Letnik I. Inserati se jemljejo zastonj. S Sj lil ¥ lažnjivi obleki« Izhaja, kedarga je Tolja, Rokopisev ne potrebuje in ne daje nazaj, anonimnih naznanil ne sprejema. Odgovorni vrednik: Slovenski duh. St. 6. Velja 10 kr. Bralcem ! Drugi pot bo „Brencelj“ praznično oblečen; imel bo na čelu lep naslov, okinčan s podobami konstitucijonalnih veljakov in bo spremenil ob enem svojo obliko. Da danes še ni v tej obliki, kakor je mislil in obetal, tega ni on kriv, temveč težavna in dolga pot, po kteri mu prihajajo ilustracije in podobe iz Dunaja. Težko že pričakuje priložnosti, da se bo odlikal, kakor je obljubil, sam se veseli že nove praznične obleke. Vkljub večih stroškov veljak bo list vedno le 10 kr., čeravno je, kakor mu je neki priliznjen prijatelj rekel, še enkrat toliko vreden. Ako ga boste dobro podpirali, prinašal bo vsaki pot nove komične ilustracije in bo vedno Židane volje. KonŠtitucijonalci in Dežmanovci .obljubili so mu izdatne duševne podpore, tedaj bo zadostoval željam svojih naročnikov v vsakem obziru. Sedmi ..Brencelj“ z izvirnimi podobami bo pribrenčal v začetku maja meseca. , Vredništvo. Uradni del. Ker je konst. Dežmanovo ministerstvo po najnovejših dogodbab razkačeno, ni podelilo nikomur ne reda, ne posebne pohvale; predlagalo se je le , da se podeli .„Brenceljnu“ zavoljo njegovega truda pri. volitvah konšt. mestnega župana red leskovine, a oziroma na žalostni izid se je podrl ta predlog. Neuradni del. Kako dolgo še? Quousque tandem abutere patientia „Bren-celjni“ liberalis ? Kako dolgo boš še za nos vodil „Brenceljna“, liberaluh? Ko je najel tvoj rod si „Brenceljna“; da zastopa njegove pravice, se bojuje za konšt. zastavo in brani li-beraluhe napadov nasprotnih časnikov, obljubili ste mu pokoršino v vseh rečšh, obljubili ste mu, da se boste držali pri volitvah po njemu priporočenih mož. Kako ste držali obljubo in zavezo? Pri volitvah že ste izpustili izvrstnega rojaka Turnička in njegove prijatelje, blamirali ste sebe in tedaj „Brenceljna“ o prihodu | cesarja na kolodvoru. „Brencelj“ vas je takrat dobro oštel in mislil si je, da vas bo to peklo, da se boste poboljšali, potresli grešne glave s konšt. pepelom in se vrnili na pravo konšt. pot, ter volili konšt. župana „Brenceljnovega“ prijatelja gosp. Dežmana, navadno Re genia oža. On le je veljak, rodoljub od nog do glave, iskren liberaluh, on le zmožen, rešiti svet, Ljubljano in celo deželo narodne ali na-cijonalne bolezni, on, kterega spoštuje ves svet, kteri zasluži, da bi ga že živega odrli in nabasali z žaganjem in postavili celemu narodu za malika, da ga časti in kadi z ajdovco. * „Brencelj“ bil si je svest, da tega boga ne boste prezrli,' da mu boste izročili vsaj vlado ljubljanskega mesta. Kaj se zgodi? Slepi in nevošljivi konšt. volilci— konštitucijonalni zavoljo tega, ker ne marajo za konštitucijo — posadijo mesto tega veljaka na Županovi prestol moža, po imenu Župan, kteri je tedaj dvakrat župan, dosedaj sicer sloveč le zarad tega, ker je konšt. čedi zvonec nosil, sicer pa ni imeniten ne zavoljo izvrstnih blamaž, ko Turniček in Dežman, ne zavoljo svojih principov; tudi ni renegat ali odpadenec, ko Dežman, dosedaj ni še posebno zmetal in zabavljal, tudi narodnjakov še ni kamnjal. Njegove največe zasluge so, da ne ume slovenskega jezika, da je že marsiktero pravdo zgubil — vendar ne toliko ko Turniček — in dà je s potrpežljivostjo poslušal neumnosti, ktere so govorile konšt. prismode v konšt. zboru. Vidite tedaj, da se mož ne more meriti z Dežmanom v nikakorš-nem obziru ; ako denete blamaže obéh na tehtnico (vago), potlačijo Dežmanove vse druge, gospod dr. Zupan se bo vzdignil v sinjo vi-, sočino. — Vrh vsega tega je Dežman posestnik fabrike, v kteri se kuha javno znano „Dežmanovo maslo“, ktera lastnosti slovijo po celem svetu. Oziraje se na vse to je bil „Brencelj“, popolnoma prepričan, da bo volitev izšla se po njegovih mislih, najel vse postopače po mestu in jim dal baklje inteligencije, da napravijo na večer izvoljenemu ljubljencu celega naroda slovesno konšt bakljado; naučil jih je celò slavnih „hoch“-klicev, ktere bi bila drhal tako rujovela, da bi se bili odmevali po celi Blatni vasi. Že je bila vredena cela četa, „Brencelj“ na čelu. V tem hipu doleti ga žalostna novica, da ste ga dejali le v „vice“! Nehvaležneži ! Vas ni mar gojil mož s svojo kulturo? Ni bil on duša vašega konšt. življenja? Niste mar sesali njégovo mleko? Je li on hotel rediti kače na svojih prsih? Kédaj bi vas bil že požrl naci- | jonalni zmaj, ko bi on ne bil koklja, ktera vas je skrila pod svoje peruti! Ste mar judje, da križate svojega dobrotnika in ga pošljete v „vice“?! Kaj' bo mož sedaj počel? Mislite, da vam bo dalje kuhal svoje maslo? mislite, da se bo še dalje blamiral, ne za-se, kajti on ima že blamaž zadosti, timveč za vas, ki jih boste še mnogo pridobili? Pojte rakom žviž- 4 gat, vrag naj vlada tako čedo, ktera ne uboga nikogar in osramoti celò „Brenceljna“, kteri je brez osebnih namenov iz posebne prijaznosti priporočal svojega prijatelja in znanca. Fantičem tumaijem je sicer odpustil zadnjo sramoto, v ktero so pomočili sebe in njega na železnici, kajti „pubčki“ niso zmožni vsega pretresti in ceniti nasledke velikanske blamaže; sedaj pa, ko so starci jeli skakati čez konšt. vojnice, se vam bo „Brencelj“ Čisto odpovedal in vas izročil dr. Käsmach er-ju, kteri na dalje skrbf za vaš konšt. blagor. Volite si njega za župana in oskrbnika, on je mož, kteri ima umnega pudeljna in švrkalnico, s ktero vam bo švrkal konšt. pamet v nekonšt. buče. ,}Brencelj“ pa se vam čisto odpové. Zakaj neki ne? Ako boste dalje ravnali zoper konšt. postave, naj bo vaš zastopnik dr. Turniček. Le to vam še buči „Brencelj na konšt ušesa: Varujte se Dežmana, on se bo maščeval, da ste ga dejali v — „vice“. Konšt. „Brencelj“. Feljton. Brencelj v mameluški zbornici. Brencelj se jako rad zabava. Ako se v domačem šotoru vse dolgočasi, ako ga muhe pisano gledajo ali mu celò nagajajo, potegne jo v mameluško deželo, kajti tam ga Čaka dokaj zabav in veliko prav mastnih oseb, kterim se da kri izpiti. Unidan se mu je tako godilo. Razjezila ga je neka muha ; brž se vsede na svoj velo-Giped *) in drdra v mameluško deželo. Vse najde še pri starem, konšt. krokodili še vedno švigajo po ulicah, liberalni zmaji strašijo po trgih in skušajo požreti nacijonalce, pa vendar nikogar niso še požrli; časnik „Blattag“ razpisuje še . zmiraj nagrade za najbolj krasno laž in se skuša sam v tem predmetu, kači „kapital in inteligencija“ brusiti žrele, da bi pikali narodnjake. Le nekaj se je premenilo. Mameluški veljaki izvolili so si zbor konfuzije, kteri ima nalogo, oskrbovati zadeve glavnega mesta. Zbor je že izvoljen, vsi vodji sedijo { na svojih *) Hitronožec, voz z dvema kolegama, kakoranih je v Ljubljani veliko videti. prostorih, le glave še ni. V konšt. rajdah Mamelukov je sicer vidèti mnogo brk, brad, trebuhov, rok in nog, a glav jim silno pri-mankuje. Le dva trebuha imata nataknem tudi glavi, sicer zelò trmasti, pa vendar napolnjeni s konšt. možgani; drugi pa imajo v iiučah večidel slamo. Tedaj mameluškim ve-jakom ni bilo mogoče staviti ljudi brez glav na čelo, namenili so se voliti glavi j kteri sti med njimi. Prva glava tiči na vratu nekega renegata, po imenu Man-Ali-Dež; ta ima sicer lastnosti tigra, sovraži mameluški in nacijo-nalni rod, dere mrhe in jih baše z žaganjem, govori veliko neumnosti in prismojenih stvari, a on je veljak, ker drugi še tega ne umejo, so le kozice, ki slepoma capljajo za zvonečem kozlom, obirajo in grizejo le to, kar jim on pokaže in belijo svoje kulturne žgance le z njegovim maslom in konšt. tropinami. Tedaj misliti je bilo, da ga bodo izvolile konšt. kor žice za glavnega konšt. kozla, kajti obetal jim je, da jim bo dal zobati nacijonalnega mesa. Druga glava nasajena je na rame malo znanega ovna po imenu šema Ben - An-Žup. Dosedaj je bil mož pomenljiv zavoljo’ Lokalno. eoo (Konšt. društvo) je v zadnji seji pretresalo jako važne točke. Prvi govornik g. A.Heureich, je prav očividno dokazal, da je polževa kri važna stvar za Kranjsko; društvo naj tedaj sklene, da se napravijo gojilnice za te živali in se postavi nadzornik g. prof. Pi s k er, kteri je jako praktičen učitelj. Govornik nasvetuje dalje, naj se napravijo polževe mesnice, in je pripravljen, prvi prositi patenta. Predlog se je enoglasno sprejel. — Druga točka, vprašanje: „Na kteri strani bo stalo konšt. društvo na sodni dan, na levi ali na desni ?“ dala je govorniku policijskemu komisarju g. J. Häng-u lepo priložnost, pokazati svojo bistroumnost in izvedenost v tej reči, kajti gromovito ploskanje je sledilo njegovemu govoru, iz kterega se vidi, da za konšt. društvo se ne bo napočil nikdar sodni dan. — Tretja točka bila je važno vprašanje: „Kedaj bo pet krav za en groš?“ Gosp. prof. Pišker seje odlikal v jasnem dokazu, da pet krav ne bo nikdar za en groš, dokler je konšt. društvo na nogah in skrbi za teleta. — Zadnje vprašanje: „Koliko je vreden počen groš?“ je rešil gosp. dr. Käsmacher s tem, tega, ker je bil predsednik mameluškega zbora butežev *), ktero se bori s človeško zdravo pametjo m šteje veliko udov brez glave. Tudi tega priporočali so za stotnika konšt, drhali. Volitev se prične. Ko se vsi listi zmečejo v volilno čepinjo in je tudi neki Šeg-Ali-Z a kraj, kteri ni vedel razločiti, na kterem listu je zapisano imé „Man-Ali-Dež“ in „Ben-An-Žup“ srečno oddal svoj list, izLeče se iz te čepinje Ben-An-Žup, ki je tedaj glava, Man-An-Dež je le njegov namestnik. Po srečno dò vršeni volititi! vstane šema Benjamin Sir-O-Pek, njegov pudelj in šepetalec šema**) S. Opičar se mu vsede za hrbet in sepetä blizo tako-le: „Slavna konšt. gospóda! Naša je zmaga! Od nekdaj je bila pri divjakih navada, sovražnike jesti še le odrte in pečene. Ker ta priprava potrebuje dovolj Časa in je sicer tudi dokaj sitna, ponujam se Vam, ako se sprejme moj ponižni predlog, precej požreti vse Slovène e ***) surove,, s kožo in kostmi, in to brez plače“. Vse se čudi tej lakoti in želodcu govornika, njegov predlog še sprejme enoglasno s tem pogojem, da slavni gospod šema prične obed brez zamude. *) V ljubljanskem jeziku blizo toliko, ko ,,konštitucijonalen(l. *') V mameluškem jeziku pomeni beseda „šema“ toliko, ko pri nas „doktor“. ***) Mačerodi, ki lezejo Mamelukom za kožo. da je praktično pokazal predsedniku, kaj je počen groš, Ponujal se je, to pokazati vsakemu udu, a ker vsak . pobegne, se seja končd. Druga seja bo, kedar bo predsednika luna trkala. S. (Dr. Tur ni če k) je vložil pri „Bren-celjnovemu“ ministerstvu prošnjo, da bi gà dalo v pokoj, ker je že dokaj pripomogel „Brenceljnu“ k boljem, Ker je gosp. doktor res že jako oslabljen in skoro do kosti obran, se bo vslišala njegova prošnja s tem pogojem, da se ne sme nikdar več blamirati. ?? (Dr, S. Opičar) je unidan v kabini prav dobro zanimaval celo konšt, občinstvo. Predmet mu je bila uganjka: „Slepec vgleda tekočega zajca, gluhec ga sliši teči in krulje-vec skoči za njim in ga vjame. Kaj je to?“ Gospod doktor je vsled znane bistroumnosti hitro vganil, da je to „laž“, a dokazal je tudi, da je vse to mogoče, ako so slepec, gluhec in kruljevec udje konšt. društva ali vsaj dopisniki „Tagblatt-a“, kajti te baže ljudje vidijo, slišijo, pišejo in govorijo, kar ni, in se vendar ne lažejo. Za prihodnjo „besedo“ si je gospod doktor prihranil vprašanje: „Kako zamoreš biti dopisnik „Tagblatta“ in se vendar ne lažeš?“ Radovedni smo, kako bo vganil ta doktor zavito vganjko. — (Zakaj je gosp. Sakraischegg neme c?) Morda bomo vstregli komu, ako tù, povemo, zakaj gosp. Sakraischegg kpje v nasprotnem šotoru. Ko se je namreč vstanovila ljubljanska čitalnica, je poprašal, kakošne pravice imajo udje. „No“, se mu je odgovorilo', „udje ber<5 časnike, se zbirajo in pretresajo ljudska in sploh skleča vprašanja in obiskujejo besede“. — „Kaj? besede?“ vpraša gosp. Sakraischegg. „Bog me reši bešedTTeh sem slišal domd zadosti, dokler je moja rajnca stara živela“; Po teh besedah se je mož prekrižal in se podal v kazino, kjer ne sliši nobenih „beäed“. k-k (Tatvina.) Danes okoli desete ure se je splazil nevarn vlačuga, gotovo veljak nacijonalne stranke, v stanico znanega rodoljuba gosp. K. D. in mu vkradel celo lekar-nico liberalnih zdravil. Ali glejte, kaj se zgodi ! V stekleničil je . MH,,Rxti’šit :de 'Jfortschritts-geist“, kteri liberalnemu človeku nikdar ne škoduje, tega zabitega in nacijonalno-temnega Človeka pa jame tako gnati, da je v treh urah brez sape padel na tla in svojo nacijonalno dušo izdihnil. Gosp. dr. Käsmacher, ki je bil poklican na pomoč, mu ni zamogel več pomagati. .!*! (Tiskarna pravda.) Dr. Käsmache rjev pudelj je, kakor se nam ravnokar naznani, zatožil „Brenceljna“ v imenu svojega gospoda pri konšt. sodniji. Konečna obravnava, pri kteri bo zatoženca zagovarjal dr. Turni-ček, bo čez nekaj dni. (S ek un di c a.) V kratkem bo obhajal slavni gosp. K. D. petindvajsetletnico svojega renegastva. Kakor se nam piše, podala se mu bo pri tej slovesnosti adresa, v kteri so zaznamovane vse blamaže, ktere je slavni gospod v tej dóbi vjeh Podpisi nabirajo se v zborih konšt. društva, in tudi pri konšt. magistrata. Posamezne póle so vrh tega pri g. E. Terpinu, kteri je bòje izbran, da bo podal adreso časteneinu jubilantu* Uganjka. Kdor jo prvi vgane, dobi celo leto „Brenceljna“ brez plače. Zmešani vlak. Fortscirittsgeist, inteligencija, kapital, liberalizem, »Mii „Brencelj“ je vriskal ko norec, ko je izvèdel, da je privoljena železnica čez Gorensko. Zdaj bodo revček! nemškutarji vozili se brez nevarnosti v Bled ali kamor jim bo drago. Da pa vstreže „Brencelj“ svojim ljubčekom, naročil si je že naprej vozov, v kterih misli voziti kapital, inteligencijo in liberalizem. Le ena sitnost se mu je pokazala. Glejte l Ako stavi vozove tako-le: Kdo mu bo pomagal vrediti vozove? Fortschrittsgeist, inteligencij a, se to nekako čudno vidi. Tedaj tako-le: Za oskrbnika sirot (irofa) priporoča se posebno zavoljo tega, ker ne pripusti, da bi njemu izročene kloftali drugi, F. Käsmacher, irof brez službe. 3000 goli za mrežo, v ktero se dd vjeti 1. 1 i „Brencelj“. Š. U. Šterž. Ah Poziv, tumorji! Ravnokar sem dobil iz Ribnice seženj dolge prekle, na kterih se zamorejo dva sežnja dolgi koraki delati. Za izlete na kmete, posebno na Ježico prav pripravno. Hansel, mestni svetovalec. im ii m TVV lsce se svetilnica (a lä Diogenes), s ktero bi se iskale v „Tagblattu“ resnice, in v „Laibacherici“ novice. Več o tem „Brencelj“. V najem se daje sokolova telovadnica. Kdor plača '/2 kraje, več , jo dobi. J. Vesel. Poziv ! Ker se vedno lasam z „Danico“, „Novicami“ in še nekterimi časniki, ki so mi že skoro vse lasi izruvali, | iščem si „baroke“, ktero si bom na glavo privezal. Kdor mi jo naredi, dobi počen groš. „Tagblatt.“ Nacijonalni stoječi in bodeči Zavratniki (Vatermörder) se dobivajo pri Pakiž-ti, narodnemu rešeta iju.