Za poduk in kratek čas. Babji klauec. Če gres od farne cerkve sv. Miklavža v ljutomerskib goricab k podružnici žalostne Matere v Jeruzalemu, prideš, kedar začnežjiti navzgor, v precej dolgo sotesko, v globoki klanec, na kterega pešeenib strminah se v poletni vročini greje kuščar iu poje na vse zgodaj v nizkem grmovji slavček Rvoje niilotinke. Po8toj tukaj, —kajti to ti je sloviti kraj, tako imenovani ,,Babji klanec". Odkod in kako je dnbiia ova aoteska to nenavadno ime, uaj ti dragi čitatelj razja8nijo sledeče vrstice. Po slavni bitvi pri sv. Gothardu, kder sta 1. 1664 Montekukuli in Zrini premagala Turke in njihove neštevilne trume ali pobila in v Rabo stirala ali pa na vse strani razpodila, pridivjal je en oddelek razkropljene turške armade prek Mure tudi v ljutomerske gorice ter je ondi ropal in požigal. Gorje kristijanu, ki je priiel divjemu Turčinu v pest! Se le po dolgem in groznem mučenji bila je nesrečoežu odsekaua glava in na sulico nataknjena, okolo ktere so divjaki, prepasani b črevami umorjenega, skakali in plesali. Materaru 80 nedolžne otročiče trgali iz naročja in butali z glavami ob plotore in zidovje, da ao se možgani razlivali po tleb, dekleta in žene so pa oskruujali in zvezane, kakor pse, vlekli seboj v grozno sužnost. Kamor ao Torki prirazbijaii, šel je strab pred njimi in groza za ujimi. In med tem, ko so krepki možje, uvrsteni v cesarsko armado, podili nektere oddelke premagane turške armade po ogerskih planjavab, skrivali in potikali eo se njihori očetje, onemogli starčeki doma pred razgrajajočo trumo Turčinov po goščavab in votlinab, matere 80 pa z malo dečico odbežale v bribate kraje. Tadi v Jeruzalem je pribežalo precej starčekov in žen, poiskat si varnega zavetja pri žalostni materi Mariji, kteri na Čaat je bila 12 let poprej tamkaj zala cerkva sozidana. V svojo nepopisljivo grozo zagledajo žene nekega jutra precejšnjo trumo divjih Turkov v dolini proti hribu poinikati se, pa sveste si posebnega varstva mogočne pomočnice, D. Marije, sklenejo poetaviti se sovražniku krščanstra v bran. Nagloma kupičijo ene za gostim grmovjem vrh klanca debelo kamenje, druge polnijo s peskom prazne sode nied tem, ko nektere v bliŽDJi stianski goačavi več kotlov kropa pripravljenih imajo. Ko so pa Turki, ki se v teh hribatih krajib niso nadjali niti najmanjšega napada, prišli celd brezskrbni v globoko sotesko, prekucnile so žene s strašnim kričem za grmovjem nakupičeno kamenje ter skotnile s peskom napolnjene sode v klance potem pa nad glave prestrašenih Turčinov vlivale kropa; da, nek dvanastletui fant je pribežal iz bližnje biše z zarjaveto paško ter uatrelil iz nje med divjake tako srečno, da je smrtno zadel poglavarja turške čete, kar je ostale ae bolj preplaailo. Veliko Turkov je obležalo od kamenja in sodov pobitih in od kropa poparjenih v klanci, ostali so odbežali na vse strani. Nektere so ubili potem pri Ormoži, nektere pa v Dravo spodili. Junaške žene, kterib ni bila nobena raujeua, nesle so radostnega srca uplenjeno zastavo in nekaj turškega orožja v cerkev in darovale vse iz hvaležnosti Mariji, pomočnici kristijanov. Ti ostanki so se sicer pozgubili, a nBabji klauec" še obstoji kot veden spominek juaaakega čina navdušenih in bogoljubnib Slovenk. Mih. Slekovec. Smešničar 9. Dobrosrčen gospod da beraču lepe nove blače. Ko ga zopet sreča in vidi, da berač ne nosi darovanih blač ga nevoljni goapod pokrega rekoč: zakaj ne noaia blač, katere sem ti daroval. Berač odgovori: gospod, naj mi ne zamerijo; ko bi jaz v njiborib blačab beračit šel, bi mi nihče ničeaar ne dal.