ki jo bo nasledila». Ali na) slovensko ljudstvo na Primorskem še nadalje mirno gleda to podpiranje starih fašističnih zakonov. Na ceste Tržaškega ozemlja zahteva slovensko ljudstvo dvojezične napisne table! Zaprli so policista ki je streljal na Trgu Cavana Glavni stan vojaške uprave je včeraj zvečer sporočil, da je preiskava ugotovila, da je oddal usodne strele na trgu Cavana, ki so zahtevali življenje pokojnega Maria Ferrinija in ranili Hermana Mlekuža. policist Nicola Coluccfo. Policist Coluccio je bil usltižben pri kriminalnem preiskovalnem oddelku (CID) civilne polic je za Julij, sko krajino. Brezvestnega policjsta so začasno odstranili iz službe in ga aretirali. Na podlugi člena 589 bo Nicola Coluccio obtožen, da je zaradi malomarnosti povzročil smrt Ferrinija in bo za to svoje dejanje odgo- varjal pred sodiščem vojaške uprave. Poročilo pravi nadalje, da posebno preiskovalno sodišče nadaljuje s postopkom za ugotovitev odgovornosti drugih agentov, ki so prekršili obstoječe zakone o javni varnosti. Do tu poročilo. Z aretacijo in morebitno obsodbo agenta Nicolo SEJA OBČINSKEGA SOSVETA ACEGAT upostavil novo avtobusno progo «S» V glavnem se je občinski sosvet na svoji zadnji seji, ki je bila pod predsedstvom župana odvetnika Mianija, pečal le z uvedbo nove ■\vtobusne proge. Prav za prav ta oredlog ni bil v začetku niti stavljen V .dnevni red seje In so ga prejeli šele pred začetkom seje. Predlog za vzpostavitev nove avto-iusne proge »S* je predložil ACEGAT in ga je sosvet tudi sprejel. Ni dolgo tega, odkar je sosvet od klonil prošnjo nekega zasebnega avtobusnega podjetja, da bi mu po-delili dovoljenje za uvedbo neke podobne avtobusne proge. Pač pa »e tedaj sosvet svetoval ACEGAT-u, naj v kratkem sam vzpostavi to progo. Nova proga, ki jo je sosvet odobril, bo povezala ladjedelnic« Sv. Marka a Skednjem in Sv. Ano. Dolžina proge znaša 3 km in pol. Proga bo šla od Sv. Ane po ulici Co. stalunga do mosta nad Istrsko cesto, po ulici Soncinl in pod Skednjem. Razdeljen« bo na dva odseka: prvi od Sv. Ane do mosta nad Istrsko cetto, drugi od mosta do Skednja. Za prvi ali drugi odsek bo cena listka 15 lir, za oba od seka 20 lir. Nočna in nedeljska vožnja na vsakem odseku bo stala 20 lir, za oba odseka pa 30 lir. Znižane vožnje bodo po 5 in 10 lir. Po-leg tega je sosvet predlagal ACEGAT-u uvedbo skupnih listkov za potnike, ki »e bodo poleg tega avtobusa posluževali )e tramvaja it 2 in št. 1 ali pa trolejbusa «D», Na progi Sv. Ana do mosta nad Istrsko cesto s tramvajem it. 1 ali trolejbusom »D* bo normalna cena listka 33 lir. Ista cena bo za progo Skedenj do mosta nad Istrsko cesto s tramvajem it. 1 alt tro lejbusom «D» in na progi most-Skedenj s tramvajem it. 2; 30 lir pa bo cena na progi Sv. Ana-most-Skedenj in tramvaj it. 2. Nočna tarifa in v praznikih bo 30 lir v pri merih, ko se bo potnik vozil na enem odseku proge In nato s tramvajem ali filobusom. Po 40 lir pa bo listek veljal za oba odseka proge ter za tramvaj ali ie za filobus Jutranja vožnja m znižana bo 25 lir, Č4 bo listek za en odsek proge in tramvaj, po 80 lir, če bo veljal za oba odseka in tramvaj. Nova proga n« predstavlja prav nobene ugodnosti za nobenega, še manj pa za delavce, čeprav govori o njih prav poročilo sosveta. Nova avtobusna zveza je pravi nesmisel, ki ima le ta namen, da bi prišlo v ACEOAT-ove blagajne še kuj denarja. Praktičen pomen bi imela kvečjemu, če bi direktno povezala Sv. Ano ali pa recimo Zavije z ladjedelnicami, ali pa, da bi seda njo progo «D» podaljšali tja do Zavel). Za Skedenj pa, če bi ga povezali s središčem mesta, kar bi se dalo uresničiti $ pomočjo proge «D», saj se itak konča na trgu Baiamontl pod Skednjem pred Ronkom. Kmalu nato je sosvet izčrpal svoj dnevni red, ki je vseboval le zade ve, ki se tičejo redne uprave. Med temi so bili odobreni stroški za razsvetljavo Stare mitnice. Isto tako je bila odobrena upokojitev nekaterih uslužbencev, ki so že izpolnili predpisana službena leta. PAMETNA GOSPODINJA zapisuje izdatke in dohodke v svojem gospodinjstvu. Prav tako napravlja proračune za bodočnost. Za to uporablja Stokov «Vedež», ki se vedno bolj uveljavlja med tržaško javnostjo že četrt stoletja. ZA ZIMSKO POMOČ Koledar »Primorskega dnevnika« z zemljevidom Tržaškega ozemlja tiskau na polkartonu se dobi: v uredništvu »Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6 in pri upravi Ul. Ruggero Manna 29 ter v podružnicah v Kopru in Gorici. V sredo 19. t. m. je bila redna seja pokrajinskega upravnega sveta, kateri je predsedoval prof. Pa-lutan. Najprvo je predsednik spregovoril nekaj besed o obiskih, ki jih je isti dan napravil na štirih občinskih sedežih, kjer so razgrnjeni na ogled prepisi volivnih seznamov v smislu čl. X, odredbe št. 345 Vojaške uprave. Profesor Palutan je pri tem izrazil svoje zadovoljstvo, ker je med svojimi obiski, ki so bili zgolj zasebnega značaja, opazil, da prihaja veliko meščanov na sedeže, kjer pregledujejo sezname, če so pravilno izpolnjeni. Prav tako je bil zadovoljen z brezhibnim delom uradnikov, ki so tam nameščeni. Očitno je prof. Palutan malo pretiraval, ker zadeva ne poteka prav v takem redu. Prvi nedostatek je pač v tem. da gre kontrola nekam počasi izpod rok in sicer zaradi premenjhnega števila uradnikov, ki so na razpolago. Pravi vzrok počasnosti je pač v tem, da so taki uradi samo štirje in še ti bodo poslovali le deset dni. Prav zaradi te počasnosti je volivcem onemogočeno, da bi kontrolirali sezname. Treba bo pač podaljšati rok za kontrolo in povišati število uradov. Sosvetnik, pokrajinski inšpektor dr. Furlan, je poročal o neki odločitvi pokrajine, da bi kupili radijski aparat in o odločitvi občine De-vin-Nabrežina glede podelitve denarnega zneska <:una tantum* svojim uslužbencem, to kar so že storile druge občine za svoje uslužbence. Medtem ko je bila prva odločitev pokrajine odbita, ker ni imela pravne podlage, je bila druga odločitev glede podelitve denarnega zneska odobrena. Sosvetnik odvetnik Volli je poročal o odločitvi splošnih bolnišnic, da bi uredili juridično-ekonom-ski položaj uslužbencev s strokovno izobrazbo, ki kljub svoji kvalifikaciji niso uživali onih pravic in dobivali prejemkov, kot so jih na primer uživale druge, čeprav ne ta-ko kvalificirane stroke. Predlog splošnih bolnišnic predvideva, da bi diplomirane zaščitne sestre bile sprejete v uradniško stroko, dalje povečanje plače in izenačenje med uslužbenkami, dodeljenimi v šoli za zaščitne sestre in onimi, ki so zaposlene po raznih oddelkih. Po izčrpnem preučevanju tega predloga ga je sosvet odobril, Isto tako je bil odobren drugi predlog splošnih bolnišnic, da se ustanovi mesto za pomožnega zdravnika na pododdelku za fizioterapijo na ortopedskem oddelku. Pokojna Julija Ruslia, vd. Redivo je zapustila našt bolnišnici volilo v višini 921 tisoč lir in sicer v denarju. Po poročilu sosvetnika odvetnika Cacerdotija je sosvet to volilo sprejel. Isti sosvetnik je poročat dalje o obnovi najemninske pogodbe za dobo treh let in sicer med pokrajino in državnim erarjem glede vladne palače (prefekture) in kvesture, ki sta državna last. Pokrajina je vzela v najem obe palači in se obvezala,-da bosta obe palači na razpolago obema uradoma. To pogodbo je so- svet odobril. Isto tako je bil odobren sporazum med občino Devin-Nabre-žina z državnimi železnicami glede podzemeljskega električnega kabla, ki bo služil razsvetljavi Vižovelj. Sosvet je odobril korak tržaške pokrajine, ki je nakazala v obliki izredne podpore vsoto 100 tisoč lir usmiljenkam zavetišča «Srce Jezusovo* v ulici dello Scoglio li3, kjer sprejemajo moralno zapeljana dekleta. Občinski sosvet pa je sklenil postaviti neko spominsko ploščo pri Sv. Justu, ki naj bi spominjala na podelitev zlate kolajne našemu mestu s strani italijanskega vojnega ministra. Slednje, kisik za iredentistične kroge, je bilo brez nadaljnjega odobreno, zraven seveda tudi stroški, katere bodo morali brez-dvomno kriti davkoplačevalci. O obeh predlogih je poročal sosvetnik odvetnik Sferco. Sledilo je dolgo poročilo dr. Bo-suttija o odločitvi občine Dolina glede procentov pri najvišjem dohodku od izterjanih trošarin, ki pri-tičejo zakupniku, kateri pobira trošarine. Določeni procenti veljajo za obdobje od 1. aprila pa do 31. marca 1948. Pri tem niso le upoštevali bremena, ki jih ima zakupnik zaradi povišanja mezd svojim izterjevalcem, temveč tudi razne mesečne izdatke. Po daljši razpravi je sosvet odobril odločitev. Splošne bolnišnice so predlagale nekatere izpremembe k členu 83 njihovega pravilnika o ustroju, da bi izboljšali položaj stalnih uradnikov med boleznijo. Ker je bil predlog, ki so ga o tem poslale splošne bolnišnice, nepopoln, je odvetnik Flora predlagal, da bi zadevo odgo-dllt do prihodnje seje. Predlog je bil nato sprejet. Iz istih razlogov in ker je zadeva potrebna podrobne preučitve, je bila do prihodnje seje odgodena razprava o predlogu tržaške občine, da bi zgradili nov plinohran za oskrbo mesta s plinom!, Iv zadnjemu povišanju cen tramvajskih izkaznic, katero je odobril pokrajinski upravni sosvet, so z nekaterih strani opomnili, da ta povišek ni sorazmeren s poviškom, ki so ga bili deležni tramvajski listki. Dejansko je bila cena listkom samo enkrat povišana za 50 odst., pri tem seveda tudi izkaznicam. Slednjim so pa prejšnji teden ponovno v drugič povišali ceno, ne da bi jo istočasno tudi listkom. Tajništvo sosveta priznava, da je bilo razmerje med cenami izkaznic in listkov spremenjeno z zadnjim povišanjem. Razlogi, da sta občinski in pokrajinski sosvet povišala ceno izkaznicam, je v tem, da je bila po sedaj razlika med posameznim listkom in izkaznicami izredno nizka. Naloga abonmaja pa je ta, da daje ugodnosti onim, ki se zelo poslužujejo tramvaja, in ne onim, ki se redko vozijo. Poleg tega pa imajo abonenti še vedno manjše stroške, Čeprav so bile cene izkaznicam povišane. Končno pravi pojasnilo, da se ACEGAT ni mogel odreči novim dohodkom. Vsekakor sila lahek in naiven odgovor. Razlogi pa dokaj jalovi, da bi opravičili novo povišanje cen. SPOMINSKI DNEVI 1788 se je rodil v Londonu George N. Byron, velik! angleški pesnik. Umrl je 19. V. 1824. PRESKRBA MARELIČNA MEZGA. Upravniki tovarniških prodajaln in menz ter podpornih ustanov, ki so se pravočasno prijavili (vpisali), naj dvignejo pri Sepralu v ul. Genova 9 nakazila za marelično marmelado. Cena je 215 lir za kg v skladišču grosista. IZLETI IZLET V SAPPADO. Jutri v nedeljo 23 t. m. bo smučarski izlet PDT v Sappado (izleta na Črni vrh ne bo). Odhod točno ob 5 zjutraj iz ul. F. Severo. V nedeljo 30. t. m. bo smučarski Izlet na Crni vrh. Kdor se je že vpisal in novi prijavljenci naj se javijo do vključno ponedeljka 24. t. m. v ul. Fabio Filzl 10, I. od 19 do 20.30 ali v Rojanu, v čevljarni Gec, Trg Tra i Rlvi 2. IZLET V BOHINJ. V nedeljo 6. februarja priredi PDT izlet v Bohinj s smučarskim vlakom. Vpisovanje za člane in prijatelje kot zgoraj do vključno 28. t. m. DAROVI IN PRISPEVKI ZA POLITIČNE PRIPORNIKE da-ruje Fabjan Jožica 100 lir. ZA DIJAŠKO MATICO. V počastitev spomina pok. Karla Pečarja iz Lonjerja daruje družina inž. Andreja Coka 300 lir. P. J. je prispeval 89 Ur. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 7. Cerkvene poroke: kaplar ameriške vojske MC Cullouch Thomes in uradnica Načinovlč Ana, električar Sarlo Remigio in gospodinja Jagodnik Ivanka, uradnik Simoniti Franc in urad-nlca Antoni Gina, agent civilne policije Montagnini Guido Federik In uradnica Tonut Bruna, uradnik Re-bulla Guido in uradnica Comotari Renata, šofer MC Neil Patrick in gospodinja Merlak Ana Marija, meha-nlk Dombkowski John in gospodinja Colja Jolanda. Umrli so: 63-letna Stambolik Antonija, por. Klakomlnl, 75-letna Iskra Ersilia, vd. Popp, 63-letni Vonne Ferdinand, 95-letna Yolnoc Frančiška, vd, Bros, 63-letni Frauzin Jakob, 57-letni Deljzzari Guglielmo, 81-letna Ambrožič Marija, vd. Bruni, 65-lelna Bro-•vedan Ivanka, vd. Sabatta. Sadike za trte In sadna drevesca Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu vabi svoje člane in odjemalce ter kmete sploh, ki nameravajo letos saditi trte in sad. tla drevesca, da Iste pravočasno naročijo. Naročila tudi za vse druge kmetijske potrebščine sprejema zadruga v svojem uradu v Trstu, ul. U. Foscolo 1, tet. 94366, ter v svojih poslovalnicah v Trstu, ul- S. Mer-cadante (poleg knjigarne Stoka) jn v Miljah, ul. Mazzini, 1. Isto tam ima zadruga naprodaj po znižanih in zmernih cenah vsakovrstna semena, krmo za živino, umetna gnojila, železno ter leseno orodje itd. Tržaška borza Zlati Sterllng 9500, papirnati šter-ling 2000, dolar (telegr.) 686, dolar 675, švicarski frank 173, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 14. Gledališče Verdi Danes v soboto ob 20.30 bo zadnja predstava Verdijeve »Traviate* v le^ tošnji sezoni. Znižane cene. KUNO ROSSETTI. Ob 21: Makarjeva skupit na s predstavo «Oklabama». EXCELSIOR. 16: «Ob tvoji vrnitvi*, Gingers Rogers. FENICE. 16: »Ollmpiada 1948. Barvan film. FILODRAMMATICO. 16: «Na južnem morju*, J .Hall, D. Lamour. ITALIA. 16: »Romeo in Julija*, Nori ma Shearer, Leslie Hosvard. ALABARDA. 15: »Mlada leta*, Chart les Coburn. IMPERO. 16: «Druga gospa Carrolls. VIALE. 16: «Pismo ob zori*, FoSCO Giachetti, Jacaues Sernas in Lea Radovani. NOVO CINE. 16: «Rdeči vragi*, G) O’ Brien. GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreolka*, Maureen 0’Hara. MASSIMO. 16: »Casbah*, Ivonrte DS Carlo in Tony Martin. KINO OB MORJU. 15.30: «Borba ZJ atomsko bombo. IDEALE, 16: «Buffalo Bill*, Joe Mč Crea. MARCONI. 16: »Steza na severu*. ARMONIA. 15: «Veliko poslanstvom Tyrone Power in Linda Darnell. ODEON. 16: »Brezkrajno*. J. CravV* ford, J. Garfleld. AZZURRO. 16: «Napad šeststotih*. E, Flynn. RADIO. 16: «Gianni In Pinotto V. družbi*. VITTORIA, 16: «Tista, o kateri sč govori*. B. Stanwyck. BELVEDERE. 15.30: »Ta naša ljub«) zen*. Merle Oberon, C. Rains. KINO V SKEDNJU. Danes in v nedie* ljo: »Nepomirljivo sovraštvo*. KINO V NABREŽINI. V soboto i« nedeljo: «Rabelj samega sebe*. KKRADiO IM TRST II. Sobota 22. januarja 1949. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba, 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Zaključek. 11.30: Solistična glasba. 12.001 Ljudje in nazori. 12.15: Revija znanih orkestrov. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Pestra glasba. 13.40: Partizanske pesmi. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Iz slovanskih oper. 18.30: Beethovenove komoro* skladbe. 19.00: Oddaja za najmlaJSC «Tisoč in ena noč* ln »Zelene brade*-19.30: Lahka glasba. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Športna kronika, 20.10: Glasbena medigra. 20.15: PeVt skl duet: Kozem - Trobec. 20.30: Programski periskop. 20.45: Dve znani uverturi. 21.00: Sobotni večer. 22.00! Večerni koncert. 22.40: Plesna glasba. 23.15: Napoved časa, poročila. 23.301 Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35! Polnočna glasba. TRST I. Sobota 22. januarja 1949. 7.15: Jutranja glasba. 7.30: Poroči* la. 7.45: Jutranja glasba. 11.30: Solisti na pozornicl. 12.10: Pestra glasba, 12.55: Danes v radiu. 13.00: Poročil** 13.20: Franc Ferrari s svojim orkestrom. 14.00: Športne novice. 14.10! Zdravniški kotiček. 14.30: Glas K Londona. 16.30: Ljudsko gledališče: »Osma žena Barbabluja* 18.30: Gl*3 iz Amerike. 19.00: Rimski KorzakoV. 19.30: Odprti mikrofon. 20.00: Poročila. 20.25: Vprašanje, ki spravi * zadrego. 20.30: Vesel intermezzo* 20.45: Rlvija Garlneja in Givanlnija* 21.30: Operna glasba. 22.30: Verzi Haydeeja. 22.45: Louis Levy s svojim orkestrom. 23.00: Poročila. 23.20: Razno. 23.30: Plesna glasba. Coluccio-ja pa zadeva z« javnost Še nj končana, prav tako tudi ne samo z izjavo, da posebno sodišče nadaljuje s preiskavo o odgovornosti drugih agentov. Zahtevamo, kot smo vedno zahtevali, da se v civilni policiji napravi temeljito čiščenje ter da odstranijo vse tiste policiste, ki za tako odgovorno službo nimajo niti potrebne kvalifikacije niti dovolj čuta odgovornosti. Filobus udaril v vojašnico Megleno in vlažno vreme, ki je te dni zopet nastopilo, je zmočilo ceste in jih nekako prevleklo s spolzkim blatom, kar predstavlja nevarnost ne samo za pešce, temveč in to predvsem za avtomobile in vozove. Kaj lahko Je zdrčatl na taki cesti, posebno še na oglih. Prvi, ki je to nevarnost okusil, je . bil včeraj popoldne šofer filobusa Povišek cen voznin listkov! «*» 3w*tm cni»m peter, ko je filobus vozil po ulici Hermet navzdol proti Campomarziu, mu je v višini policijske vojašnice zdrsni, lo, tako da se Je obrnil. Pri tem je s svojim zadnjim delom udaril v ogel vojašnice. Zaradi užitega strahu je 26-letna potnica Tereza Frofessione dobila živčni Šok, Razen strahu ni bilo nobenega ranjenca. na železnicah in drugih prometnih sredstvih Z ukazom, katerega objava je v teku, je bil odobren za «sklad zimske pomoči* povišek cene na ceno voznih listkov za potovanja in sicer za 3 nedelje: 23. januarja, 8. februarja in 20. februarja 1949. Ta posebni povišek vozne cene je določen takole: a) Državne železnice: 20 lir na vozne listke v znesku do 200 lir; 50 lir na vozne listke v znesku vd 201 do 500 lir; 100 lir na vozne listke v znesku od 50J do 1000 lir; 200 lir na vozne listke v znesku nad 1000 lir. b) 2ele*nic«, fitovije, električna cestna železnica izven mesta, avtobusne proge izven mesta ln ladijska plovba izven mesta na Tržaškem področju: 10 lir na vozne listke v znesku do 100 lir; 20 lir na vozne listke v znesku ot“ Stanje po točkah Ljubljana 42 toČk Bpograd 7 točk, Zagreb 3 točk« Skopje in Sarajevo 0 točke. * * * Na sporedu prvih zimskih študentskih iger je bilo včeraj tekmo; vanje v štafetnem teku na 4X* km Tekme so bile na Pokljuki' Proga je vodila po isti poti kakof v torek za tek (Slanov na 12 km1 Snežne razmere so bile zaradi hlad-nega vremena prav dobre. Podrobni rezultati štafetnega te.‘ ka na 4x8 km so bili naslednj« 1. Ljubljana 2:43.59 (Mitja Kavči« «3:33 minute, Aleš Gaj 40:48, Jane* Novak 43:05. Ferdo B-ihm 36:33)! 2. Zagreb 3.28.26 (Šušteršič 52:2»* Macelski 51:27, Kotnik 52:16, M*‘ šek 52:14); 3. Sarajevo 3:32.25 (Diur* djičič 54:14. Srčič 38:49. Kojc 52:1* Djodjo 40.08); 4. Beograd 3:45.3* (Belovič 57:24. Markovič 68:08, L»‘ zlč 54:23, Marinkovič 45:42): J' Skopje 4:15.11 (Kuzmanski 63:3J> Popovski 68:30. Hristnvskl 66:03' Deskorides 57:01). V Planici je bila druga tekih3 za prvenstvo v hokeju na ledu. N*' sprotnika sta bili moštvi ljubi)*11' ske in beograjske univerze. B«0” grajčani so Izgubili tudi to srPČ** nje. vendar je rezultat precej u' godnejši kakor v tekmi z Zagr*” bom. Po vodstvu Ljubiiarte 4:0 f dali Beograjčani častni gol, n*r pa je ljubljansko moštvo dalo 3 peti in zadnji gol tekme. Ljubljančani so bili več čas premoči in je njihova zmaga doc«* la zaslužena. Obema moštvoma * je poznalo pomanjkanje tehni**' ravnanja s pulico, Beograjčani so poleg tega še slabo drsali. V prvi tekmi so Zagrebčani P>'e’ magali beograjsko reprezentanco rezultatom 13:0. MALI OGLASI »VEDE2* Žepni koledar In slovenj mesečni koledar dobite v knjigarni, papirnici Stoka - Trst, ul. Milano 31 GORIŠKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI . SVETOOORSKA ULSCA 42 - TEL. 749 ZASEDANJE OBČINSKEGA ODBORA Gradnja srednje šole v ul. Lombroso • Plačilo najemnine za občinske prostore * Občina odklanja odgovornost za podražitev mestnega avtobusa /„ ' gledalcem zavoje z darili. Vsakega Im Benečije nuni pišejo posameznika je vprašal po imenu, Na svoji redni seji, ki jo je imel upravni odbor goriške občine v četrtek zvečer v beli dvorani mestne občine, je najprej razpravljal o Poteku del za ureditev nove italijanske deške srednje šole v ulici Lombroso Da bi pospešili ta dela, je občinski odbor poveril podjetju 3evilacqua tudi stranska dela za znesek od 350.000 lir. Dalje so dali gospodarskemu odseku dovoljenje, da sklene s tvrd-ko Lukežič, ki je stavila najugodnejše pogoje, pogodbo za dobavo 319 krst iz smrekovega lesa za zne-sek 1 milijon 219 tisoč lir. Odobrili so tudi nov vrstni red Za taksije na glavni postaji za do-oo od 1. februarja 1949 do 31. ja- nuarja 1950. Prav tako je občinski odbor potrdil dva sklepa, s katerimi so uredili izplačilo najemnine za prostore, ki jih uporablja občina, bodisi da so ti last občine ali last zasebnikov. Edino delo večjega obsega, ki so ga na tej seji odobrili, je popravilo in preureditev kanalizacije v ul. Formica, o kateri je tehnični urad izdelal svoje načrte. Po njegovem proračunu bodo znašali celotni stroški za to delo okrog 7 milijonov lir in bo vključen vanj tudi del Korna. Novo kanalizacijo bodo usmerili v glavni odvodni kanal potoka Korna. To delo je bilo nujno potrebno predvsem iz zdravstvenih razlogov, ker je stara ka- Prosta cona šepa in goriške gospodinje »e že pritezujejo . 2e v začetku mes'aca je bilo govora, da bomo prejeli v tem me-secu na račun proste cone nekaj kave in sladkorja po znižanih ce- m ’ pa b* b**° ^rel5a> da bi obljube postale meso, pridejo vmes Vedno kakšne nove predvidene ali nepredvidene zapreke. Ko so ho-trgovci na debelo dvigniti v Pr°®ti luki v Trstu odgovarjajočo količino sladkorja, so jih tam za-,'"nili rekoč, da si morajo preskrbi še posebno dovoljenje iz Rima. *ko so tudi ti «sladki» upi zopet enkrat splavali po vodi, čeprav se mesec že nagiba proti koncu. Goriške gospodinje godrnjajo vse P«* zaradi neizpolnjenih obljub Vedo povedati, da niso še razdeljevali sladkorja zaradi tega, ker se trgovci na debelo ne morejo sporazumeti glede količine sladkor J*' k' ga bodo posamezniki med luni prejeli v razdeljevanje. Vsak-0 bi rad dobil levji delež, da bi Pstem z njim razpolagal pri razdeljevanju trgovcem na drobno. 3rav tako protestirajo proti nači-U razdeljevanja, ker je obrok po ®n kg na osebo mesečno krivično oločen. Saj je določeno, da bodo Prejeli javni lokali razmeroma binogo več sladkorja, v številnih Primerih precej več, kot ga po-rebujejo za potrošnjo v svojem lo alu. pri razdeljevanju sladkorja j bilo treba upoštevati, da je eden 8 *vnih potrošnih artiklov posebno a manj premožne, ki nimajo do-°lj denarju za meso In maščobe morajo iskati nadomestka s slad-°rju jn živilih, ki se lahko z njim Pripravijo Po drug; strani pa vidimo, da se ene v območju proste cone zopet ‘sajo, namesto da bi se znižale. Je podjetje Ribi in drug po-• isalo avtobusno ceno iz Gorice mu |5°dg°re v Ločnik od prvot h tj lir na jo in ob nedeliah Pn . ' Tvrdka utemeljuje ta ukrep, ki bil seveda potrien od višhh ob-‘3s,i- s tem da je bilo podjetje Pr®) pasivno in da je tudi splošne ržavna tarifa takšna. Tvrdka Ribi In drug sporoča ob dem, da je dobila od prometnega ministrstva v Rimu poleg tega d" oljenje tudi za podražitev vožnie VEHDi 17 •LSffit .mami in CENTRALE t»Xls tn E- 2 PNO. **NMsn: Cooper in KVNO »Uporniki z 8ountyj»», in C. Laughton. 17: »Slavolok«, I. Bert-C. Boyer. 17: «Grof Essex», B. Da-Flvnn. 17: «V znamenju križa«. In C. Colbert. «Osvojitev zapada«, G. J. Arthur. na mestni progi od glavne postaje na severno, ki jo bodo dvignili od 10 na 15 lir. Kakor kaže, menijo nekateri gospodarski in upravni krogi, da morajo postati morebitne koristi proste cone nekakšen monopol posameznikov. Ljudske množice pa naj se tudi tokrat obrišejo pod nosom, kakor običajno pri takih zadevah. Taki in podobni ukrepi prav gotovo ne bodo pripomogli k znižanju cen v našem mestu ter k zvišanju življenjskega blagostanja. Jutri občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo jutri 23. t. m. ob 9.30 v prostorih restavracije «Pri zvezdi« v Gorici, na trgu sv. Antona. Dnevni red zbora je naslednji: 1) Poročilo posameznih odbornikov o delovanju. 2) Volitev novega odbora in računskih preglednikov. 3) Sprememba oziroma sprejem novih pravil. 4) Slučajnosti. SPD vabi vse člane, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Opozarjamo, da imajo vstop samo člani z izkaznico ali z vabilom. nalizacija v zelo slabem stanju. Ob koncu je občinski odbor proučil tudi očitke, ki mu prihajajo od strani krajevnega tiska zaradi povišanja cen mestnemu avtobusu. Ugotovili so, da tu nima občinska uprava nobene krivde, ker nima nad mestnim avtobusom nikakega nadzorstva. To podjetje je namreč v privatnih rokah in zato je vsaka sprememba, pa najsi bo tehnične PROSLAVA LENINOVE SMRTI Ob priliki 25 - letnice Leninove smrti bo danes 22. t. m. ob 19.30 svečana komemoracija tega največjega genija človeštva na sedežu Demokratične fronte Slovencev v Gorici ul. Montesanto 42. Vsi Slovenci so vabljeni k števiini udeležbi. Ob istem času bodo enake proslave tudi po vseh večjih slovenskih vaseh na Goriškem. Vrnite nam dvorano v Ljudskem domu Preteklo sredo sta se zglasila pri goriškem županu občinski svetnik DFS in predsednik Zveze slovenskih prosvetnih društev na Goriškem ter mu izročila prošnjo za dodelitev dvorane v goriškem Ljudskem domu za slovenske kulturne prireditve. Ze pri zadnjih občinskih volitvah smo Slovenci dokazali, da tvorimo visok odstotek goričkega mestnega prebivalstva, pa kljub temu nimamo niti ene vsaj za silo primerne dvorane, odkar je bil odvzet naš Ljudski dom. Zato goriški Slovenci upravičeno pričakujemo, da bo župan čim prej in ugodno rešil to prošnjo in zopet dodelil omenjeno dvorano za slovenske kulturne'prireditve in za gojitev slovenske kulture na splošno. Prijava davka na plače Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici opozarja svoje člane, da zapade 31. t. m. rok za predložitev na davčnih uradih prijave plač in dnevnic, ki so podvržene dohodninskemu davku C/2 in dopolnilnemu davku. Za vsakega nameščenca mora biti v prijavi navedena njegova celotna plača, davka prost odbitek (20.000 lir mesečno za uradnike in po 5000 lir tedensko za delavce) ter ostančk, ki je podvržen davku. Za nameščence, sprejete ali dopuščene med letom, je treba navesti dan sprejema ali odpustitve. Eri navedbi plače uradnikov je treba navesti dve obdobji: prvo za časa od 1- januarja do 31. marca, ko je bila davčna odmera po 80% in od 1. aprila do 31. decembra, ko je bila ta odmera znižana na polovico. Pretekli ponedeljek je po cesti, ki pelje iz Sovodenj v Jeronišče, mali vasico pod Matajurjem, hitel goriški Pavliha, obložen z darili za koledovanje. »Koledo, koledon...« so ga spremljala kolesa, avtomobila, ki je hitel v reber protj Jeronišču po taktu znane beneške koledne pesmi. Hitel je, da ne bi beneški otroci iz Sovodenj, Mašerov in drugih krajev predolgo čakali na koledo. Kbledovanje v Jeronišču bi moralo biti že mnogo prej, pa je slabo vreme z dežjem in snegom onemogočilo zbiranje otrok. V ponedeljek pa je bil lep sončni dan jn po klancih Matajurja so hiteli iz Mašerov «pobči» in deklice. Stari očak Matajur s svojo zasneženo glavo in odet v gosto meglo je dobrohotno gledal na mladež in se morda tudi on spominjal starih koleri. »Koledo, koledon...« V neki preprosti beneški hiši se je zbrala skupina otrok, ki so nestrpno čakali na prihod in veselo čebljali med seboj ter ugibali o darovih, ki jih bodo dobili. Uborna in nizka izba je bila polna smeha in veselega razpoloženja. Ko so od daleč videli prihajati Pavlihovo karavano, so planili ven «že gredo, že gredo!« Prvič v zgodovini so beneški Slovenci gledali lutkovno gledališče in poslušali šale veselega Pavlihe. Na zasilno pripravljenem odru se je takoj pojavil Pavliha in navezal prisrčne stike z malimi poslušalci, ki so s široko odprtimi očmi strmeli v lutko. Takoj so postali otroci veliki Pavlihovi prijatelji in tako »pobči«. kakor deklice so kar tekmovali med seboj, kdo bo dal bolj napačne nasvete policistu, da bi tako rešili Pavliho pred «pržo-nom«. Goriški Pavliha je kot običajno govoril po slovensko in otroci so ga prav dobro razumeli ter mu pomagali. Vesel živžav pa se je najbolj razbohotil takrat, ko je Pavliha začel razdeljevati malim po starosti in še marsikaj drugega. Otroci so mu radi odgovarjali, skrbno stiskali zavoje k sebj in pazljivo sledili Pavlihovim besedam. Tisti pa, ki so še čakali bolj v ozadju, so se morda celo malo bali, da bj ne ostali brez darila. No pa je bilo daril dovolj za vse. Ko je bila prireditev in razdeljevanje pri kraju, so vsi prisotni, posebno pa še otroci, prosilj Pavliho, naj bi se zopet vrnil kmalu med nje in jim pokazal še kakšno drugo lepo igrico. Is Doberdoba Živahno delovanje mladine. Nedeljske mladinske tekme čez drn in strn so imele velik odjek med našo mladino in mnogi, ki so prej stali ob strani, so se preteklo sredo priglasili k fizkulturnemu tečaju ter se bodo udeležili nadaljnjega tekmovanja za zimski pokal. Tako je sedaj priglašenih za tečaj toliko mladincev, da se ne morejo učiti vsi istočasno, ampak v dveh izmenah. Ce se bodo lotili ti mladinci res z vnemo in vztrajnostjo svoje naloge, prav gotovo tudi uspehi ne bodo izostali. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 narave ali glede cen, odvisna od železniške uprave in drugih organov. Vsekakor pa so poverili odvetniku Devetagu nalogo, naj se o tej zadevi informira. V zvezi s temi občinskimi okrepi naj pripomnimo, da je dobil g. Ba-resi obvestilo od ministrstva za javna dela, da so določili za goriško občino kredite za naslednja dela. ureditev dohoda k ljudskim hišam, ki so v gradnji (5 milijonov lir), tlakovanje ul. V. Veneto in Korna (6 milijonov lir). O teh delih je sklepal občinski odbor že na eni svojih prejšnjih sej in jih bodo sedaj s krediti, ki so namenjeni za omjljenje brezposelnosti v Gorici, lahko začeli. Opozorilo trgovcem uvoznikom Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je s posebno objavo ministrstvo za trgovino podaljšalo rok za predložitev prošenj za uvoz blaga za račun ERP za prvo tromesečje 1949. Prvotno je bilo določeno, da je zadnji rok za vložitev teh prošenj 10. t. m. Ker pa so med tem spremenili program za nabavo blaga za prvo letošnie tromesečje, je tu di rok za vložitev prošnje za uvoz tega blaga podaljšan in bo ministrstvo pravočasno javilo, da bo ta rok zapadel. Za uvoz, ki je v programu za zadnje tromesečje 1948. oa je veljaven že zapadli rok od 10. t. m Rjuhe so mu odnesli Včeraj je prišel na goriško kve ■Turo 33-letni Vito Auguri iz ul. Zoruttj 12 in javil, da so mu neznani tatov) odnesli dve rjuhi, ki sta se sušil? na hišnem vrtu. Okrožnice na vpogled trgovcem Zveza trgovcev sporoča, da ima na svojem sedežu v ul. IX Agosto 11*1. na vpogled za svoje člane naslednic okrožnice: Valutni predpisi za izmenjavo med Italijo in Holandsko; plačilni predpisi z ZSSR; plačila izvoza sadja in zelenjave v nemško Bicono; sprememba izvoza v Kanado; trgovske izmenjave z Belgijo; vestnik št. 23 o Marshallovem načrtu; plačilni pravilnik z Madžarsko; ita-lijansko-španski trgovski dogovor; poročila Z angleškega trga in o tr govini s tujino na splošno; izvoz v valuti v pogodbene države; trgovina z Belgijo in Luksemburgom. S GOSPODARSKE KONFERENCE ZA ISTRSKO OKROŽJE Ljudska oblast - najboljše jamstvo za dvig gospodarstva v coni B Boršt pri Kopru ISTRA Od vsepovsod poročajo o velikih pripravah za bližajoče se volitve SIAU, le iz naše vasi še nič. To pa še ne pomeni, da pri nas nismo še nič napravili za ta veliki dan. Na množičnem sestanku smo izvolili volivno komisijo In postavili kandidatno listo za naš sektor, ki Izgubljena Ustnica Listnico je včeraj Izgubila Frančiška Bajntar iz ul IX As°st° št. 1. V njej jo imela 500 lir in osebne iokum-nte. Volitve SIAU so izraz moči in demokratičnosti naše ljudske fronte ! obsega poleg vasi Boršt še Glem in Labor. Izbrali smo za vsako vas tovariše, ki uživajo vse zaupanje ljudstva in za ljudstvo delajo, Na tem sestanku je bilo govora tudi o izgradnji zadružnega doma. Vsi sektorji v naši bližini so v tem že veliko pred nami. Nekateri so zadružne domove tudi že dogradili. Tal^o smo to misel vsaj oživili in jo bomo tudi spravili v življenje. Gospodarske konference za Istrsko okrožje so se udeležili predstavniki vseh gospodarskih in množičnih organizacij. Ta konferenca ob zaključku starega leta, ki je trajala tri dni, je nazorno pokazala, da se gospodarstvo v okrožju gradi na zdravih temeljih, da so bili doseženi že velik) uspehi, da pa bodo na drugi strani potrebni še veliki napori, da se odpravijo vsi nedostatkr in težave, s katerimi se mora boriti ljudska oblast. Ugotovljene so bile napake in prikazani uspehi, tako da bo delo v 1949 po vseh izkušnjah lažje ter bo omogočilo še večji dvig življenjskih pogojev delovnega ljudstva. V prejšnjih časih je bilo vse go. spodarstvo v rokah izkoriščevalcev, ljudstvo ni imelo nobene besede, živelo je le zato, da so drugi lahko uživali sadove njegovih naporov. Zdaj je ljudstvo prevzelo oblast in s tem odloča tudi o gospodarstvu. Na tej liniji je bil odpravljen kolonat in polovinarstvo, prejšnji koloni so postali lastniki zemlje. Ljudska oblast, ki podpira in ščiti delovnega človeka, uživa zaupanje in se vedno bolj krepi. Ta položaj sili delovnega človeka, da se vedno bolj zanima za napredno in smotrno gospodarstvo. Vsi pošteni ljudje se še danes spominjajo gospodarskega in narod, nega zatiranja za časa fašizma in so odločeni, nikdar več' dopustiti, da b) se povrnilo staro stanje. Od tod izvira zanimanje za nova gospodarska vprašanja j n od tod perspektiva, ki bo omogočila, da se bo gospodarstvo v coni B gradilo z vedno večjimi uspehi. Tako postaja ljudska oblast sila, ki ob podpori in vodstvu KP ter drugih po. litičnih organizacij usmerja delovno ljudstvo v njegovi borbi za blagostanje. za leto 1949 Istrsko okrožje je majhno in po svojem pravnem p^tažaju vezano na statut STO, ki ga ljudska oblast v interesu miru brani. Zaradi tega posebnega pravnega stanja nastopajo v gospodarstvu cone B neke težave, ki pa so jim naše oblasti vseeno kos. , Najboljše jamstvo za dvig našega gospodarstva je pomoč, ki jo daje FLRJ po prizadevanju Vojne uprave JA. Tako so prebivalstvu zajamčene vse osnovne življenjske potrebščine. Za našo ljudsko oblast obstoji važno vprašanje pravilnega reševanja trgovinskih odnosov zlasti z FLRJ, ki je najboljši odjemalec vseh proizvodov okrožja. Gospodarski položaj se je toliko zboljšal, da nimamo nobene brezposelnosti, delavske mezde so v primeru z onimi v coni A mnogo višje in si delavec s svojo mezdo lahko nabavi večje količine življenjskih potrebščin. Tukajšnji delavec gleda zato z dobro perspektivo v svojo bodočnost. Delovno ljudstvo teži za povečanjem proizvodnje, da bo prišlo s tem do pocenitve blaga, kar pome-ni.da si bodo delavci z isto mezdo lahko nabavili vedno večje količine potrebščin. To vprašanje so razumeli posebno kmetje, ki so usta- novili obdelovalne zadruge. Zavedajo se, da bodo s tem dvignili produkcijo, kar bo v blaginjo vsega prebivalstva okrožja. Hkrati se bo povečala izmenjava blaga tudi z zaledjem v FLRJ, ki nudi in bo vedno bolj nudilo vse večjo izbiro najrazličnejših proizvodov. V skladu z načrtom za obnovo so se kmetje že obvezali, da bodo posejali večje površine, delavci tovarn pa bodo proizvajali večje količine blaga. Težave nastopajo le na področju gradenj. Fašizem je povzročil pomanjkanje strokovnega kadra, zato predvideva načrt nove strokovne šole in tečaje, ki nam bodo dale strokovne delovne sile. Na prvem mestu je gradnja šol in zadružnih domov, elektrif.kacija podeželja, ureditev vodovoda, popravilo cest, gradnja mostov, skladišč, zadružnih kleti itd. Organizacijski problemi na področju gospodarstva V vprašanju organizacije spadajo številna vprašanja: ureditev trgovskih odnosov med posameznimi podjetji, pravilna razdelitev in Prodaja proizvodov, točno dobavljanje in prejemanje, ureditev šjro. ke prometne mreže in tako dalje. Tudi tu je pokazala ljudska oblast, da je sposobna reševati še tako težka vprašanja. Na konferenci se je pokazalo, da je začelo okrožje delati sistematično. Pred delovno ljudstvo se postavljajo danes nove naloge: pove. čati proizvodno produkcijo, znižati proizvodne stroške, uvesti norme v delo itd. Uspehi tega dela bodo šli v korist vsem onim, ki delajo. Gospodarska konferenca je pokazala, da bo leto 1949 zahtevalo mnogo dela, posebno na gospodar skem polju in da bo zato leto novih uspehov, ki bodo položaj delovnega ljudstva v istrskem okrožju znatno zboljšali. Komoraciie 25. obletnice Leninom smrti Ljudstvo tistega dela STO-ja, ki ga upravlja VUJA, se je danes množično udeležilo spominskih proslav ob 25-letnici smrti največjega človeka in voditelja, kovarja ftvolucionarnih značajev delavskega razreda, ustanovitelja prve socialistične države - tovariša Iliča -Lenina. Ni Je bilo vasi, naselja, mesta, tovarne, zadruge, sindikalne podružnice, prosvetnega društva, ustanove in šole, kjer bi se ljudstvo ne bilo množično udeležilo komemoracij. Ze ob eni popoldne, po končanem delu so se po mnogih uradih in ustanovah pričele spominske proslave, katerih so se udeležili vsi delavci in nameščenci. Tako je bila komemoracija v klubu VUJA ob trinajsti uri, kjer je imel spominski govor v slovenščini tov. Vilhar. Govor je bil prevajan tudi v italijanščino. Sledilo Je več re-citacijskih točk. Te komemoracije Is bujskega okraja Za okrepitev SIAU Te dni po vseh sektorjih in vaseh obnavljajo izkaznice SIAU in vpisujejo nove člane. Delo poteka V duhu tekmovanja za bližajoče se volitve. Vse vasi so že izvolile vo-livne komisije in postavile kandidatne liste. Mladina pripravlja štafete, ki bodo na dan volitev prinašale na okrajno volivno komisijo poročila o poteku volitev. Vse ljudstvo se pripravlja, da bo na dan volitev pokazalo zaupanje,, ki ga ima do SIAU in njenih voditeljev. V mnogih vaseh so bile izkaznice obnovljene že v prvih dneh vpisovanja 100%. Tako v Krašici, kjer se je vpisalo še 60 novih članov, v Grožnjanu 100% jn še 100 novih članov, v Novi vasj 100% in še 57 novih članov, v Momjanu 100% in še 35 novih članov, v Novem gradu 100% in še 132 novih članov, v Lovrečiči 100% in še 30 novih članov, v Sv. Mariji na Krasu 100% in še 20 novih članov, v Kaštelu 100% in še 104 novi člani. V Bujah je do sedaj obnovljenih 98% izkaznic in vpisanih 20 novih članov, v Savudriji 98% in 20 novih članov, v Umagu pa 85% in 81 novih članov. Poleg tega tekmujejo člani tudi v prostovoljnem delu pri pripravljanju gradbenega materiala za gradnjo zadružnih domov, pri pripravah za okrasitev vasi in dvoran, kjer bodo volitve. Fieroga Kaznovane tihotapke Ze več časa so nekatere špeku-lantkc spravljale našo vas v slabo luč s svojimi tihotapskimi in špe kulantskimi posli. Vse ljudstvo vasi, ki dela za to, da si bo čim prej izboljšalo svoje gospodarsko stanje, je bilo nejevoljno na tistih nekaj vaščank, ki mislijo, da se nikakor ne da živeti brez tihotapljenja. Prav gotovo je, da se danes da dobro živeti pri nas in ni prav nič treba gledati v Trst za tistimi izložbami, ki slepijo onega, ki ne zna pogledati, kaj se za njimi skriva. Tako je bilo tudi z našimi liho tapkami, ki so bile že nekajkrat zasačene na nedovoljenih poteh. Ker ni zalegla ena kazen in so nadaljevale s svojim nečednim delom v škodo skupnosti, so bile dne 19. januarja kaznovane pri oddelku za notranje zadeve okrajnega LO Hrvatin Justina na tri mesece obveznega dfla in 7000 lir globe, Hrvatin Anica na 3 mesece obveznega dela in 3000 lir globe, Peroša Lidija na 3 mesece obveznega dela in 5000 lir globe, Peroša Ida na en mesec obveznega dela in 5000 lir globe, Kerin Olga na 15 dni ob veznega dela in 5000 lir globe. Peroša Marija na 15 dni obveznega dela in 5Q00 lir globe in Glavina Tda na deset dni obveznega dela ;n 5000 lir globe. Tako bodo v prihodnje po pretani kazni lahko videle, da ni za špekulantstvo in tihotapstvo prostora med delovnim ljudstvom, so se udeležili poleg funkcionarjev VUJA tudi vsi nameščenci istrskega OILO in sodišča. Prav tako so bile spominske proslave po tovarnah v obalnih mestih. V Kopru je bila za vse ljudstvo komemoracija zvečer ob 20 uri v dvorani «Novo cine«. Dvorana Je bila do zadnjega kotička zasedena. Po spominskih govorih je bil predvajan revolucionarni film: »Pri- sega«. Povsod so imele komemoracije značaj velike ljubezni in privrženosti tistim revolucionarnim idejam, ki jih Je veliki Lenin kot prvi uresničil v socialistični državi sovjetov. Ni samo danes, da se je istrsko ljudstvo tako občuteno oddolžila spominu in idejam velikega Lenina. Vsa leta fašističnega suženjstva Ljudska oblast je osnovna pridobitev za obrambo delovnega ljudstva proti špekulaciji in izkoriščanju ! Živela SIAU kot bistvena politična osnova ljudske oblasti! sta bila misel in pogled obrnjena na vzhod, od koder je vse pričakovalo rešitve. Ko ni moglo javno proslavljati spomina voditelja zatiranih in tlačenih delavskih množic, Je na tihem, v srcih, praznovalo dan smrti tovariša Iliča. Občutilo je že takrat, da prihaja čas, ko bo oboroženo z revolucionarnimi idejami Marxa - Engelsa • Lenina - Stalina planilo po fašističnem okupatorju in ga pregnalo s svoje zemlje. Ze takrat je ljudstvo Istrskega okrožja imelo poleg nacionalnih zastav tudi rdečo zastavo revolucionarjev. Verovalo je v to zastavo in jo čuvalo kot simbol, pod katerim bo strlo verige suženjstva in si priborilo isto svobodo, kot so si Jo delavske množice v Rusiji leta 1917. V veliki revoluciji balkanskih narodov jo Je v štiriletni borbi tudi izvojevalo. ' Nova vas Tudi pri nas smo že postavili kandidatno listo in izvolili volivno komisijo. Volitve v SIAU morajo biti za nas praznik in dan navdušenih manifestacij za utrditv naše množične organizacije. Nekaj pa moramo ugotovili. Bliž^ nja vas Padna nas danes lahko prekaša, medtem ko smo bili pred časom mi aktivnejši. Prav bi bilo, it bi tekmovali tudi v tem, da borni poživili naše delovanje. »talad P°žganirni Smarjamj sem w 1» opazoval mladince in ladtnke našo najmlajše Istrske Ob£Vne brigade »»Branko Bobič«. dr, * sem' da moram nekaj gega napisati o teh graditeljih sta va’ sraditeljlh cest in mo-dHv: Rvaditrljih novih ljudi, gra-, ,’hlh boljše prihodnosti, kot vsakdanjo kroniko Nisem več . 'drža* hribu ^rdržal sam. Spustil sem se po hraT navzd Hkrati pa bodo izdelki madžarske industrije in poljedelstva, fcf so, kakor smo videli, odlični, prenesli krajevni trgovini brez dvoma promet in zaslužek. Po taki poti bomo vendarle počasi prihajali do tradicionalnih zvez l. gospodarstvom zaledja, ki sta jih dve vojni prekinili in jih še do danes pristojni krogi niso obnovili. V četrtem povojnem letu bi bil že čas za to! f ZMOGLJIVOST MAD2ARSKE TEŽKE INDUSTRIJE JE PREK0" RACILA PREDVOJNI NIVO. ULICA R. MANNA št 29 — Telefonska številka 8351. IIHKUNISTVO- ULICA MONTtCCHi St ti, III. nad. — Telefon St »3-808. — UPRAVA: . . „ OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tet 27-847, Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini */^pea: jTgOTSkl^ tO.jhiia^čn^pr^vni^tiU^oMnrtince TOJir. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, . ____________ . ______ _ poštni tekoči račun za STO-ZVU: Izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — 'Odg. urednik STANISLAV RENKO. — i. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: '55, 165 330 650 din. »Založništvo Primorski dnevnik«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-19 Tiska Tržaški tiskarski zavod.