Kamniški ObČAN
Št. 3
10. obletnica delovanja Term Snovik
Milijon in pol obiskovalcev v desetih letih
Snovik je bil do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja manj poznana vasica v Tuhinjski dolini. Leta 2002, ko so odprli pokriti bazenski kompleks, se je glas o blagodejnih učinkih zdravilne vode v zelenem okolju Tuhinjske doline hitro razširil. Tako so v Termah Snovik v teh dneh, ko praznujejo desetletnico, v pričakovanju milijon pet-stotisočega obiskovalca. Terme Snovik so že od vsega začetka prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, pohvalijo se lahko s številnimi priznanji, kot prvi v Sloveniji so nosilec Eko marjetice.
Desetletnico delovanja so v Termah Snovik skupaj z gosti in obiskovalci praznovali v četrtek, 26. januarja, ob osrednjem notranjem bazenu. Pot nastajanja najvišje ležečih slovenskih term je opisal direktor Zarje Kovis Ivan Hribar (na fotografiji), ki mu lahko rečemo kar oče snoviških term. Dogodek so pospremili tudi otroci iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Več na 3. strani.	VERA MEJAČ
NASI ODLIČNI ŠPORTNIKI
Miru Kregarju Trofeja Jureta Robiča za ekstremne športne dosežke v letu 2011
»Če si v reprezentanci, ves, da si dober«
V sklopu predstavitev kamniških mladih športnih upov, ki uspešno zastopajo Slovenijo na največjih mednarodnih tekmovanjih, smo tokrat poklepetali z lokostrelcem Klemenom Štrajharjem in MTB kolesarjem Rokom Korošcem.	na strani 12
51. leto
Kamnik, 9. februar 2012
Ko smo že mislili, da nas bo letošnja zima prikrajšala za sneg, medtem ko se naši sosedje, tudi južni, ubadajo s preveliko količino snega, nas je v teh dneh najprej dodobra ohladila z nizkimi temperaturami, nato pa razveselila še z idilično belo podobo. No, niso ravno vsi navdušeni nad jutranjim čiščenjem snega in strganjem zamrznjenih avtomobilov, zagotovo pa se
snežink veselijo otroci, ki že vlečejo na plano sanke in smučke ter se hitijo spuščati po pobeljenih klancih. Zagotovo pa ni nikogar, ki bi ostal ravnodušen nad pogledom na zasneženi Kamnik in kamniške planine, ki sem ga ujela tudi v fotografski objektiv, in se kljub mrazu ne bi odpravil v naravo, vsaj na sprehod in svež zrak.	SAŠA MEJA»
Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas kot največji sejemski turistični dogodek
Prvič predstavljena skupna turistična ponudba osrednjeslovenske regije
Na letošnjem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki je v Ljubljani potekal od 26. do 29. januarja, se je med turističnimi destinacijami prvič predstavila regija osrednja Slovenija, ki združuje 26 občin: Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Ig, Borovnica, Logatec, Vrhnika, Log Dragomer, Brezovica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Velike Lašče in Ljubljana.
V sklopu predstavitve Kamnika pod skupnim naslovom »Nesnovna dediščina zelenega zaledja
Ljubljane« so sodelovale Terme Snovik in Zdravilni gaj Tunjice.
Obiskovalci so toplo sprejeli starosvetne smučarje Kamniške grče (na fotografiji), ki so ponosno razkazali lepo ohranjeno opremo in prikazali kako pripravljajo (peglajo) smuči za letošnje srečanje ljubiteljev smučanja po starem za Pokal Šinkel, ki ga ob ugodnih snežnih razmerah pripravljajo 18. februarja v Kamniku na Glavnem trgu in na Veliki planini, kjer se bodo preizkusili v starodavnih tehnikah smučanja.
Več o sejemskem dogajanju na 5. strani.
VERA MEJAČ
Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kamnik pravičnejša
Občina Kamnik se je odločila temeljito prevetriti evidenco nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bila v večji meri nespremenjena zadnjih deset let. Kot pojasnjuje občinska uprava, je bilo zadnja leta, ko je Geodetska uprava RS vzpostavljala register nepremičnin, v posameznih primerih moč zaznati velika odstopanja med stanovanjskimi in poslovnimi površinami, za katere je obračunano nadomestilo, ter površinami vpisanimi v register nepremičnin. To je Občino vzpodbudilo, da se je odločila pristopiti k temeljiti prenovi obstoječe evidence nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Občina Kamnik vsakoletno na račun odmere nadomestila pridobi približno milijon evrov prihodkov, kar v skupnem znesku občinskega proračuna predstavlja pomemben delež. Ker je poglavitni namen tega prihodka zagotavljanje kvalitetne občinske komunalne službe (skrb za občinske ceste in javne površine), ga Občina v ta namen tudi v celoti porabi. Hkrati pa poudarja, da dejanski vsakoletni stroški vzdrževanja občinskih površin ta znesek močno presegajo.
Več na 2. strani.
IZ VSEBINE
AKTUALNO
O letošnjem vpisu v kamniške vrtce
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
stran 2
stran 4
Brezzobi tiger brez moči se je predal na januarski seji Občinskega sveta
POGLEDI	strani 6
Bo zaplet med Občino Kamnik in Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Kamnik v zvezi z zemljiščem v Volčjem Potoku rešila poravnava?
Zakaj potrebujemo mladinske centre?
Meščanska Korporacija Kamnik: Bo javna obravnava rešila dolgotrajen postopek?
Nogometni klub Kamnik - kako naprej?
NAS POGOVOR
stran 7
Z nekdanjo državnozborsko poslanko, kamniško podžupanjo, občinsko svetnico, borko za vsem dostopno zdravstvo, mag. poslovne politike in organizacije Julijano Bizjak Mlakar
ZANIMIVOSTI	stran 8
Z Edom Schumetom: Človek in pes - dobro uigran tim
ANKETA IN RAZMISLEK O KULTURI stran 9
Tudi Kamničani kulturno, slovesno in prešerno
MED MLADIMI	stran 11
ŠPORT	stran 13
6 medalj in 14 finalnih nastopov za kamniške plavalce Iz tabora Calcit Volleyball Tenisač Andrej Videc najvišje doslej Lokostrelci uspešni na šolskem regijskem tekmovanju
ommerce
^ima in pomlad
Huki
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 C, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA.
.OLANDIA KAMNIK
OČALA 50.- EUR CENEJE
OKULISTIČNI PREGLEDI tel 01 839 7500 www.optika.si
* Popust 50 EUR velja s tem kuponom za nove stranke Optike Aleksandra do 31. 3. 2012 ob nakupu korekcijskih očal (okvir, stekla, montaža). Popusti se ne seštevajo.
9. februar 2012
AKTUALNO
Kamniški O BČAN
INFORMACIJA O LETOŠNJEM VPISU V VRTCE NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
Občinska uprava je v lanskem letu v skladu z Zakonom o vrtcih pripravila nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki uvaja enotni vpis otrok v vrtce v občini Kamnik in vzpostavitev centralne evidence vpisanih otrok. Eden od zastavljenih ciljev pravilnika predstavlja preglednost nad potrebami po prostih mestih v vrtcih. Občina Kamnik namreč ob jasni sliki o številu čakajočih lažje načrtuje potrebne dodatne kapacitete na področju predšolske vzgoje in varstva.
Pravilnik, ki ga je občinski svet občine Kamnik potrdil februarja 2011, je služil kot podlaga za sprejem otrok s šolskim letom 2011/2012. V eval-vaciji tekom sprejema in po zaključenem sprejemu otrok v vrtce je bilo ugotovljeno, da je potrebno v sistem sprejemanja otrok vnesti določene spremembe.
S spremembami pravilnika, objavljenimi v Ur. l. RS, št. 100/2011:
-	posamezni samostojni vrtec objavi predvideno število mest, ki jih zagotavlja za otroke v vrtcu kot tudi predvideno število prostih mest, medtem ko vrtec z enotami objavi predvideno število prostih mest po enotah;
-	v okviru vrtca z enotami (Vrtec Antona Medveda) kot prve izbire ima vlagatel možnost navesti več podizbir, ki jih rangira od A (najbolj želena izbira) do E (najmanj želena izbira). Vrtec bo pripravil čakalne liste po letnikih rojstva, s katerih bo otroke po letniku in številu točk razporedil v želene enote v skladu z razpoložljivimi mesti po enotah.
V primeru odprtja novega (koncesijskega) vrtca - ne enote ali oddelka obstoječega vrtca - bo občina starše s centralnega čakalnega seznama in starše, ki so naknadno, po razpisu, oddali vlogo (nepravočasno oddane vloge), pozvala k oddaji vloge na poziv k vpisu, ki ga bo objavil novi vrtec.
Marjan Šarec, l.r.
ŽUPAN
Odmera nadomestila za uporabo stavbnega
1**W	1 v* • XT'	•!
zemljišča v obcini Kamnik po novem pravičnejša
JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTCE V OBČINI KAMNIK
1.	Občina Kamnik v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec (Uradni list RS, št.: 17/11 in 100/11) objavlja javni vpis novincev za šolsko leto 2012/2013 v naslednje vrtce:
-	Vrtec Antona Medveda, Novi trg 26/B, Kamnik (tel. št. 8303338)
-	Vrtec Peter Pan, Cankarjeva 12/B, Kamnik (tel. št. 8319423)
-	Vrtec Zarja, Perovo 28, Kamnik (tel. št. 059075300)
2.	Vpis bo potekal v naslednjih terminih:
5. 3. - 16. 3. 2012 (na sedežu Vrtca Antona Medveda)
-	v ponedeljek in četrtek: od 7. - 12. ure in od 13. do 15. ure,
-	v torek in sredo: od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
-	ter v petek: od 7. do 12. ure.
5. 3. - 16. 3. 2012 (na sedežu Vrtca Peter Pan)
-	od ponedeljka do petka: od 8. do 15. ure,
-	lahko tudi po predhodnem telefonskem dogovoru. 5. 3. - 16. 3. 2012 (na sedežu Vrtca Zarja)
-	od ponedeljka do petka: od 9. do 12. ure,
-	od ponedeljka do četrtka tudi od: 14. do 17. ure.
3.	Vlogo je potrebno oddati na sedežu vrtca, ki ga je vlagatelj označil kot najbolj želen vrtec (t.j. vrtec prve izbire), ali jo poslati po pošti. Obrazec vloge je na voljo na sedežu vrtcev, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtcev ter občine.
4.	Obvestila o sprejemu oz. zavrnitvi bodo vlagatelji prejeli v 8 dneh po seji Komisije za sprejem otrok v vrtec.
5.	Dodatne informacije prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti občine Kamnik (Katarina Ščetinin Sever, na tel. št. 8318-139) oz. na sedežu posameznega vrtca iz 1. točke tega poziva.
Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN
te^o
leti
ZARJAKOVIS
z energijo narave
Ogrevajte ceneje in okolju prijazno -( zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije:
-	toplotne črpalke
-	kotli na biomaso
-	sončni sprejemniki
-	sistemi kogeneracije
Izvajamo projektiranje, izvedba in vzdrževanje energetskih sistemov z dežurstvom 24 ur!
Informacije
Zarja Kovis d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik T : 01 83 08 600, G : 041 245 936 www.zarja-kovis.si
KUPON ZA 10 % POPUST NA SERVIS PLINSKIH PEČI IMMERGAS
*S TEM KUPONOM VAM PRIZNAMO NAVEDENI POPUST PRI SERVISU PLINSKE PEČI IMMERGAR
Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d.
Velika odstopanja med dejanskimi in obračunanimi površinami
Občina Kamnik se je odločila temeljito prevetriti evidenco nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bila v večji meri nespremenjena zadnjih deset let. Kot pojasnjuje občinska uprava, je bilo zadnja leta, ko je Geodetska uprava RS vzpostavljala register nepremičnin, v posameznih primerih moč zaznati velika odstopanja med stanovanjskimi in poslovnimi površinami, za katere je obračunano nadomestilo, ter površinami vpisanimi v register nepremičnin. To je občino vzpodbudilo, da se je odločila pristopiti k temeljiti prenovi obstoječe evidence nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Občina Kamnik vsakoletno na račun odmere nadomestila pridobi približno milijon ev-rov prihodkov, kar v skupnem znesku občinskega proračuna predstavlja pomemben delež. Ker je poglavitni namen tega prihodka zagotavljanje kvalitetne občinske komunalne službe (skrb za občinske ceste in javne površine), ga občina v ta namen tudi v celoti porabi. Hkrati pa poudarja, da dejanski vsakoletni stroški vzdrževanja občinskih površin ta znesek močno presegajo. Ker občina za vzdrževanje kvalitetne komunalne službe ne more uporabljati sredstev, namenjenih drugim občinskim dejavnostim, smo se v občinski upravi odločili, da določen delež manjkajočih srestev pridobi na račun pravičnejše obremenjenosti vseh občanov in poslovnih subjektov v občini Kamnik. To
odločitev je potrdil tudi občinski svet.
Kdo in za kaj plačuje nadomestilo
Nadomestilo je dolžan plačevati vsak uporabnik ali lastnik stanovanjskega oziroma poslovnega prostora. Kot stanovanjska površina šteje celotna površina zaprtih delov stanovanja, kar vključuje tudi klet, garažo in nedokončane dele stavbe. Kot poslovna površina šteje celotna površina prostora in za njegovo delovanje potrebnih morebitnih dodatnih prostorov. Tu so mišljeni predvsem skupni hodniki, stopnišča in tudi površine namenjene poslovni dejavnosti na prostem, kot so odprta skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, ipd.
Predvidene spremembe pri posamezniku
Občina Kamnik bistvene rasti zneska letne odmere nadomestila za tiste uporabnike, ki so do sedaj imeli prijavljene pravilne površine, ne predvideva. Tem občanom se bo znesek nadomestila v grobem uskladil le z inflacijo od zadnje podražitve nadomestila v letu 2008. Pričakuje pa se rast odmere nadomestila za tiste osebe, ki do sedaj več let niso plačevali za obseg površin, ki so jih uporabljali. Tem občanom se bo znesek nadomestila zvišal, kar je tudi pravično do tistih, ki so do sedaj na račun svoje poštenosti plačevali znesek za celotno površino, ki jo uporabljajo. Odmera nadomestila je bila v preteklosti namreč vezana na napoved posameznika, pravilnosti
Po uradnem delu pogovora sta se župan in veleposlanik sprehodila po starem mestnem jedru, obiskala Zavod za turizem in šport v občini Kamnik ter Plečnikovo železniško postajo, kjer deluje Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju.
Janja Zorman Macura, Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03, 34/04, 41/05 in 43/07) župan občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje humanitarnih programov in projektov za leto 2012, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Iz proračunskih sredstev občine Kamnik se bodo sofinancirali humanitarni programi in projekti.
2.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav.
3.	Rok za prijavo na javni razpis je petek, 24. februar 2012 do 12. ure.
4.	Dodatne informacije dobite pri Katji Vegel (tel.: 01/8318-142) ali Marjeti Benkovič (tel.: 01/8318-114).
Marjan Šarec, l.r.
ŽUPAN
napovedanih podatkov pa občina ni imela možnosti preveriti.
Kako bo po novem
Občina sedaj vzpostavlja povsem novo evidenco, ki temelji na preseku podatkov iz registra nepremičnin, zemljiškega katastra, registra stavb, registra prostorskih enot, zemljiške knjige, centralnega registra prebivalcev in poslovnega registra. Hkrati z izvedbo presekov navedenih evidenc je občina na račun zagotavljanja pravilnosti podatkov izvedla terenski ogled vseh stavb v občini Kamnik, za katere se obračuna nadomestilo. Teh stavb je preko 8.000. Da je bil terenski ogled upravičen, potrjuje tudi dejstvo, da je bilo najdenih več kot tisoč stanovanjskih in poslovnih delov, ki so v uradnih evidencah vodeni z namenom, za katerega se nadomestila ne obračunava oziroma v evidence niso vpisani.
Javna razgrnitev podatkov
Ker pa vsi izvedeni ukrepi še vedno ne zagotavljajo popolne pravilnosti podatkov, občina organizira javno razgrnitev podatkov z namenom njihove
dodatne uskladitve. Javna razgrnitev bo v ponedeljek, 27. februarja, in bo v prostorih občine Kamnik potekala do petka, 16. marca 2012. V vmesnem času so vabljeni vsi, ki imajo na območju občine Kamnik v lasti ali uporabi stanovanjski oziroma poslovni objekt, da se javne razgrnitve udeležijo in preverijo pravilnost vpisanih podatkov. Za dodatno obveščenost bo občina poskrbela s pisnimi obvestili, katere bodo v dneh pred pričetkom javne razgrnitve na dom prejeli vsi, ki so vpisani v obstoječo evidenco nadomestila. Hkrati bo lahko vsak lastnik na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si) na preprost način vpogledal v vpisane podatke o posamezni nepremičnini. Po zaključku javne razgrnitve bodo podatki posredovani Davčnemu uradu Kamnik, ki bo izvedel odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker je v primeru izdane davčne odločbe ugoditev pritožb iz razloga napačnih podatkov zahtevnejša in dolgotrajnejša, občina Kamnik ponovno poziva vse, da se udeležijo javne razgrnitve in preverijo pravilnost vpisanih podatkov o njihovih nepremičninah.
Veleposlanik Republike Makedonije na obisku pri županu
Na zadnji januarski dan je župana Marjana Šarca obiskal veleposlanik Republike Makedonije Igor Popov. Najprej sta se stala na delovnem sestanku v prostorih Urada župana, kjer sta se pogovarjala o možnostih povezovanja naše občine z nekaterimi makedonskimi občinami, predvsem na področju turizma. Veleposlanik Igor Popov je v enem letu, odkar opravlja funkcijo veleposlanika, obiskal več slovenskih občin in z nekaterimi že uspel navezati konkretno sodelovanje. Med drugim z občino Celje, Novo Gorico in Mursko Soboto. Ker je prostovoljec Filip Nadovski iz Makedonije, ki je pol leta preživel v naši občini v sklopu projekta »Journey to progress«, ki ga organizira MC Kotlovnica, nenehno govoril o županu in lepotah Kamnika, se je veleposlanik odločil, da si ogleda te lepote in se sestane z županom.
JAVNO NAZNANILO
Občina Kamnik oznanja
javno razgrnitev evidence nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Javna razgrnitev bo potekala od ponedeljka, 27. februarja do petka, 16. marca 2012,
v sejni dvorani občine Kamnik, II. nadstropje, Glavni trg 24, od 8. do 18. ure, vsak dan od ponedeljka do petka. V sredo, 29. februarja 2012, zaradi 13. redne seje občinskega sveta občine Kamnik, pa bo javna razgrnitev izjemoma potekala v sejni sobi št. 17, v pritličju občinske stavbe. V času javne razgrnitve lahko vsak vpogleda v vpisane podatke o svojih nepremičninah ter na podlagi verodostojnih dokazil v primeru napačnih podatkov predlaga njihovo spremembo.
Občina Kamnik Marjan ŠAREC, ŽUPAN
■ V ■	■	■ I ■
Za varnejSi nivojski železniški prehod v Šmarci
Komisija za nivojske prehode s strani Ministrstva za promet je na podlagi vloge Občine Kamnik o ugotovitvi dejanskega stanja zagotavljanja ustrezne prometne varnosti na nivojskem prehodu državne ceste R1-225/1140 Mengeš - Duplica - železniško postajališče Šmarca skupaj s predstavniki Občine Kamnik 12. januarja opravila terenski ogled nivojskega prehoda. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno preučiti različne rešitve na nivojskem prehodu glede na ugotovljene neskladnosti. Iz tega razloga bo Občina Kamnik pobudnica za nadaljnje pogovore o reševanju ustrezne prometne varnosti med službami, ki so pristojne za reševanje tovrstne problematike.
Želite boljši internet? Za vas imamo ugodno rešitev
Brezžični internet + telefon
signal s Kamniškega gradu, Ambroža, Plan. dom Moravče In Javoršice.
od 10€ mesečno
(popusti pri avansu za vec mesecev hkrati, signal samo z Ambroža pod Krvavcem) i
V občinah
Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, ^Vodice, CerkljCt
Duo
(Internet + telefon)
25 € mesečno
(vključenih 60 min pogovorov)
Možen prenos številke,' neomejen prenos podatkov!
040 997 007 01 7211 007 info@gorosan.com www.gorosan.com
www.zvezdatv.si
Zvezda"^
Kamniški ObČAN
GOSPODARSTVO
9. februar 2012
10. obletnica delovanja Term Snovik
Milijon in pol obiskovalcev v desetih letih
Snovik je bil do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja manj poznana vasica v Tuhinjski dolini. Leta 2002, ko so odprli pokriti bazenski kompleks najvišje ležečih slovenskih term, se je glas o blagodejnih učinkih zdravilne vode v zelenem okolju Tuhinjske doline hitro razširil. Tako so v Termah Snovik v teh dneh, ko praznujejo desetletnico, v pričakovanju milijon petstotisočega obiskovalca. Terme Snovik so že od vsega začetka prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, pohvalijo se lahko s številnimi priznanji, kot prvi v Sloveniji so nosilec Eko marjetice.
Slovesnost ob desetletnici delovanja so v Termah Snovik skupaj z gosti in obiskovalci praznovali v četrtek, 26. januarja, ob osrednjem notranjem bazenu. Zgodovino nastajanja najvišje ležečih slovenskih term je opisal direktor Zarje Kovis Ivan Hribar, ki mu lahko rečemo kar oče snoviskih term. Zgodba o termalni vodi in zametkih turistične ponudbe je krepko daljša oziroma starejša od desetih let. »Zgodba Term Sno-
Vsa leta so sledili zastavljeni viziji, da gradijo terme korak za korakom. Leta 2003 so odprli zunanji bazen in restavracijo Potočka, leta 2004 so uredili savna center in prostore za terapijo. Jeseni 2004 so pričeli z gradnjo apartmajskega naselja ali hiške na robu gozda, kot radi rečejo, in v letu 2007 zaključili z gradnjo naselja, ki danes nudi 371 ležišč. Naselje je zraslo s pomočjo nepovratnih sredstev, ki
Zbrane goste in še posebej mladino - našo prihodnost, zaradi katere smo dolžni poskrbeti za okolje in naravo, je pozdravil Matjaž Konda, direktor Term Snovik. Spretno in simpatično je povezoval večer, prepleten z besedo in glasbo.
vik se je pričela leta 1991, ko je naše podjetje Zarja Kovis iz Kamnika prevzelo iniciativo, da bi se več desetletij poznano termalno vodo začelo koristiti v turistične namene. Zagotovo je bil pri tem odločilen projekt CRPOV Snovik, ko smo se skupaj s Snovičani odločili, da pristopimo k realizaciji projekta Term Snovik v nastajanju. Naslednji mejnik je bilo leto 1994, ko smo postavili pilotni bazen in prvič tudi uradno predstavili podjetniško zamisel Term Snovik. Že takrat smo zapisali, da bomo gradili terme, ki bodo prijazne obiskovalcem in okolju ter energetsko učinkovite. Naslednji mejnik je bilo leto 2000, ko smo imeli že pridobljene vse pogoje za realizacijo projekta in smo štirje družbeniki ustanovili družbo Term Snovik. 17. januarja 2001 smo zasadili prve lopate in 30. junija odprli zunanje bazene. Leto pozneje, 25. januarja 2002, pa smo odprli današnje pokrite bazene s spremljajočimi objekti«, se je na pot ozrl Ivan Hribar.
so jih uspeli pridobiti na razpisu evropskih strukturnih skladov.
»Vzporedno smo si vseskozi prizadevali, da so naše storitve kvalitetne in zanesljive, zato smo pridobili tudi standarde kakovosti ISO 9001 in 14001, največ pa nam pomeni v letu 2008 pridobljeni evropski certifikat EU Marjetica«, je z zadovoljstvom povedal Ivan Hribar. Poudaril je povezanost Term Snovik z lokalnim okoljem, saj so se usmerili tudi v razvoj spremljajoče turistične ponudbe v Tuhinjski dolini, na Kamniškem in širše. Ustanovljeno je bilo tudi Turistično društvo Tuhinjska dolina, s katerim skupaj skrbijo za turistično prepoznavnost in privlačnost v Tuhinjski dolini. Realizirali so projekt Leader - promocija in prodaja produktov s podeželja in projekt stare pešpoti po Tuhinjski dolini - I. faza, pripravljajo pa že projekt »telovadnica v naravi.«
Seveda pa v vseh teh letih v Termah Snovik niso le gradili, veliko energije so usmerili v vsebino in kvaliteto storitev, zrejo pa že naprej. Na 23 hektarih zemljišč v neposredni bližini, ki jih je občina Kamnik že opredelila s prostorskim planom, načrtujejo idejne projekte za izgradnjo športnih objektov, bodisi olimpijskega bazena, športne dvorane ali nogometnega igrišča, priložnost vidijo v javno-zaseb-nem partnerstvu. V načrtih, ki jih je ob 10. rojstnem dnevu razkril Ivan Hribar, pa so še izgradnja pokritega in delno odkritega bazena, prostorov za wellness in hotela z večnamensko dvorano.
O pomenu Term Snovik in razvoju kamniškega turizma je spregovoril župan Marjan Šarec, ki se je v svojem govoru zahvalil predhodnikom za njihov posluh pri nastajanju Term Snovik. »Če imaš izziv, močno voljo in željo, če se ne ustaviš pred preprekami, ki so pred teboj, potem lahko dosežeš zastavljeni cilj. In Terme Snovik so to dosegle in so danes eden izmed paradnih konjev kamniškega turizma, ki se usmerjajo v prihodnost«.
Slavnostni govornik predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant je kolektivu Term Snovik čestital za dosežke in poudaril: »S/ovewya potrebuje elan, ideje in zeleno miselnost. Tuhinjska dolina, ki leži v objemu Kamniško-Sa-vinjskih gora, je eden izmed biserov naše čudovite dežele, zato me veseli, da Terme Snovik spoštujejo te naravne danosti, da so energetsko varčno in okolju prijazno podjetje in da s svojim zgledom pomembno vplivajo tudi na razvojne načrte Tuhinjske doline s širšo okolico. »
Prijeten večer ob bazenu v soju luči je z besedo prijetno prepletel kar direktor Term Snovik Matjaž Konda. »Naši pogledi so zazrti v prihodnost, naša iskanja
V kulturnem programu so zapeli otroci pevskega zbora OŠ Šmartno v Tuhinju pod vodstvom učitelja Petra Pogačarja.
Mestne lekarne tudi na Duplici
v ponedeljek, 30. januarja, je vrata odprla Lekarna Duplica na Jakopičevi ulici. Dupličani, okoličani in vsi, ki jih pot pogosto pelje v ta del kamniške občine, so novo enoto IVlestnih lekarn že kar težko pričakovali, tudi zaradi odlične dostopnosti, saj so za obiskovalce urejena parkirišča tik pred vhodom in ob objektu.
Domačina Jure in Matevž sta se obrnila v preteklost in prisluhnili smo njunemu pogovoru očeta s sinom v pravi tuhinjščini.
so usmerjena v niše, ki nam bodo pripeljale še več gostov in več blagostanja. Želimo biti tisti, ki bomo na zemljevidu turistične, zelene, aktivne in zdrave Slovenije kreirali trende in ne bomo zgolj in samo posnemovalci. Verjamemo v to, da samo v kolektivu, kjer smo vsi pripravljeni prijeti za vsako delo, kjer si pomagamo in smo zgled sodelovanja, pa se kljub
»Tam, kjer vode je zadost, tam prebiva radost, tam se sliši smeh...« je z razigranimi skoki v termalno vodo snoviškega bazena potrdila domača mladina iz OŠ Šmartno.
Praznovanje 10. rojstnega dne Term Snovik je bila tudi priložnost za pomenek o možnostih razvoja kamniškega turizma. Z leve: podžupan Robert Kokotec, župan občine Kamnik Marjan Šarec in predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant.
temu s spoštljivostjo zavedamo vsak svojega mesta in osnovnega poslanstva, lahko napreduje vsak posameznik in lahko napredujemo vsi skupaj. Verjamemo, da prav zato uspevamo najti nove programe, ki bodo prepričali naše goste in verjamemo, da bomo prav zato najstniška leta preživeli uspešno«, je misli zaokrožil direktor Matjaž Konda.
V kulturnem programu so nastopili pevski zbor OS Šmartno v Tuhinju pod vodstvom Petra Pogačarja, mlada slovenska pevka Martina Šraj in sinhrone plesalke v vodi iz Velenja. Rojstnodnevno torto, ki so jo spekli domači kuharji, sta zarezala Stanka Burja in Brane Hribar, ki sta delček svojega življenja že na začetku, pred desetimi leti, zapisala v knjigo Term Snovik in še vedno sta del prijazne in uspešne sno-viške zgodbe.
Besedilo: SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ
V sodobnih, svetlih prostorih nove enote Mestnih lekarn na Duplici (z leve): direktor JZ Mestne lekarne Dionizij Petrič, mag. farm., kamniški župan Marjan Šarec in vodja nove enote Lekarna Duplica Miroslav Breznik, mag. farm.
Na krajši slovesnosti ob odprtju pomembne pridobitve je direktor Javnega zavoda IVIestne Lekarne Dionizij Petrič, mag. farm., orisal pot Lekarne Duplica. Objekt nekdanje trgovine s pripadajočim zemljiščem, na katerem so uredili parkirišča, so kupili decembra 2010. »V letu 2011 smo izvedli Javr)o naročilo za gradbeno obrtniška dela in posebej za opremo. Razpis sta dobila GIVO d.o.o. za gradbeno obrtniška dela in Lesnina MG oprema za opremo. Celoten strošek projekta znaša 163.000 evrov za nakup 200 kvadratnih metrov velike nepremičnine s pripadajočim zemljiščem 400 kvadratnih metrov, 294.000 evrov za gradbeno obrtniški del ter 124.000 za opremo, skupaj torej približno 600.000 evrov. Projekt je bil zaključen konec decembra 2011, verifikacija Lekarne je bila opravljena 9. januarja 2012, odločbo pa smo prejeli v petek, 27. januarja.«
Župan IVlarjan Šarec se je v svojem govoru zahvalil prejšnjemu vodstvu občinske uprave za razumevanje in pomoč pri nastanku Lekarne, ki so jo krajani težko čakali. »Lekarna niso samo tablete, kapsule, sirupi in podobne zadeve, veliko pomaga prijazen nasmeh in prijazen nasvet Lekarni na Duplici želim dolgo življenje, dobro finančno zdravje in zadovoljstvo vseh krajank in krajanov Duplice ter širše okolice«.
Ko sta župan IVlarjan Šarec in direktor Mestnih lekarn mag. Dionizij Petrič preprezala slavnostni trak, so si zbrani gostje in krajani z radovednostjo ogledali sodobne, svetle in zelo lepo opremljene prostore, ki skupaj s prijaznimi in strokovno usposobljenim osebjem zagotavljajo prijazen obisk lekarne.
Javni zavod Mestne lekarne opravlja lekarniško dejavnost na območju občin Domžale, Kamnik, Litija, Moravče, Mengeš in Šmartno pri Litiji, v Kamniku pa ima zdaj tri lekarne: na Duplici, na Šutni in v zdravstvenem domu.
Odprtja Lekarne Duplica na Jakopičevi ulici so se razveselili tako tamkajšnji prebivalci kot tudi vsi, kijih pogosto vodi pot v ta del Kamnika, saj je nova lekarna dostopna, urejenih pa je tudi dovolj parkirišč.
Novo enoto Mestnih lekarn na Duplici vodi Miroslav Breznik, mag. farm., dolgoletni farmacevt v obeh kamniških lekarnah na Šutni in v zdravstvenem domu. Ob uspešno zaključenem projektu na Duplici pa vodstvo Mestnih lekarn že zre naprej. Kot je povedal direktor Petrič, načrtujejo z gradnjo prizidka povečati prostorsko utesnjeno lekarno v zdravstvenem domu in upajo, da bodo tako papirno-administrativne zadeve kot gradbena in druga dela stekla čimprej, da bi lahko že konec prihodnjega leta pričakali obiskovalce v sodobnih, razširjenih lekarniških prostorih v kamniškem zdravstvenem domu.
SAŠA MEJA»
4
9. februar 2012
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Z januarske seje občinskega sveta (II.)
Brezzobi tiger brez moči se je predal na januarski seji občinskega sveta
Kot smo poročali že v prejšnji številki Kamniškega občana, so svetnice in svetniki na zadnji seji sprejeli vse predlagane sklepe občinske uprave. Veliko prahu pa sta dvignili razpravi o predlogu Sklepa o soglasju k statutu Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik in o predlogu Sklepa o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Občinski svet se je seznanil tudi z nezavidljivim stanjem kmetijstva v kamniški občini, ki kliče po nujnosti večje lokalne samooskrbe s hrano.
Zamenjali zastareli naziv kamniških vrtcev
Občinski svet se je strinjal in sprejel sklep, da je dosedanji naziv vzgojno-varstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik zastarel. Vrtec v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja in ne zgolj vzgoje in varstva, kar vsebinsko odraža sedanji naziv zavoda. Tako se namesto dosedanjega naziva Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda Kamnik predlaga krajši in ustreznejši naziv Vrtec Antona Medveda Kamnik.
Strokovne in operativne naloge s področja upravljanja športa prevzel Zavod za turizem in šport
Občinski svet je kljub mnogim pripombam sprejel posodobitev Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Kamnik ob upoštevanju dosedanjih izkušenj na javnem razpisu ter ob upoštevanju organiziranosti Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Novost sprejetega pravilnika je med drugim nov rok javnega razpisa, ki zaradi večje operativnosti pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje športnih programov, vendar ne v nasprotju z določili splošnega upravnega postopka, do sedaj
navedeni rok javnega razpisa v 8. členu skrajša. Po novem razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, objavi pa se na spletnih straneh občine Kamnik in zavoda. Po novem pravilnik predvideva, da strokovne in operativne naloge s področja upravljanja športa prevzame zavod. Prav tako nalogo »zunanjega« predstavnika v Komisiji za šport prevzame predstavnik zavoda. Ker je Komisija za šport operativni organ župana, ima razmeroma velike pristojnosti: vodi postopek javnega razpisa in pripravi sklep o izboru športnih programov.
Program športa za leto 2012: veliko potreb, premalo sredstev
Z letnim programom športa želi občina Kamnik spodbujati in zagotavljati pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti v občini, uskladiti pogoje in merila za sofinanciranje športnih programov z občinskimi proračunskimi sredstvi in z dejanskimi zmožnostmi občinskega proračuna za potrebe športa. Prav tako si prizadeva uskladiti načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje javne športne infrastrukture, ki je pomembna za celotno lokalno skupnost. Cilj letnega programa športa za leto 2012 je tudi operacionalizacija določil 3. in 7. člena Zakona o športu, Nacionalnega programa športa v Republiki Slo-
Bo dejavnost Veterine Kamnik ostala enaka tudi po prodaji?
Letni program prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2012 je Občinski svet sprejel kljub številnim dvomom glede prodaje Veterine Kamnik d.o.o., saj naj bi po mnenju nekaterih kmetje s prodajo Veterine ostali brez veterinarjev. Direktor Veterine Kamnik mag. Boško Simeunovič je poudaril, da si bo ne glede na potencialnega novega lastnika zavzemal, da bo dejavnost veterine ostala enaka. Kot je povedal župan Marjan Šarec, gre za prodajo lastniških deležev v lasti štirih občin (Kamnik, Mengeš, Komenda in Moravče), a je poudaril transparentnost prodaje. Podan je bil dodatni sklep, da Občinski svet občine Kamnik zahteva, da je pred podpisom pogodbe o prodaji kapitalskega deleža v Veterini Kamnik d.o.o. s potencialnim kupcem potrebno soglasje Občinskega sveta, kar so svetnice in svetniki sprejeli z veliko večino.
veniji in izvrševanje Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Kamnik. V občinskem proračunu je lokalna skupnost že do sedaj namenjala finančna sredstva za programe športa in rekreacije. Sprejem in potrditev Letnega programa športa za leto 2012 zato v ničemer ne spreminja dosedanjega načina sofinanciranja le-teh. Za celotno področje športa in rekreacije so v letu 2012 planirana finančna sredstva v višini 790.500 evrov.
Dobro prihodnost Kamniku in občinskemu proračunu obeta turizem
Svetnice in svetniki so enotno sprejeli Odlok o turistični taksi v občini Kamnik, ki zdaj znaša 1 evro in ob predpostavki, da bo število nočitev ostalo na enaki ravni tudi v prihodnje, bo v občinski proračun prejetih 10 odstotkov več prihodkov iz naslova turistične takse. S tem odlokom se določajo zavezanci za plačilo turistične takse, višina turistične takse, način porabe sredstev turistične takse, oprostitve plačila turistične takse, postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, mesečno poročilo, nadzor nad pobiranjem turistične takse in kazenske določbe.
Lokalni turistični vodiči delujejo na razširjenem turističnem območju Srca Slovenije
Sprejeti Odlok o lokalnem turističnem vodenju na območju Srca Slovenije v prvi obravnavi pooblašča Zavod za turizem in šport v občini Kamnik za izvajanje dejavnosti lokalnega turističnega vodenja na turističnem območju Srca Slovenije, ki obsega občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Trzin. Izobraževanje turističnih vodnikov se bo v celoti financiralo iz projekta Promocija, katerega nosilec je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, sredstva bodo pridobljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na podlagi že podpisane pogodbe se projekt financira delno v letu 2011 in delno v letu 2012.
Teorija zarote pri zakulisju Zavoda za turizem in šport dobiva epilog
Kot je bilo pričakovati iz pre-
jšnjih obravnav združevanja turizma in športa v skupen javni zavod, so svetnice in svetniki v tej točki januarske seje ponovno namigovali na »teorijo zarote« in podali precej pripomb na predlog Sklepa o soglasju k statutu Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Glavni krivec v tej »teoriji zarote« naj bi bila občinska uprava, ki naj bi hotela zamenjati direktorico dr. Andrejo Eržen, glavni očitki pa so bili, da sta zaradi nesodelova-nja z občinsko upravo odstopila predsednik in podpredsednik Sveta Zavoda, da novoizvoljenih članov Sveta Zavoda nihče ne pozna in da sprejemajo statut, ki ga Svet Zavoda ni niti obravnaval. Vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde je obrazložila, da je občinska uprava osnutek statuta pridobila prav od Zavoda za turizem in šport, dopolnili pa so ga v skladu z zakonodajo. Zakaj Svet zavoda statuta ni pravočasno obravnaval, pa občinska uprava ne more odgovarjati, dejstvo pa je, da so imeli dovolj časa, da opravijo svoje delo. Poleg tega je poudarila, da gre za imenovanje dveh novih nadomestnih članov sveta zavoda, predsednika sveta zavoda pa bodo še imenovali. Občinski svet je sklep o soglasju k statutu zavoda za turizem in šport v občini Kamnik nato sprejel s 15 glasovi za in 13 proti.
»Tako opozicija kot koalicija imata prav«
Močna razprava med koalicijo in opozicijo se je razvnela tudi glede predloga sklepa o soglasju k pravilniku o sistemizaciji delovnih mest Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. S sprejetjem predlaganega sklepa je omenjeni akt zavoda usklajen z veljavno zakonodajo, sprejeti pravilnik pa bo osnova za izvedbo javnih razpisov za sistemi-zirana delovna mesta. Občinski svet občine Kamnik je 23.12.2011 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik«, s katerim je dejavnost zavoda razširil s področjem športa. Zaradi reorganizacije je potrebno spremeniti splošne akte zavoda, med katere sodi tudi pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
Svet agencije je brezzobi tiger brez moči
Vido Repanšek, LTS - za Kamnik, je ob svojem odstopu iz funkcije podpredsednika sveta zavoda povedal: »Tisto, kar je napisano, sploh ne drži - svet agencije je
Komentarji svetnic in svetnikov glede sistematizacije delovnih mest Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik:
Matej Slapar, NSi, je predlagal, da se najprej zaposli 6 delavcev, potem pa bomo videli za naprej in ukrepali v skladu z ugotovitvami o dejanskih potrebah delavcev. Rudi Pfajfar, LTS - za Kamnik, je povedal, da mu postopnost sistematizacije delovnih mest ne gre v račun in da po njegovem mnenju zadeva ni usklajena niti s tistimi, ki so do sedaj opravljali dela prostovoljno in brezplačno. Mag. Matej Tonin, NSi, je pripomnil, da sta predsednik sveta ali župan dolžna podpisati dokument, ki ga sprejme občinski svet in svet zavoda, če tako odloči večina, čeprav se morda s tem osebno ne strinjata. Janez Balantič, ZARES: »Finančnih sredstev je zagotovljenih za 6 delovnih mest iz proračuna, zato sprejemanje delovnih mest »na zalogo« v sistematizaciji ni smiselna, saj ko se bo začelo fizično izvrševati delo, se bodo šele pokazale dejanske potrebe in če bo potrebna nova sistematizacija čez pol leta, jo bo pač direktorica predlagala občinskemu svetu. Kolega Korošec tudi ne bi krave futral z najboljšo deteljo, če bi mu dajala le pol litra mleka,« je nazorno zaključil svetnik Balantič. Ana Marija Suhoveršnik, Sm - Zeleni Slovenije, je pripomnila, da je težko biti direktor Zavoda pod temi pogoji, ki jih neprestano spreminjamo. Nina Mavrin, SNS, je opozorila: »Verjamem, da ste to naredili na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev, vendar omejevanje ni potrebno, saj morda direktorica zavoda pridobi še dodatna sredstva za dodatne potrebe po delavcih. Danes jih lahko sprejmemo 10.« Marjan Semprimožnik, LDS: »Ne moremo vzeti vseh kompetenc direktorici - ona ve kakšne so dejanske potrebe. Kot bi ravnateljici vrtca pri odprtju novih enot rekli, da potrebujemo pol toliko vzgojiteljic, kot jih je ona predvidela v svoji sistematizaciji.«. Rudi Veršnik, SDS, je spomnil kolege na že sprejete obveze: »Načeloma smo ugotovili, da za začetek in za zagon potrebujemo dva človeka - kolikor smo imeli zagotovljenega denarja. Ta dva človeka imata nalogo, da spravita zadevo v življenje in šele potem se bo dejansko pokazalo, kaj potrebujemo. Občina ni krava, ki se molze v nedogled,« je zaključil z znamenitim stavkom Veršnik. Zvonimir
brezzobi tiger brez moči, vso moč ima župan, svet agencije naj bi le poslušno prevzemal odgovornosti in le formalno potrjuje naložene direktive. Ni dialoga med svetom in občinsko upravo, ki je sama sebi dovolj, vse ve in vse zna. Ker nismo potrebni, sem iz sveta izstopil, novemu svetu pa želim srečo na novi poti. Občinski upravi pa želim vse dobro in da bo na svoji poti dobro delovala.«
Višje cene za uporabnike kamniške tržnice
Svetnice in svetniki so sprejeli še sklep o določitvi novih cen storitev tržnice v Kamniku in cen sejemskih storitev. Cene za ponudnike kmetijskih izdelkov se ne povečajo, za ostalo tržno blago pa se povečajo za 50 odstotkov. Ker občinska uprava podpira ponudnike ekološko pridelane oziroma predelane hrane, je zanje predlagala oprostitev plačila pristojbine. Občinski svet občine Kamnik je sprejel sklep o določitvi novih cen storitev tržnice v Kamniku, sejemskih storitev in pogrebnih storitev na pokopališčih Žale v Kamniku, Mekinje, Nevlje in Podgorje. Razlog za predlagani dvig cen je večletna izguba pri teh dejavnostih, v zadnjih treh letih se je nabralo za 11.000 ev-rov izgube. Cene se že 10 let niso uskladile z inflacijo, zato predlagatelj predlaga vsakoletno usklajevanje z višino inflacije, da v prihodnje ne bo prihajalo do tako drastičnih dvigovanj cen teh storitev. Sedaj veljavne cene ne pokrivajo stroškov na tržnici (elektrika, čiščenje in
vzdrževanje objektov), kar je glavni razlog za povečanje cen oz. pristojbin, zato predlagatelj predlaga naslednje cene storitev (tabela spodaj).
Jože Korošec, SLS, je izrazil zadovoljstvo s sedanjim predlogom, ki je sedaj sprejemljiv za kamniške kmete.
Prihodnost ljubiteljske kulture in mladinskih programov v Kamniku
Svetnice in svetniki so sprejeli Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v občini Kamnik.
Občina Kamnik sofinancira najrazličnejše programe in projekte na osnovi javnih razpisov in pozivov z namenom podpiranja ljubiteljske kulture.
Sprejet je tudi Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov na področju mladinskih programov v občini Kamnik. V proračunu občine Kamnik za leto 2012 je na področju mladinskih programov skupna postavka, iz katere se bo sofinanciralo tako mladinske programe in projekte kot tudi delovanje mladinske organizacije, ki deluje na področju občine Kamnik.
Nekateri svetniki so mnenja, da sprejeta Pravilnika ne bosta veliko doprinesla k izboljšanju razmer na področju kulture in k skrbi za obstoj in razvoj kvalitetnih mladinskih programov in projektov v Kamniku.
Na januarski seji je občinski svet sprejel še oklep, da statu-tarno-pravna komisija pripravi akt o spremembi statuta občine Kamnik.
NINA IRT
Cene storitev tržnice: EUR	Stara cena	Nova cena	%
Zunanja tržnica - rezervacija tržnice/mesec-ostalo tržno blago	19,61 €	29,41 €	50
Zunanja tržnica- rezervacija tržnice/mesec-kmetijski pridelki	19,61 €	19,61 €	0
Zunanja tržnica - pristojbina za mizo -kmetijski pridelki/dan	2,30 €	2,30 €	0
Zunanja tržnica - pristojbina za mizo - ostalo tržno blago/dan	8,35 €	12,52 €	50
Pokrite tržne lope - rezervacija tržnice/mesec-ostalo tržno blago	25,04 €	37,56 €	50
Pokrite tržne lope - rezervacija tržnice/mesec-kmetijski pridelki	25,04 €	25,04 €	0
Pokrite tržne lope - pristojbina za mizo - kmetijski pridelki/dan	3,76 €	3,76 €	0
Pokrite tržne lope - pristojbina za mizo - ostalo tržno blago/dan	10,02 €	15,03 €	50
Kolenik, SD, je podal mnenje na svoj energični način: »Ne morem pristati na to, da sistematizacija izvira iz denarnih sredstev, ki jih imamo na voljo, temveč mora izhajati iz dejanskih pristojnosti direktorice, ki jih mora preliti v dejanske potrebe in v ljudi. Če potrebujemo 10 delavcev in ne le 6, naj to direktorica glasno pove.« Jože Zagorc, LTS - za Kamnik, je izkušeno pripomnil v razpravi o zahtevanih pogojih za direktorja Zavoda: »Ni tako pomembna izobrazba direktorja, kot je pomembna njegova sposobnost, da bo znal pripeljati in primerno voditi turiste v Kamniku.« Robert Koko-tec, SDS, je izhajal iz svoje podjetniško naravnane izkušenosti: »Če bom zaposlil referenta za uvoz in izvoz, bom od njega zahteval, da zna več jezikov kot direktor, ki pa mora imeti v prvi vrsti dobre managerske sposobnosti za vodenje celotnega podjetja. Ravnateljica vrtca ima zakonsko predpisano sistematizacijo delovnih mest, zato ne moremo primerjati teh dveh zavodov, ker moramo na agenciji sami določati delovna mesta.« Mag. Julijana Bizjak Mlakar, DESUS, je poudarila previdnost občinske uprave: »Sprejemamo sklep o soglasju k sistematizaciji, ne pa sistematizacije delovnih mest. To je previdnost občinske uprave zaradi racionalizacije, če pa se bo pokazala potreba za več delovnih mest in se bodo našla sredstva oz. se bodo vzpostavili potrebe in pogoji za dodatna delovna mesta, jih lahko sprejmemo naknadno«. Jože Korošec, SLS, je opozoril na nujnost učinkovitosti: »Potrebno je stvari zapeljati naprej, nepotrebna je takšna razprava o sistematizaciji. Če se bo denar dobil od razpisov in bo prinesel dodatna sredstva Zavodu, je dodatni delavec seveda dobrodošel. Pravzaprav opažam, da imata tako opozicija kot koalicija prav - predolgo pa se že ukvarjamo s temi zadevami, zato bi rad, da premaknemo zadeve naprej.«
Dr. Andreja Eržen, direktorica Zavoda za turizem in šport, je v dobro delovanja zavoda poudarila: »Bodimo konstruktivni - stvar mora sedaj funkcionirati. Sezona športa je pred vrati, za turizem delamo promocijo na sejmu »Turizem in prosti čas« zato želim, da zadeve tečejo gladko«.
Večje kmetije ne pridelajo dovolj zelenjave niti za lastne potrebe
Na pobudo odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je bila v program dela občinskega sveta uvrščena tudi seznanitev z informacijo o stanju na področju kmetijstva v občini Kamnik. Občinsko gradivo opisuje splošno stanje na področju kmetijstva v občin, ni pa to strokovna analiza stanja kmetijstva v občini Kamnik. Zadnji razpoložljivi statistični podatki za področje kmetijstva se nanašajo na popis kmetijskih gospodarstev, ki je bil izveden leta 2000 in izkazuje stanje:
821 družinskih kmetij z v povprečju pod 5,92 ha kmetijske zemlje, lastniki kmetij v povprečju starejši od 55 let, prevladuje živinoreja - govedoreja in izkoriščanje površin s pomočjo paše živali. V letu 2011 je bilo odkupljenih 5 mio litrov mleka, zaklanih je bilo 1000 odraslih govedi. V hribovitem predelu občine je tudi razvita reja ovac v manjših tropih in sicer za prirejo mesa. Odkup oz. prodaja mesa ni organizirana, ker ni klavnice za rejo drobnice. Podatki za občino Kamnik kažejo naslednje stanje: 80% občine leži v OMD (območja z omejenimi dejavniki), 9 k.o. leži na območjih krajinskih parkov (25% občine), 5 k.o. leži na območjih travnih habitatov (10% občine), 3 k.o. so na vodovarstvenem območju. Kmetijsko intenziven je nižinski del občine, ki zajema k.o. Podgorje, k.o. Šmarca in del k.o. Volčji Potok, kjer velike težave za nadaljnji razvoj predstavljajo gosta poselitev in peščena tla. V občini je domicilna avtohtona pasma govedi »Cika«. Visokodebel-ni nasadi s starimi sortami jabolk in hrušk se še vedno opuščajo, večje kmetije ne pridelajo dovolj zelenjave niti za lastne potrebe, prevzemniki kmetij nimajo kmetijske izobrazbe, prevladuje neugodna starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, na kmetiji je običajno le en zavarovanec iz kmetijstva, čeprav jih na kmetiji živi in dela več. Preobrazba kmetij poteka nekako podobno kot preobrazba v sosednjih občinah. S tem, da je v naši občini zavoljo specifičnih problemov (razdrobljenost parcel, hribovitega območja in razpršene gradnje, predvsem pa nekaterih špekulativnih namenov za pozidavo zemljišč) preobrazba gospodarstev v večje gospodarske enote prepočasna.
Podatki o ^kmečkem« prebivalstvu:
Trend gibanja kmečkega prebivalstva lahko povzamemo iz podatkov Statističnega urada RS, čeprav je tudi statistični urad v preteklih letih spreminjal način prikazovanja podatkov, ki med seboj niso povsem primerljivi. Delež aktivnega kmetijskega prebivalstva je od leta 1991 do 2002 padel iz 16% na 10%.
TURIZEM V REGIJI
g.februar 2012
Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas kot največji sejemski turistični dogodek
Prvič predstavljena skupna turistična ponudba osrednjeslovenske regije
Konec januarja je že tradicionalno rezerviran za največji sejemski turistični dogodek pri nas - sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Po tridesetih letih vodilne sejemske prireditve s področja turizma in preživljanja prostega časa je sejmu uspel ne le geografski preboj v regijo Alpe-Jadran, ampak ga je Delovna skupnost potrdila za osrednji turistično-promocijski dogodek v regiji Alpe-Jadran. Ljubljana je tudi uradno postala turistično središče regije Alpe-Jadran, ki obsega deset regij Italije, Avstrije in Madžarske ter Slovenijo in Hrvaško v celoti.
Tudi akterji na področju turizma so spoznali, da je povezovanje in sodelovanje edina prava pot. Turista, ki obišče Slovenijo in najpogosteje Ljubljano, lahko zadržimo v naši lepi državi dalj časa tako, da ga zvabimo se v kraje izven Ljubljane. Iz tega razloga se je začela povezovati turistična ponudba osrednjeslovenske regije, ki združuje 26 občin: Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovi-ca, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Ig, Borovnica, Logatec, Vrhnika, Log Dragomer, Brezovica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Velike Lašče in Ljubljana.
Na letošnjem sejmu Alpe-Adria, ki je v Ljubljani potekal od 26. do 29. januarja, se je tako med turističnimi destinacijami prvič predstavila osrednja Slovenija. Regijsko destinacijo so predstavili lokalni turistični
Turistična ponudba občin Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče se je letos predstavljala v sklopu skupne predstavitve osrednje Slovenije, ki povezuje 26 občin. O programu z naslovom Nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane je ob odprtju v petek, 27. januarja, spregovorila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik dr. Andreja Eržen. Med župani in gosti je kamniško občino zastopala podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar. Folklorna skupina Trzinka iz Trzina je predstavila splet ljudskih plesov.
akterji preko običajev, plesov in pesmi, kulinarike ter naravnih in kulturnih znamenitosti.
V petek, 27. januarja, so se na razstavnem prostoru osrednje Slovenije predstavile občine Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Medvode, Moravče in Trzin. Osrednje prizorišče celodnevnega dogajanja je bilo ob turističnem avtobusu Veseli Janez, na katerem so v fotografijah predstavljene najbolj prepoznavne naravne, zgodovinske in kulturne
znamenitosti krajev osrednje Slovenije. Veselega Janeza poznamo tudi pri nas v Kamniku, saj je poleti nekajkrat obiskal nase mesto, krožne vožnje pa obeta tudi letošnja poletna sezona.
V sklopu predstavitve Kamnika pod skupnim naslovom »Nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane« so sodelovale Terme Snovik in Zdravilni gaj Tunjice. Obiskovalci so toplo sprejeli starosvetne smučarje in pastirja Petra Erjavska z Velike planine.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Menačenkova domačija je zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji, pomemben prostor domžalske kulturne dediščine za vse generacije. Tokrat so učenke Osnovne šole Rodica prikazovale izdelovanje punčk iz preprostih, domačih materialov.
Domžalčani so predstavili tudi bogato dediščino arhitekta Jožeta Plečnika, med njegovimi znamenitostmi lesen pevski kor v enem kosu v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah in opozorili na zanimivo Plečnikovo opremo v cerkvi sv. Florjana v Trzinu.
Župan Marjan Šarec se je udeležil srečanja županov regije osrednja Slovenija v okviru odprtja sejma Alpe Adria: Turizem in prosti čas 2012 v četrtek, 27. januarja. Kamniški turizem in svoj pogled nanj je predstavil tudi Roku Klančniku, predstavniku Slovenske turistične organizacije za države Beneluks.
Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti naše Velike planine sta na sejmu predstavila pastir Peter Erjavšek s trniči in pisavami zanje ter Jože Lednik (na fotografiji), kije prikazoval izdelovanje velikopla-ninskih bajt.
Nekdaj značilne rokodelske spretnosti in obrti moravške doline sta predstavila kolar in košar - na fotografiji, zadaj pa predstavitveni prostor občine Lukovica, kjer so članice KUD F. M. Podlimarski prikazovale pletenje iz slamnatih kit ob prepevanju ljudskih pesmi, lukoviški čebelarji pa so predstavili izdelke iz medu in čebeljega voska.
Odličen primer in vzgled prijetno urejenega in atraktivnega razstavnega sejemskega prostora je zagotovo Društvo za oživljanje lokavškega izročila Doli (Lokavec pod Cavnom). S postavitvijo kulise Minkine hiše iz opere Gorenjski slavček (premierno so jo uprizorili oktobra lani) s cvetočim balkonom, ki so ga krasile še vezenine, tipični pleteni in leseni izdelki kmečke hiše, so člani društva vse štiri sejemske dni znali pritegniti pozornost obiskovalcev in jih gostoljubno povabili na njihove »osmice«, poznane po odlični domači hrani.
Pozornost obiskovalcev je pritegnil znani rezbar Marjan Vodnik iz Domžal. Rezbaril je velik kos lipovega debla in upodabljal zmajeve glave in devico. Kot je ob tem povedal, skulptura ponazarja letošnje leto, ki je po kitajskem horoskopu v znamenju zmaja, po našem horoskopu pa v znamenju device, v tem znamenju pa je Marjan rojen.

Mengeški župan Franc Jerič je navdušeno spremljal nastop domače otroške folklorne skupine, kije predstavitvi Mengša dodala lep vtis.
Grajski pisar Stane Osolnik z Duplice vselej pritegne pozornost, a tudi letos žal ne na razstavnem prostoru Kamnika, temveč na prostoru, kjer so se predstavljale jame in gradovi drugih občin. Zastopal je Zavod Trubarjevi kraji - Raščica pri Velikih Laščah. Obiskal ga je tudi Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici.
Kamniška turistična ponudba je bila Se najbolj opazna na razstavnem prostoru Turističnega društva Kamniška Bistrica, v katerem od aprila 2010 združujejo krajani svoje interese z namenom in ciljem pospešiti turizem, rekreacijo in promovirati dolino Kamniške Bistrice v turistične namene. Vse štiri sejemske dni so predsednica TD Maja Žagar ter člana Jure Romšak in Marinka Hribovšek (na fotografiji z leve) lepo predstavljali dolino Kamniške Bistrice, njene lepote in znamenitosti: Koželjeva pot, Brsniki (v 18. stoletju so tu delovale fužine, med 2. svetovno vojno pa nekaj časa partizanska tiskarna), slap Orglice, soteska Predaselj (najožji del struge Kamniške Bistrice), izvir reke Kamniške Bistrice (glavni izvir priteče izpod skal) in spominski park, kjer so zbrane spominske plošče vseh ponesrečencev v Kamniško-Savinjskih Alpah, tudi največjega kamniškega alpinista Tomaža Humarja. Spoznali smo še druge znamenitosti, kot so Žagana peč, Rokovnjaške jame, Lepi kamen, Plečnikov dvorec ... in planinske poti: Kamniški vrh, Velika planina, Korošica, Kamniško in Kokrsko sedlo.
Obiskovalcem sejma so prijazno delili lične vrečke čaja, ki ga je Marinka skozi leto skrbno nabirala po kamniškem sredogorju in visokogorju, gostoljubno so postregli z domačim kruhom, salamo, flancati, špe-hovko in orehovo rolado - vse to je prispevala domača gostilna »Pri planinskem orlu«. Krtova mama Mira je prispevala slasten šarkelj. Delili so lastno vodo iz doline Kamniške Bistrice. Kot je povedala predsednica TD, so za to priložnost izdali zemljevid doline Kamniške Bistrice, ki ga bodo odslej delili na njihovi info točki - v brunarici na parkirišču nasproti spodnje postaje žičnice na Veliko planino.
ikM,
9. februar 2012
POGLEDI
Kamniški ObČAN
Bo zaplet med občino Kamnik in Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Kamnik rešila poravnava?
Bo morala občina vrniti kupnino zemljišča v bližini arboretuma v vrednosti 2,4 milijona evrov?
Problem v zvezi s 16 hektarjev velikim zemljiščem v Volčjem Potoku, ki je bilo leta 2007, še v času županovanja Toneta Smolnikarja, prodano zasebni gospodarski družbi GSA iz Ljubljane kljub temu, da je bilo v postopku denacionalizacije, je župan Marjan Šarec izpostavil na novoletnem sprejemu v Domu kulture Kamnik. »Glede na neugodno zakonodajo nam grozi vračilo kupnine v znesku 2.400.000 evrov. Kaj tak znesek pomeni za našo občino, si ni težko predstavljati,« je izpostavil.
Pred dnevi je časopis Dnevnik razkril podrobnosti zapleta. Leta 1993 je Zadružna zveza Slovenije na Upravno enoto Kamnik vložila zahtevek za vračilo premoženja, ki je bilo odvzeto Kmetijski zadrugi Kamnik. Leta 2003 je zemljišči parc. št. 824 in 825 k. o. Volčji Potok na občino Kamnik prenesel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V pogodbi je navedeno, da za zemljišči parc. št. 824 in 825 k. o. Volčji Potok ni vloženega zahtevka za denacionalizacijo, kar izhaja iz potrdila UE Kamnik št. 32100-0261/03-4/4 z dne 3. septembra 2003. Leta 2007 je občina Kamnik prodala zemljišče parc. št. 825/3, gozd v izmeri 15.822 kvadratnih metrov k. o. Volčji Potok za 636,986.125 tolarjev (2,658.096 evrov) zasebni gospodarski družbi GSA iz Ljubljane. Leta 2010 pa so na občini Kamnik prejeli dopis Upravne enote Kamnik o denacionalizacijskem zahtevku Zadružne zveze Slovenije za vračilo zemljišč s parc. št. 824 in 825 k. o. Volčji Potok.
Ali je upravna enota dovolila »sporno« prodajo zemljišča?
Skladno z zakonom so upravne enote, kot organi prve stopnje, v postopkih denacionalizacije dolžne voditi evidence o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb (1. odstavek 86. člena ZDEN). Omenjene evidence se od leta 1996 vodijo v tako imenovani računalniški evidenci DE2, ki zajema tudi podatke o zahtevanem premoženju, in sicer po parcelnih številkah v času nacionalizacije.
Na UE Kamnik smo načelnika Mihaela Novaka povprašali, kako komentira nastalo situacijo. Izvedeli smo, da Upravna enota Kamnik vodi na zahtevo Zadružne zveze Slovenije postopek vračanja zadružnega premoženja, ki je bilo odvzeto Kmetijski zadrugi Kamnik. V skladu z 62. členom Zakona o denacionalizaciji je morala zahteva za denacionalizacijo vsebovati tudi podatke o premoženju, na katerega se zahteva nanaša. Ker je Zadružna zveza zahtevane nepremičnine navedla po vložnih številkah, zahtevanega premoženja v evidenco DE2 ob njeni vzpostavitvi ni bilo mogoče vnesti.
Mihael Novak pripominja, da je ob začetku izvajanja Zakona o denacionalizaciji takratni Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik pripravil za vlagatelje denacionalizacijskih zadev obrazec vloge, kjer je bilo potrebno navesti zahtevano premoženje po parcelnih številkah. »Nekaj vlog za denacionalizacijo, med drugim tudi vloga KZ Kamnik oziroma Zadružne zveze Slovenije, pa ni bila vložena na omenjenem obrazcu, kar je povzročilo nepopolnost omenjene evidence. Iz tega razloga je bilo potrebno pridobiti izjemno veliko število dokumentov (zgodovinskih in rednih zemljiškoknjižnih izpiskov, katastrskih podatkov v času podržavljenja, aktov o podržavljenju, delilnih načrtov, pogodb...), na podlagi katerih je bilo šele mogoče ugotoviti obseg zahtevanega premoženja. Tako je zahtevo za vračilo premoženja, vloženo leta 1993, upravni organ začel reševati po vsebini šele po odločitvi Upravnega sodišča RS v letu 2008. Predhodno je sicer odločil z večimi sklepi, s katerimi je zahtevo zavrgel. Zoper vse sklepe pa so bile vložene pritožbe in upravni spori.«
»Ker je torej Zadružna zveza Slovenije zahtevane nepremičnine navedla po vložnih številkah in zahtevanega premoženja vse do leta 2010 ni bilo mogoče vnesti v evidenco DE2, je Upravna enota Kamnik 3. 9. 2003 na vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za izdajo potrdila o morebitni denacionalizaciji zemljišča parc. št. 825 k.o. Volčji Potok izdala potrdilo, da iz evidenc Upravne enote Kamnik o zahtevanem denacionalizacijskem premoženju ni razvidno, da bi bilo zemljišče parc. št. 825 k.o. Volčji Potok predmet denacionalizacijskega postopka. To pa ne pomeni, da je upravna enota potrdila, da za obravnavano zemljišče ni bil vložen zahtevek za denacionalizacijo. Kasneje v zvezi z obravnavano parcelo ni izdala nobenega potrdila oz. dovoljenja o prodaji in tudi ni prejela nobene vloge, ki bi se nanašala na zemljišče parc. št. 825 oz. 825/3 k.o. Volčji Potok,« še izvemo na UE Kamnik, kar se zdi precej nejasno in zapleteno.
Vse tri vpletene stranke težijo k sporazumni rešitvi problematike
Mihael Novak poudarja, da se zapleti glede obravnavanega zemljišča skušajo rešiti sporazumno - z ustrezno poravnavo med občino Kamnik kot zavezano stranko in Zadružno zvezo Slovenije kot upravičenko.
Maja Hauptman, vodja oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve na občini Kamnik navaja, da je občina Kamnik trenutno z denacionalizacijsko upravičenko Kmetijsko zadrugo Kamnik sredi dogovorov o morebitni sklenitvi poravnave, tako da konkretnejših podatkov v tem trenutku ne more posredovati. Lahko pa zatrdi, da sta obe stranki poravnavo pripravljeni skleniti, podrobnosti pa bo potrebno doreči v naslednjih dneh oz. tednih.
Zastopnica Kmetijsko-gozdarske zadruge Kamnik mag. Mateja Likozar Rogelj pa je za Dnevnik povedala, da jo mnenje UE Kamnik preseneča, saj iz poročila upravnega organa nedvomno izhaja, da je občina Kamnik kljub prepovedi z navedenim zemljiščem razpolagala in ga odplačno odtujila. Dodaja, da se z občino kljub temu dogovarjajo za mirno in izvensodno rešitev. Če ne bo uspeha, pa bodo šli v tožbo.
MAJA ROŽMAN
Zakaj potrebujemo mladinske centre?
Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik se že vrsto let trudi spodbujati aktivnost mladih in jim nudi prostor za ustvarjanje. Pogosto se srečujemo s polemikami zakaj sploh potrebujemo mladinske centre in čemu pravzaprav služijo. Zato smo pripravili kratko predstavitev današnje populacije mladih ter potrebe po mladinskih centrih v Sloveniji.
Mladi
Kako dobro poznamo oz. imamo cas razmišljati o razvoju in prihodnosti mladih? Se jim lahko ob današnjih službah dovolj posvetimo? V preteklosti je bilo odraščanje predvidljivo in »standardizirano«, v današnjem času pa je doba odraščanja samostojen projekt, ki si ga vsak predstavlja po svoje. To se odraža tudi v vrednotah mladih, kjer so zelo visoko cenjena^ tekmovalnost in individualizem. Število mladih v Sloveniji zelo hitro upada in slovensko prebivalstvo se posledično stara.
Današnji položaj mladih
Današnji položaj mladih zelo dobro opisuje raziskava »Mladi-
na 2010«, ki je na podlagi intervjujev mladih skenirala področje mladine. Raziskava ugotavlja, da se povprečna mlada oseba veliko izobražuje, imamo najvišji delež študirajoče mladina med 20. in 24. letom znotraj Evropske unije, po drugi strani pa vlada med mladimi veliko nezadovoljstvo zaradi slabe povezave izobraževanja in potreb trga dela.
Brezposelnost se je med mladimi povečala, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo v Evropski uniji prvi po odstotku mladih, zaposlenih za določen čas. Med zaposlenimi mladimi je vsaka druga mlada oseba v Sloveniji zaposlena za določen čas.
Mladi se zelo dobro počutijo v svojih izvornih družinah, po
Kje nas čeveč/ fuic?
Bo javna obravnava rešila dolgotrajen postopek?
Denacionalizacijski postopek v primeru Meščanske korporacije Kamnik
se vleče kot zgodba o jari kači in steklem polžu. Vrhovno sodišče Slovenije (VrS), pa tudi Upravno sodišče Slovenije (UpS) je vrnilo posamezne dele denacionalizacijskega postopka spet na prvo stopnjo, torej v odločanje UE Kamnik. Pri tem sta si bili sodbi VrS in UpS precej nasprotni - VrS je namreč upoštevalo samo pravno-formalne argumente in sploh ni razsojalo vsebinsko, medtem ko je UpS upoštevalo tudi vsebino. GO KORPORACIJE je med tem pripravil še precej dodatnih argumentov, ki so bili v dosedanjem postopku ali prezrti ali pa niso bili upoštevani. Zato sedaj optimistično pričakujejo javno obravnavo, na kateri bodo lahko prikazani vsi argumenti, ki jih VrS ni upoštevalo pa tudi to, da bo lahko z upoštevanjem vsebine postopek denacionalizacije končan v doglednem času, saj traja že skoraj celih dvajset let.
Bojan Pollak
Nogometni klub Kamnik - kako naprej?
Nekaj mesecev po izredni skupščini NK Kamnik, ko je kar 66 članov kluba z glasovalno pravico izvolilo novo vodstvo, je vse dogajanje usmerjeno v prihajajoči pomladni del tekmovanj in k pripravi dolgoročnega programa kamniškega nogometa.
Ljupko Lozančič je zamenjal dolgoletnega predsednika kluba Borisa Švajgerja, ki je bil pod pritiskom nogometne javnosti prisiljen odstopiti. Zapuščina dotedanjega predsednika na področju financ še vedno buri duhove v nogometnem klubu, še zlasti pa njegov nerazumljiv dvig gotovine v višini 2.000 evrov dan pred 9.11.2011, ko je izredna skupščina sprejela njegov ponujeni odstop. Ker bivši predsednik ni z dokumenti pojasnil dvig gotovine, je upravni odbor dokumentacijo o tem odstopil v reševanje odvetniku in disciplinski komisiji. Nerazumno dejanje zagotovo po nepotrebnem postavlja bivšega predsednika kluba v slabo luč, saj je nedvomno v preteklosti posto-
ril veliko dobrega za uveljavitev nogometa na Kamniškem.
Slaba finančna zapuščina prejšnjega vodstva kluba pa ni ovira za smele načrte za prihodnost. V decembru je vodstvo, ob podpori bivšega večkratnega poslanca Maksa Lavrinca in člana kluba dr. Stanislava Zarnika, sprejel direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda s sodelavci, na sestanku pa je sodeloval tudi župan Marjan Šarec. Slednji v prihodnosti NK Kamnik vidi v družbi najeminentnejših klubov v državi, z visokimi cilji v članskem ligaškem tekmovanju. Za dosego tega cilja bo občina omogočila ustrezno infrastrukturo, igralne površine tako v Mekinjah kot tudi v Šmarci, dolgoročno pa tudi v območju kamniških osnovnih šol. Predstavniki občine so pojasnili, da z NK Virtus potekajo pogajanja za odkup nogometnega igrišča v Šmarci, od države bo občina pridobila del nogometnega igrišča, ki je opredeljeno kot vodno zemljišče in je v tej rabi
opuščeno, na občinskem svetu pa bo to športno površino opredelilo kot športni objekt občinskega javnega pomena.
Na sestanku je sodeloval tudi Matjaž Jakopič iz NZS, ki je pripravil izhodišča nadaljnjega razvoja NK Kamnik in v njih poleg zagotovitve nogometne infrastrukture še posebej poudaril nogometno šolo in financiranje trenerjev posameznih selekcij iz virov, ki so namenjeni za šport v občini Kamnik. To ni nekaj novega, saj imajo tak način financiranja uveljavljen tudi v glavnem mestu, v Mariboru, pa še kje. Torej po vzoru in dobrih izkušnjah drugih lahko tudi v Kamniku storimo korak naprej k strokovnemu pristopu vodenja posameznih športnih selekcij.
Kamniški nogomet ima dolgoletno tradicijo igranja z doma vzgojenimi tekmovalci. Članska ekipa, ki je v tretji slovenski ligi uvrščena v zgornjo polovico lestvice, igra predvsem s Kamniča-ni. Vrsta v Kamniku vzgojenih
igralcev igra v sosednjem klubu Radomlje, v Domžalah, saj si bolj nadarjeni in delavni igralci želijo igrati v za njih kvalitetno primernih ligah. Zaradi tega imamo kar nekaj težav v mladinski in kadetski ligi, saj nas trenutna agresivnost nekaterih bližnjih klubov potiska v nogometni igralski deficit. Dolgoročno vemo, da umetno, z nekaj več financami vzdrževani klubi nimajo prihodnosti, zato bomo z iskanjem potrebnih nadomestitev poizkušali preseči obstoječe stanje in bomo z načrtovano nogometno šolo dosegli želeni nogometni presežek.
Nenazadnje je spodbudno dejstvo, da ravnatelj kamniške gimnazije načrtuje športni oddelek in v NK Kamnik si bomo prizadevali, da bosta šla v projekt tako gimnazija kot ekonomska šola. Skupaj, ob podpori nogometnih strokovnjakov iz NZS in NK Kamnik, bomo zagotovo dosegli pričakovane učinke.
Ljupko Lozančič
nekaterih raziskavah znotraj Evropske unije imajo slovenski mladostniki celo najboljše odnose s starši. Na eni strani imamo torej dobro podporo doma in izobraževalni sistem, ki je socialno naravnan, in na drugi strani negotov trg dela. To sili mlade, da ne želijo prevzeti odgovornosti in tveganja samostojnega gospodinjstva, zato se mlada oseba v Sloveniji znotraj Evropske unije najkasneje odseli od staršev.
Da ne bomo iskali samo negativne vzorce pri mladih, je potrebno izpostaviti, da so mladi pri nas visoko angažirani na področju družine, ekologije, interesnih dejavnosti ter prostovoljnih aktivnosti. V primerjavi z letom 2000 se je občutno povečala vključenost mladih v športno in kulturno dejavnost. Kar 82 % mladih dnevno uporablja svetovni splet, kar nas uvršča občutno nad povprečjem EU.
Glede razvoja in prihodnosti je razmišljanje mladih naravnano optimistično, čeprav se zavedajo problemov, kot je pomanjkanje denarja, stanovanj in možnosti zaposlovanja, in jih vsakodnevno občutijo.
Delo z mladimi
Z mladimi dela veliko različnih ustanov na nacionalnem in lokalnem nivoju. Če se osredotočimo na lokalni nivo, so to osnovne šole, srednje šole, Zavod RS za zaposlovanje, glasbene šole, knjižnice, turistični centri, mladinski centri ipd. Če izvzamemo izobraževalne ustanove, ki mladim zagotavljajo formalno izobraževanje, se institucije ukvarjajo z mladimi posredno. Izjema so mladinski centri, ki so namenjeni izključno mladim in mlade vključujejo v vodenje in organiziranje.
Mladinski centri splošno
Zakaj je ustanovljen mladinski center?
Mladinski centri so podpora, prostor in priložnost za mlade, da lahko uresničijo zamisli in tako prispevajo k razvoju skupnosti. V Sloveniji število mladinskih centrov zadnja leta močno narašča in je številka že presegla 70 centrov, nekaj centrov pa še čaka na uradno otvoritev. Mladinski centri so ustanovljeni v večjih in manjših občinah, povprečen kraj, kjer delujejo mladinski centri pa ima okrog 3.000 prebivalcev.
Kaj je mladinski center?
Mladinski centri so organizirani kot društvo, javen ali zasebni zavod, sredstva pridobivajo s strani lokalne skupnosti, nacionalnih razpisov, mednarodnih programov in iz sredstev na trgu.
S čim se ukvarja mladinski center?
Programi mladinskih centrov
Z lanskoletne mednarodne mladinske izmenjave e-Nature.
so zelo raznovrstni, zbrani okoli neformalnega izobraževanja, klubske dejavnosti, prostovoljnih aktivnosti, informiranja in svetovanja mladim, mednarodne aktivnosti, podpora in svetovanje mladinskim organizacijam.
Prednosti mladinskih centrov so predvsem redno izvajanje programa, kvaliteta dela, dostop do mladih, neformalna poznanstva in raznovrsten program. Slabosti so predvsem omejena sredstva za razvoj, kadrovska podhranjenost, neustrezni prostori ali slaba lokacija.
Analiza »Mladinski centri v Sloveniji« je pokazala, da so občine v mladinskih centrih prepoznale odgovor lokalne skupnosti na potrebe mladih in da se zavedajo podpiranja delovanje mladinskih centrov.
Kamniški mladinski center
V Kamniku od leta 2007 deluje Mladinski center Kotlovnica. Zavod sta ustanovila Občina Kamnik in Mladinski svet Kamnik na pobudo mladih, ki so si želeli prostor za kulturno ustvarjanje. V naših prostorih lahko mladi 52 ur tedensko preživljajo prosti čas in se tudi kulturno udejstvujejo.
Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik na letni ravni organizira 40 različnih glasbenih dogodkov, 10 predavanj oz. okroglih miz na temo ustvarjanja mladih, vsako leto izvedemo mednarodno izmenjavo s petih držav, pri programu nam pomagajo tuji prostovoljci v okviru Evropske prostovoljne službe, 90 delavnic neformalnega izobraževanja (video, novinarstvo, moderen ples, avdio produkcije, delavnice uličnega gledališča, odrskega giba, improvizacije, delavnice za mentorje mladih, breakdance delavnice, likovne delavnice), 2 mladinsko - kulturna festivala (Pozdrav iz kotla - mladinski festival, kjer se na tržnici predstavijo mladinske organizacije, veliko število delavnic, okrogle mize, glasbeni dogodek, KRŠ! Festival - namenjen uveljavljanju mladih glasbenih skupin).
Zavod se povezuje z večjimi mrežami v Sloveniji kot tudi z društvi in organizacijami, sodeluje pa tudi pri nekaterih projektih, kot so Kamfest, Mestovanje ipd. kot soustvarjalec in izvajalec kulturnega programa oz. kot tehnična podpora dogodkom. Za mednarodne aktivnosti se povezuje s številnimi tujimi organizacijami (pravkar izvajamo projekte v sodelovanju z organizacijami iz Turčije, Italije, Bolgarije in Estonije). Vsi zaposleni usmerjajo največ energije v podporo programom mladinskega centra in razvoj novih. Program je najbolj pomemben element ustvarjanja mladinskega centra.
BOJAN TEŽAK
Kamniški ObČAN
NAS POGOVOR - POGLEDI
9.februar 2012
»Vedno bi branila socialno državo«
Pred približno dvema letoma in polje kot poslanka sedla v Državni zbor. Že prej izredno aktivna in uspešna, tako v lokalnem, kot državnem političnem okolju, pa v zavarovalniškem svetu ter kot profesorica matematike in pomočnica ravnatelja kamniške gimnazije, je trdo poprijela za poslansko delo. Kot oseba, ki zna prisluhniti, ki si upa glasno povedati svoje mnenje, ki se vneto zavzema za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in sploh za 'male' ljudi, ki živi s Kamnikom in ima željo delati v dobro Kamničanov, je po županskih volitvah v letu 2010 postala kamniška podžupanja. Kot poslanko pa smo Kamničani to uspešno žensko po predčasnih parlamentarnih volitvah izgubili. Pogovarjali smo se z nekdanjo državnozborsko poslanko, kamniško podžupanjo, občinsko svetnico, borko za vsem dostopno zdravstvo, magistrico poslovne politike in organizacije Julijano Bizjak Mlakar.
Po razpustu državnega zbora in predčasnih parlamentarnih volitvah je Kamnik ostal brez vas kot poslanke. Kako komentirate izid volitev na Kamniškem in Komendskem?
Za izid volitev je poleg preferenc ljudi do politične stranke odločilna tudi podoba, ki jo mediji v mesecu pred volitvami ustvarijo o politiku ali stranki. To s pridom izkorišča tisti del politike, ki ima v rokah medije ali dovolj denarja za financiranje bogate predvolilne kampanje. Žal je pri nas možno dobiti največ političnih točk z uporabo metode »deli in vladaj« oziroma s ščuvanjem ljudi na osnovi različnega dojemanja narodnoosvobodilnega boja.
Rezultat stranke DeSUS je bil dober v državi in še boljši v volilnem okraju, ki obsega občini Kamnik in Komendo, kjer sem kandidirala za poslanko. Stranka DeSUS se je v omenjenih občinah uvrstila na četrto mesto (v državi na peto mesto) in premagala dve stranki (SD in DLGV), ki sta se sicer na državni ravni uvrstili pred njo. Volilo me je 1533 občanov, kar je pomenilo največ glasov v naši volilni enoti, vendar je bilo to vseeno premalo za vstop v parlament.
Za občino je dobro, da smo spet dobili poslanca. Kot podžupanja si želim, da bi tudi novi poslanec pri-
pobudo Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva sem kandidirala za poslanko, in sicer pri stranki DeSUS, katere program mi je najbližji. Nekateri vidni člani Gibanja, kot je kirurg dr. Erik Brecelj, so mojo kandidaturo tudi javno podprli.
Če bi se morala spet odločiti, bi ponovno branila socialno državo. Državnozborski poslanec je predstavnik vseh državljanov. Kaj bi še posebej izpostavili, da ste v dveh letih in pol svojega dela v državnem zboru naredili za Kamničane, za boljše življenje v naši občini?
O tem bi se dalo napisati debelo knjigo. To so bile teme mojih tiskovnih konferenc, zapisov v medijih - tudi v mojih člankih v Kamniškem občanu, mnogo tega je zapisanega v arhivih državnega zbora, pa tudi na moji spletni strani www.julija nabizjakmlakar.si.
Občani so se obračali name za pomoč pri težavah z državnimi ali lokalnimi organi oz. institucijami, kadar so menili, da se jim dela krivica, ali pa z različnimi predlogi sprememb obstoječih zakonov. Za rešitev njihovih težav sem se zavzemala pri ministrih, pri državnih in občinskih organih ter javnih institucijah. Sporne zakonske predloge sem skušala spremeniti. To je bilo naporno delo, ki se ni nikoli končalo, toliko
»Po koncu poslanskega mandata sem se vrnila v prejšnjo službo na Agencijo za zavarovalni nadzor RS. Nisem zaprosila za koriščenje poslanskega nadomestila, tako kot je to storila večina poslancev.«
pomogel k uveljavljanju interesov občine Kamnik na državni ravni. V septembru lani ste izstopili iz SD in na predčasnih volitvah kandidirali na listi stranke DeSUS. Lahko zdaj, ko je preteklo že nekaj časa, potrdite, da je bil vaš izstop iz SD prava odločitev?
Po izstopu iz SD sem prejela ponudbe sedmih strank, naj na volitvah kandidiram pri njih. Na
MESTNI KINO DOMŽALE
sobota, 11. februar	I
18h POLICISr/komičnitriler/TheGuard/2011,Irska/r:J.M.Mc-Donagh/96min
20h PISMA SVETEMU NIKOLAJU / romantična komedija / Usty do M. / 2011, Poljska / r: Mitja Okom /116 min
sreda, IS. februar	|
20h l«)ŽA, V KATERI ŽIVIM / drama / Le piel que habito / 2011, Španija / r: Pedro Almod6var/120 min
četrtek, 16. februar	I
20h l«)ŽA, V KATERI ŽIVIM / drama / Le piel que habito / 2011, Španija / r: Pedro Almod6var/120 min
petek, 17. februar	|
18h MALE DOGODIVŠČINE / animirani filmi studia Folimage / Petites Z'Escapades/ Francija /40 min, brez dialogov 20h ZMAGOVALEC / biografska športna drama / Moneyball / 2011, ZDA / r: Bennett Miller /133 min
sobota, 18. februar	I
18h MALE DOGODIVŠČINE / animirani filmi studia Folimage / Petites Z'Escapades / Francija / 40 min, brez dialogov 20h ZMAGOVALEC / biografska športna drama / Moneyball / 2011, ZDA / r: Bennett Miller /133 min
torek, 21. februar	|
lOh MEDVEDEK PU + ustvarjalna delavnica / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / r: Stephen J. Anderson, Don Hall / 69 min, sinhronizirano, 4+ / Filmske počitnice
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / ¡nfo@)kd-domzale.si / www.kd-domzale.si
prejšnjega zainteresirano za sodelovanje. Pomagala sem pri kontak-tiranju z različnimi ministrstvi, ko pa se je občina okrepila s kadri, sposobnimi za izvedbe projektov, sem lahko doprinesla tudi k učinkovitejšemu črpanju državnih in evropskih sredstev. Nekaj občinskih projektov, za katere sem si prizadevala kot poslanka, naj bi se iz tovrstnih sredstev (so)financiralo tudi v tem letu npr. sanacija Osnovne šole Toma Brejca, odprava šikane v Stranjah, sanacije plazov ipd.
Na katerih področjih ste delali kot poslanka, za kaj ste se zavzemali, kateri so vaši največji uspehi?
V državnem zboru sem delala kot podpredsednica Ustavne komisije, članica Odbora za zdravstvo, Odbora za zadeve EU, Mandatno volilne
svoje znanje in izkušnje dati na razpolago občini kot nepoklicna podžupanja
V	mnogih državah je povsem običajno, da je človek hkrati tako poslanec kot podžupan. Zame je bila to zanimiva, za občino pa koristna izkušnja Upam, da bo podobno uspešno sodelovanje občine s sedanjim poslancem.
Ste glasna zagovornica javnega zdravstva. Si boste še naprej prizadevali za to dobrino in ali bo to zdaj, ko niste več poslanka, težje? Kaj pomeni za vas in vaša prizadevanja ter za slovensko zdravstvo najverjetnejši novi minister za zdravje Tomaž Gantar? Za ministra ga predlaga prav DeSUS.
Sedaj bo to težje, saj bi se kot poslanka lahko vključila v razprave o vsebinah zakonov že med njihovo pripravo.
Tudi, ko še nisem bila poslanka, sem si prizadevala, da bi se zdravstvo uredilo v skladu z dognanji zdravstvene ekonomike, usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije in Komisije sveta EU. Žal se pri nas v zdravstvu namesto javnega že dvajset let uveljavlja zasebne interese.
V	letu 2006 sem dala pobudo za ustanovitev Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ker je tedanji minister za zdravje s pomo-
»O tem, kaj sem kot poslanka uspela doseči za boljše življenje v naši občini, za Kamničane, bi se dalo napisati debelo knjigo.«
je bilo odprtih težav na državni in občinski ravni s področja delovnih razmerij, sociale, okolja, zdravstva, sporov med sosedi, gospodarstva, dela inšpekcijskih služb, kmetijstva, šolstva, stanovanjske problematike, pokojnin, davkov, obrambe, sporne zakonodaje ipd.
Kot poslanka sem dobro sodelovala s sedanjim občinskim vodstvom, ki je bilo za razliko od
komisije in ene izmed preiskovalnih komisij. Poleg področij, ki so jih pokrivale komisije in odbora, sem se angažirala se na področjih delovnih razmerij, trga dela, pri pokojninski zakonodaji in pri zakonih, ki jih je pripravljalo ministrstvo za javno upravo. Prizadevala sem si za spremembe zakonov v korist delavstva, socialno ogroženih, zahtevala sem prepoved odloga plačila socialnih in zdravstvenih prispevkov, opozarjala ministre na neustrezno delo inšpekcijskih služb ipd. Imela sem številne pristne stike z državljani, sindikati in z različnimi društvi.
Med najbolj odmevnimi rešitvami problemov državljanov, h katerim sem odločilno prispevala, so bili: povrnitev pravic do medicinsko tehničnih pripomočkov osebam s stomo; ureditev bolj pravičnega obdavčenja malih kmetov; uveljavitev zakonskih določb, ki omogočajo odvzem nezakonito pridobljenega premoženja od leta 1990 dalje; preprečitev prodaje treh bolnišnic v Ljubljani, ki jih javno zdravstvo potrebuje; umik škodljivega predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti; sprememba zakona, s katerim se je povrnilo osebam s posebnimi po-
čjo koncesij razgrajeval zdravstvene domove in bolnišnice. Javnim zdravstvenim zavodom je jemal zdravstvene programe in finančna sredstva ter jih dajal zasebnikom. Tedaj smo uspeli v Gibanju zbrati več kot 74.000 somišljenikov, s katerimi smo zaustavili divjo privatizacijo in komercializacijo zdravstva. Škoda zdravju ljudi je bila narejena. Več kot 30 odstotkov zdravstvenih domov od tedaj ne more več v skladu z zakonom skrbeti za zdravljenje ljudi, za katere so odgovorni zdravstveni domovi.
Vlada Boruta Pahorja se je lotila privatizacije vseh javnih zavodov in ne le zdravstvenih. Kot poslanka sem si skupaj s predstavniki 800.000 državljanov prizadevala to preprečiti. Vendar so bili vlada in poslanci koalicije gluhi za naše zahteve. Škodljivi zakon je bil sprejet v prvi obravnavi. Bil bi dokončno sprejet, če ne bi s svojim izstopom iz SD javnost opozorila na sporni zakon in na nameravano škodljivo prodajo Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Tedaj sem stopila v bran socialni državi in proti plenjenju javnih zavodov ter se s tem odrekla svoji politični karieri v stranki
»Z izstopom iz stranke SD sem stopila v bran socialni državi in proti plenjenju javnih zavodov ter se s tem odrekla svoji politični karieri v stranki SD.«
trebami pravice, ki so jim bile pred tem prenesene med socialne trans-ferje; umik zakona Irme Pavlinič Krebs, ki bi lahko omogočil tiho plenjenje javnih zavodov in njihovo komercializacijo; začasno ustavitev prodaje Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana; ohranitev manjših porodnišnic ipd.
Zdaj, ko ste se poslovili iz Državnega zbora, ostajate v politiki?
V politiki ostajam kot podžupanja in občinska svetnica. Po koncu poslanskega mandata sem se vrnila v prejšnjo službo na Agencijo za zavarovalni nadzor RS. Nisem zaprosila za koriščenje poslanskega nadomestila, tako kot je to storila večina poslancev. Upam, da bo v prihodnje kaj več poslancev, ki se bodo odpovedali privilegijem.
Se je, odkar niste več poslanka, kaj spremenilo vaše delo kamniške pod-županje? Kako bi ocenili vaše preteklo hkratno opravljanje funkcije poslanke in podžupanje?
Ne želim biti odvisna le od politike. Sem pa še naprej pripravljena
poslanskih klope
OD VOLITEV DO VLADE
Trinajsti december 2011 je bil srečen dan. Takrat so bili znani dokončni volilni rezultati. Ko so mi prijatelji in znanci čestitali za izvolitev, so vedno dodali, da se bo življenje po končani volilni kampanji umirilo. Že takrat sem se tem besedam le nasmehnil, saj sem vedel, da se je pravo delo šele začelo. To najbolj občuti prav moja najdražja Marjeta, ki sem ji za njeno nesebično podporo neizmerno hvaležen. Kljub temu, da domače hiše praktično ne vidim, lahko rečem, da poslansko delo opravljam z velikim veseljem.
Prvi tedni poslanskega dela so minili v znamenju konstituiranja Državnega zbora in oblikovanje vladne koalicije. Že pred konstituiranjem Državnega zbora, kar se je zgodilo 21. decembra 2011, sem se v delegaciji Nove Slovenije udeležil pogajanj s predvidenim mandatarjem Zoranom Jankovičem. Naši pogovori so bili korektni in brez fig v žepu. Jasno smo mu povedali, da so naši programi preveč različni, da bi lahko odšli v njegovo vladno koalicijo, smo mu pa obljubili podporo pri ključnih reformah. Moje slutnje, ki so se mi porajale po srečanju z Zoranom Jankovičem, so se dejansko potrdile pri konstituiranju Državnega zbora. Delovanje v okolju, kjer imaš absolutno večino (mestni svet), je bistveno drugačno kot delovanje v okolju, kjer moraš za svoje predloge iskati širšo podporo. Vsi poslanci smo bili presenečeni, ko potencialna Jankovičeva koalicija ni uskladila predloga za predsednika Državnega zbora. Po dveh glasovanjih, ko sta tako pravnica Maša Kociper kot tudi predsednik SD Borut Pahor dobila premajhno podporo za izvolitev, je naključje hotelo, da so se na hodnikih Državnega zbora predsedniki nekaterih strank na hitro dogovorili, da je pat pozicijo vendarle potrebno razrešiti, saj brez izvolitve predsednika Državnega zbora parlament ni konstituiran. Tiho in hitro je bil sklenjen dogovor, da poslanci NSi, SDS, SLS, DeSUS in Virantove stranke izvolimo za predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta. To se je tudi zgodilo in takrat so padle, sedaj že »ponarodele« besede predsednice NSi Ljudmile Novak, ki je Zorana Jankoviča podučila, da je potrebno šteti. Na drugi strani je precej bolje »štel« Janez Janša, ki je strankam, ki so za predsednika Državnega zbora izvolile Gregorja Viranta, že pred božičem poslal predlog precej obsežne in natančne koalicijske pogodbe. V spremnem dopisu je jasno zapisal, da je to zgolj predlog za primer, če Zoranu Jankoviču ne bi uspelo sestaviti vladne koalicije. Na pobudo Gregorja Viranta so v začetku novega leta stekla intenzivna pogajanja o koalicijski pogodbi med SDS, SLS, NSi in Virantovo stranko. Pogajanja so bila uspešna, podpisana je bila koalicijska pogodba in 28. januarja 2012 je bil za predsednika vlade izvoljen Janez Janša. Desetega februarja bomo volili še dvanajst ministrov. Po dolgih mesecih tako Slovenija znova dobiva vlado s polnimi pooblastili.
Še pred novim letom sva se sestala s kamniškim županom Marjanom Šar-cem in se dogovorila, da se na delovnih sestankih dobivava vsak ponedeljek. Med drugim so me poslanci NSi izvolili za vodjo poslanske skupine, deloval pa bom v odborih za obrambo in nadzor obveščevalnih služb. Poslansko pisarno bom imel v prostorih občine Kamnik, uradne ure bodo vsak ponedeljek med 10. in 12. uro. Vabljeni!
MATEJ TONIN, poslanec
SD. Številni kolegi iz SD so me v tem podprli, saj je stranka ravnala v nasprotju s svojim programom.
Gospoda Gantarja ne poznam. Upam, da bo skupaj z ostalo vlado delal v javnem interesu.
In kakšen je vaš pogled na vstop stranke DeSUS v koalicijo na državni ravni? Boste v tej koaliciji lahko izpolnjevali svoj volilni program?
Predčasne volitve bi bile zagotovo slabša izbira, ker bi poglobile gospodarsko krizo. Izid predčasnih volitev po moje ne bi prispeval k boljši politični ponudbi. Menim namreč, da pravih »levih« strank v Sloveniji že dolgo ni. Prav vsi oblastniki v zadnjih dvajsetih letih so delali predvsem v interesu bogatih lobijev in v škodo delavstva, upokojencev in drugih običajnih ljudi. Po novih volitvah bi dobili še bolj sprte državljane, kot so jih sprle te volitve.
Upam, da bo izpolnjevanje našega volilnega programa v koaliciji možno.
Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK
Na konstitutivni seji Državnega zbora, (foto: Demokracija)
Okrogla miza o prihodnosti programa Leader
Na Brdu pri Lukovici bo 14. februarja ob 13. uri okrogla miza o programu Leader in delovanju lokalnih akcijskih skupin (LAS) v minulem obdob u. Okrogla miza poteka pred razpisom za sofinanciranje projektov, ki ga bo LAS Srce Slovenije objavil predvidoma v drugi polovici februarja. Razpisanih bo 250.000 evrov, stopnja sofinanciranja projektov pa bo do 85% upravičenih stroškov.
Center za razvoj Litija, ki je organizator dogodka, vabi nosilce že izvedenih projektov, predstavnike občin, ostale lokalne akcijske skupine v Sloveniji in zainteresirano javnost. Okrogle mize se bodo udeležili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo predstavili tudi načrte za prihodnje programsko obdobje 2014-2020. Pred okroglo mizo bodo nosilci projektov predstavili primere uspešno izvedenih projektov na območju Srca Slovenije.
V letu 2012 se preko LAS Srce Slovenije izvaja 14 projektov, ki jih poleg Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancirajo sodelujoče občine Dol pri Ljubljani, Litija, Lukovica, Kamnik, Šmartno pri Litiji.
Trenutno je v izvedbi projekt Označevanja vinogradniške poti, nabava opreme za krajevno knjižnico Motnik, nadgradnja turistične ponudbe z Alpsko vasjo in plezališčem ter ureditev čistilne naprave, projekt Abrahamov ključ Srca Slovenije - izkušnja povezane vasi za slovensko prihodnost, Oglarjenje v oglarski deželi, Odprto učno okolje v gozdu, Pisker iz črne kuhinje, nakup moških oblek MPZ KD Janko Kersnik, Razvoj vsebin in oprema Vegove poti, Razvojna vas Velika Preska, Avtodomarski produkt v Srcu Slovenije, Širjenje mreže lokalnih produktov na območju LAS Srce Slovenije, Aktivni oddih in nova doživetja po starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline in Ekološki zbirni in distribucijski center za zelenjavo v Lukovici.
Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije bo predvidoma v drugi polovici februarja objavila prvi javni poziv za sofinanciranje projektov, ki se bodo pričeli izvajati v letu 2012. Razpisanih bo 250.000 evrov, stopnja sofinanciranja projektov pa bo do 85% upravičenih stroškov. Najnižji dodeljeni znesek podpore za posamezni projekt bo znašal 2.000 evrov, najvišji dodeljeni znesek podpore pa do vključno 30.000 evrov. Glavna novost v primerjavi s prejšnjimi poziv LAS bo to, da bodo prijavitelji, ki bi se lahko s svojim projektom prijavili na drug ustrezen ukrep Programa razvoja podeželja 2007-2013, preusmerjeni na ustrezen razpis in ti projekti ne bodo predmet sofinanciranja s strani razpisa LAS.
V&t/OivtJt^
Spoznajmo se v Veroniki po novem.
v petek, 10. 2., ob 20^ Va^l^enti^n^ov k^on^cert z An^d^r^ejem Šifrerjem
v sobotno, 18. 2., ob 20^ predsl^avil^ev l^ati^n^sk^o a^m^^riških pl^esov
9. februar 2012
PREDSTAVLJAMO
v
Človek in pes - dobro uigran tim
Da je pes človekov najboljši prijatelj, zelo nazorno dokazuje 36-letni Edo Schumet, preprost in simpatičen fant iz Komende, ki je svoje življenje posvetil za naše kraje zelo nenavadnemu športu. Do svojega dvajsetega leta je živel v Kamniku, po izobrazbi je gozdar, dela v Dijaškem domu Tabor. Glede na trenutno situacijo je vesel, da sploh ima redno službo. V pesjakih ima tri tekmovalne pse, s katerimi se ukvarja na prav poseben način. In to dela njegovo življenje zelo drugačno in zanimivo. Glede na to, da je šport, s katerim se Edo ukvarja, v naših krajih bolj malo poznan, smo ga povabili na pogovor.
Si eden redkih Slovencev, ki se tekmovalno ukvarja s pasjimi vpregami. Kako te je zaneslo v ta nenavaden šport in ali ga lahko bolj podrobno predstaviš našim bralcem?
Pred 15 leti sem se odzval na povabilo soseda, da mu pomagam pri udeležbi na Evropskem prvenstvu, rabil je t.i. handler-ja. V večjih vpregah je pomoč ne samo dobrodošla, ampak v večini primerov nujna, saj je potrebno večje število psov pripeljati na start, jih zadržati do zadnje sekunde in spustiti v dir...
Pasje vprege ali v originalnem prevodu sleddog sport izvira iz krajev, kjer se je vprega uporabljala kot glavno transportno sredstvo (Aljaska, Sibirija, Skandinavija). Ker smo ljudje narejeni tako, da se radi primerjamo med seboj in dokazujemo, je prišlo tudi na tem področju do tekem. Prve tekme so bile bolj v smislu avanture, saj so morali premagati daljše razdalje, ni bilo označenih poti, niti točno predvidenih etap. Uspeh tako ni bil odvisen le od dobrih psov, temveč tudi izkušenj, iznajdljivosti,... Sčasoma so pričeli izključevali nepredvidljive vremenske razmere in druge zunanje faktorje in tako so se oblikovale posamezne discipline.
Katere discipline obstajajo in v kateri tekmuješ?
Pasje vprege delimo najprej glede na razdaljo na: dolge proge »long distance« (najdaljša je na Aljaski 1800 km), srednje proge »mid distance« (30 km in več) in sprint tekme (do 20 km). Znotraj razdalj je glavna delitev na nordijski stil in vprege. Vprege pa se delijo na kategorije glede na število psov: open -neomejeno število psov, limited - do 16 psov in kategorija 8, 6, 4. Nordic style (tekač na smu-
kač teče na tekaških smučeh. Elastična vrv je potrebna, da ublaži neenakomerne gibe med tekom.
Dober tekmovalec minimalno obremenjuje pse. V tej kategoriji se največkrat tekmuje z enim ali dvema psoma. Teža pulke je odvisna od teže psov (70% teže).
Sam tekmujem v nordic kategoriji, ker mi največ pomeni sodelovanje pes-človek, pri katerem brez prvega ni drugega in obratno. Gre za resnično uigran team, kjer morata biti oba dobro pripravljena.
Pasje vprege si predstavljamo bolj kot zimski šport. Kaj pa, ko ni snega?
Ta šport je zelo živ in dejaven. Ker se je potrebno na tekmovanja pripravljati že pred zimo, torej trenirati po suhem, je prišlo do pobude, da se pričnejo organizirati tudi tekme po suhem t.i. dry land. Večinoma gre za tekme v sprint razdaljah v prirejenih kategorijah. V vpregah se namesto sani uporabljajo 4-kolesni vozički s psi (4, 6, 8).
Nordijska disciplina pa je dobila več kategorij. Skijoring se je preoblikoval v bikejoring -naveza smučarski tekač s psom se spremeni v kolesarja s psom, pulka pa v kategorijo scooter -smučarski tekač in vlečni pes, vmes pa male sani, se spremeni v tekmovalca s skirojem in vlečnim psom. In tu je še najlažja kategorija v smislu treninga in priprave - cannicross, kjer gre za tekača, direktno vpetega na psa.
Od kdaj je ta športna dejavnost prisotna v Sloveniji?
V Sloveniji smo bili v preteklosti bolj dejavni v klasičnih vprežnih kategorijah. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1995 in je združeval kar precej tekmo-
tion), ECF (European Canicross Federation).
Sem predsednik kluba in naš glavni cilj je, da se udeležujemo tekmovanj na najvišjem nivoju (torej smo priznani s strani svetovnih zvez), pri nas pa kar najbolj propagirati ta šport. Tudi glavni cilj posameznikov je udeležba na najpomembnejših tekmah. To so vsakoletna evropska prvenstva na snegu in na suhi zemlji (dry land).
Letos smo se uspeli udeležiti glavne tekme svetovnega prvenstva v Borknu, Nemčija in evropskega v kraju Sv. Anna na Poljskem. Poleg tega se udeležujemo manj pomembnih tekem bolj v bližini, ki jih izkoristimo za trening.
Kateri so tvoji največji dosežki in na katere imaš najlepše spomine?
Največji dosežki so mi uspeli v dry landu, in sicer v kategoriji bikejoring, v kateri sva skupaj s psom lani že drugič postala svetovna prvaka in pred tem tudi evropska prvaka. Kar nekaj dobrih rezultatov in stopničk sva nanizala v preteklih letih, vendar po letu 2007, ko sva prvič postala svetovna prvaka, nisva stopila na najvišjo stopničko, vse do lani. Moram pa se pohvaliti, da sem v letu 2000 tudi na zimo v kategoriji pulka na

Ski joring je izredno zanimiva kategorija za vse tiste, ki imajo le enega psa. Tekmovalec teče na tekaških smučeh, pes pa pred tekačem. Povezana sta z elastično vrvjo. Tekmovalec psa ne sme prehitevati med tekom. Pes le nekoliko pomaga vleči tekača. Dober tekmovalec minimalno obremenjuje psa.
čeh z vpetim psom) se deli na pulko in skijoring.
Ski joring je izredno zanimiva kategorija za vse tiste, ki imajo samo enega psa. Tekmovalec teče na tekaških smučeh, pes pa pred tekačem. Povezana sta z elastično vrvjo. Tekmovalec psa ne sme prehitevati med tekom.
Pes le nekoliko pomaga vleči tekača. Dober tekmovalec minimalno obremenjuje psa.
Pulka je kategorija, kjer je tekmovalec z elastično vrvijo povezan na bob, pred bobom pa je pripet pes ali več psov (max. 4). Psi vlečejo bob, te-
valcev v različnih kategorijah. Vendar pa je čas pokazal, da v Sloveniji ni pogojev za delo z večjimi vpregami. Vse bolj so v ospredje prihajale discipline z enim psom, saj se je precej lažje ukvarjati z enim kot desetimi psi. Zato smo v klubu pričeli z aktivnim delovanjem v »dry land« kategorijah. Naš klub je priznan s strani vseh pomembnih mednarodnih organizacij, v katerih je tudi aktivni član, med njimi glavne organizacije IFSS (International Federation of Sleddog Sport), ESDRA (European Sleddog Racing Associa-
evropskem prvenstvu dosegel dve tretji mesti.
Najlepše pri vsem tem pa je tisti občutek, ko s psom natančno veva, kaj je potrebno narediti in kam se lahko za-vihtiva z dobro usklajenim delom. Ko veš, da si dovolj dober, da ti lahko uspe. Letošnjega svetovnega prvenstva ne bom nikoli pozabil, saj sva bila po prvem teku za vodilnim 25 sekund. Drugi tek pa sva skupaj prispela v cilj, pri čemer sem štartal 30 sekund za vodilnim. Torej sem ga skupno prehitel za pičle 4 sekunde.
ning v novembru, ki je zame najtežji mesec, kar se treninga tiče. Pridem domov iz službe, pred temo naredim tri ponovitve po 4 do 7km na kolesu. Lahko si predstavljate, da je novembra po kolovoznih potek veliko blata. Po končanem treningu s psi moram narediti še trening narediti zase. In grem na rolke.
Se ukvarjaš še s kakšnim drugim športom, v poletnih mesecih te lahko večkrat srečamo na kolesu?
Zaradi vzdrževanja kondicije v poletnem času, ko psi resnično počivajo, se lotevam tudi drugih športov za ohranjanje kondicije. S prijatelji veliko prekolesarimo in uživamo v izkazovanju naše vzdržljivosti in pripravljenosti.
Edotu in njegovim psom želimo še veliko športnih užitkov in čim več najvišjih stopničk na tekmovanjih!
ANITA MEJAČ
Edo je s psom najuspešnejši v dry landu, in sicer v kategoriji bikejoring (naveza kolesar in pes), v kateri sta skupaj s psom lani že drugič postala svetovna prvaka in pred tem tudi evropska prvaka.
Kaj sploh je vlečni pes in kakšne lastnosti mora imeti? Katere pasme so najbolj primerne za pasjo vprego? Kakšne pasme so tvoji psi?
Za moje pojme je to vsak pes, ki želi vleči in ga za to uporabljamo oziroma ga treniramo in vzgajamo v tem, vlečni pes. To dokazuje dejstvo, da načrtni križanci ne prevladujejo v cannicrossu (tekač s psom), da ne omenjam polarnih pasem, ki nasploh ne prevladujejo na drylandu. Zelo nerad govorim o pasmah, ki prevladujejo. Pasma predstavlja pse z vizualnimi lastnostmi, na primer modre oči, črna dlaka, velikost,... Pri športu pa ne gledamo na vizualnost oziroma mere psa, določene s strani raznih kinoloških zvez. Pri psih je enako kot pri ljudeh, pri izbiri najboljšega športnika ni najbolj pomembno kako izgleda.
Kot najhitrejši in najboljši psi so mešanci. In to načrtni mešanci. Skozi leta vzgoje so se pojavili psi, katerim ne moremo določiti pedigreja s strani kinoloških zvez.
V mojih pesjakih so trije psi. Vsi so bolj lovski kot polarni. Med nami prevladuje izraz Greyster, saj so v preteklosti parili tudi nekaj greyhounda. Najstarejša je samička Dixie, ki je stara 8 let, potem je njen
4-letni sin Vata, predlani sem z Norveške pripeljal čistokrvno nemško ptičarko Andy. Zaradi možnosti izbire se bom v prihodnosti lotil tudi legla.
Kako običajno poteka tvoj trening?
Ta del je najbolj predstavljiv rekreativnim ljudem. Treniramo glede na letni čas in glede na cilj. Večinoma delim trening na suhi in na snegu. Na suho treniram izključno s kolesom, kjer najbolj delajo zavore. Pogonske komponente mi ne delajo, saj vlečejo psi. Če poizkusim predstaviti tre-
Turistično-informacijski center Kamnik	. ,
tel: +386 1 831 82 50,	l^Omr^ll
www.kamnik-tourism.si	iVClIllI
K^OLEDAR PRIREDITEV
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50
Sobota, 18. februar 2012, ob 10. uri
11. SMUČANJE PO STAREM - TEKMOVANJE ZA POKAL ŠINKEL
Kamnik - Glavni trg, Velika planina V primeru neugodnih snežnih razmer bo prireditev odpadla.
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org, 031 775 700 ali 01 839 76 06 Četrtek in petek. 9. in 10. februarja 2012, od 7. do 13. ure KRVODAJALSKA AKCIJA
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
Sobota, 11. februar 2012, ob 19. uri SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA EXPOSED
Foto klub Kamnik Vstop prost.
Torek, 14. februar 2012, ob 9. uri IZOBRAŽEVANJE ZA KMETE
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Zaključena prireditev
Četrtek. 16. februar 2012. ob 19.30
NEŽKA SEMOŽI
Komedija
SNG Drama Ljubljana Maistrov abonma in za izven
Vstopnina 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki in upokojenci Ponedeljek. 27. februar 2012, ob 17. uri PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM OBČINE KAMNIKZALETO2011
Organizator: občina Kamnik Vstop prost.
Četrtek. 1. marca 2012. ob 18. uri BOTRA PEHTRA
Premiera lutkovne predstave Gledališče iz desnega žepka Igrata: Lucija Čirovič in Boštjan Štorman Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 6 eur
Šola Idej
www.solaidej.si, 031 616 400
Petek. 10. februar 2012. ob 19. uri
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE DELALADINA LANCA
Vstop prost in vljudno vabljeni v Šolo Idej, kjer bo razstava na ogled do konca marca 2012: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure; torek, četrtek od 17. do 19. ure. Po dogovoru so možni individualni ogledi.
Budnarjeva muzejska hiša
www.domacija.com, 031 528 747
Nedelja. 12. februar 2012. ob 16. uri
Predstavitev monografije: TA NORČAVI PUSTNI ČAS avtorja Primoža Hienga ter odprtje razstave pustnih fotografij v izvedbi Fotokluba Ljubljana
Nedelja. 19. februar2012. od 14. ure dalje PRAZNIK KOLIN
Prikaz izdelovanja mesenih klobas, pokušina dobrot ter možnost malice s kolinami. Priporočamo predhodno najavo.
Medobčinski muzej Kamnik-Galerija Miha Maleš
www.muzej-kamnik-on.net
Sreda, 15. februar 2012, ob 18. uri
ROMARSKE PROCESIJE KAMNIČANOV V18. STOLETJU-
kulturno-zgodovinski oris
predavanje docentke dr. Metode Kemperl
Vstop prost.
ANKETA: NAS POGLED NA KULTURO
9. februar 2012
Anketa ob slovenskem kulturnem prazniku
TUDI KAMNIČANI KULTURNO, SLOVESNO IN PREŠERNO
Včeraj, 8. februarja, smo praznovali slovenski kulturni praznik, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Po vsej državi, seveda tudi v našem mestu, so se zvrstile prireditve in praznovanja, ki vsakič znova ponazarjajo, kako pomembno vlogo v obstoju naroda igrata materni jez ik in kultura. Skozi zgodovino smo se Slovenci vedno oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete.
Zelo malo držav na svetu ima kulturni praznik za dela prost dan. Torej bi lahko sklepali, da Slovenci živimo kulturno in za kulturo, da smo vneti obiskovalci takšnih in drugačnih predstav, razstav in glasbenih prireditev, da smo navdušeni bralci umetniške literature. Naši hrami kulture naj ne bi smeli imeti težav s preživetjem, knjižnice bi morale biti polne življenja. Skrb za kulturno dediščino, jezikovno kulturo in kulturo v odnosih naj bi bila nenehno prisotna v našem življenju. Naše okolje naj bi bilo čisto in urejeno, narava neonesnažena. Pa je to res?
Zadnje dni buri duhove ukinjanje ministrstva za kulturo. Podpisniki peticije proti ukinitvi ministrstva za kulturo, med katerimi so številni vidni umetniki in akterji slovenske kulturniške srenje, so prepričani, da je poteza povsem nerazumna. Slovenija se spoprijema z resno družbeno krizo in kultura je prav v nemirnih časih lahko polje, ki odpira obzorja in prebuja potenciale.
Kaj nam dandanes pravzaprav pomeni kultura? Je kultura skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah, ali je nekaj, kar je v današnjih kriznih časih popolnoma nepotrebno? Po mojem mnenju naj bi bilo s kulturo prežeto vse naše življenje. Skozi kulturo se nedvomno kaže naše duhovno bogastvo, nenazadnje tudi naš odnos do kulturnih vrednot, kulturo namreč pojmujemo dosti širše, kot so različne prireditve ali umetniška dela, katerim ob kulturnem prazniku posvečamo dovolj časa in prostora.
Kultura smo torej vsi, sem jaz, ste vi, je del nas, je ogledalo nas samih, našega življenja in dela. Kako pa Kamničani sprejemajo in doživljajo kulturo in slovenski kulturni praznik, smo povprašali obiskovalce Matične knjižnice Kamnik.
Juš Milčinski, Dom kulture Kamnik:
Meni pojem kultura v prvi vrsti predstavlja službo, od katere živim, kar se nekomu lahko shši čudno, a hkrati mi je kultura tudi hobi. Me veseh, da lahko delam to, kar imam rad. Seveda hodim tudi na druge kulturne prireditve, ki niso povezane s službo. To je moje sproščanje. V Sloveniji se res ogromno ljudi ukvarja s kulturo, ni nujno, da profesionalno. V neki meri lahko primerjam kulturno udej-stvovanje s športnim. Ali se da v Sloveniji preživeti v kulturi? Stanje je takšno kot je, kriza se zagotovo pozna v vseh sektorjih, zmanjšujejo se sredstva, je pa
IZza odra
Dragi Matej!
Ko vas gledam vsak dan po televiziji, si ne morem kaj, da ne bi bil majčkeno ponosen na Kamnik, ki že leta redno prispeva poslanke in poslance v nas parlament. Domišljam si celo, da smo zaradi tega kar malo priviligirani. Pa ne govorim, bognedaj, o kakšni prednosti pri sredstvih za nove ceste ali šole. Bolj tako, na splošno, češ, glej jih, Kamničane, spet v parlamentu sedijo. To pa so kerlci! In kaj vse vedo! Od zdravstva, gospodarstva pa do družbeno-moralne vzgoje in kulture.
Sploh tale kultura. Zdaj bomo pokazali, kaj smo se naučili in bomo preko mladega, a že brkatega poslanika pokazali, kakšno kulturo se gremo v Kamniku. Tako misleč sem se onega dne udobno usedel pred tv, si pripravil kokice in čakal na kulturniški triumf. Triumf volje in strasti!
Pa se ni zgodilo. Gledal sem vas (okoli mene vse polno kokic), kako s svojimi prijatelji umirjeno, trezno, odločno in racionalno sesuvate kulturno ministrstvo.
Kot bi šlo zadnjih 20 let vse mimo. Kot da so KD Pedenjmožic pred več kot 20 leti ustanovili tja v en dan, kot da je Tone F. vsa ta leta brbljal nekam v prazno, in kot da je Brane B. od nekdaj le preveč pil. Kot da ni bilo Tempo-re Mutantur in morja ustvarjalne energije v kleteh Kina dom. In kot da je Regrat le travniška roža in Arche zdravilna arcnija? Kot da smo Habiču tja v en dan igrali v spomin v Mekinjah? Kot da je bila Maleševa galerija vedno starinarnica in študentski večeri v muzeju nalivanje s poceni pivom? Kot da je kamniška matična knjižnica samo izposojevalnica knjig in Mc Kotlovnica le stara toplarna? Kot da so bili slikarji kamniškega Montparnassa le brezdelni alkoholiki in kot da so mladi umetniki le hašišarji in pedri?
Gremo naprej? Kot da se po Kamniku tepejo le čefurji. Še naprej? Kot da so vsi desničarji nazadnjaški in nestrpni do drugačnih? Ni res, mar ne?
Stereotipi so ena največjih zavor sodobne družbe. Vsak od nas jih ima, popolnega zdravila zanje ni. Menda najbolj pomaga, da nanje kažemo in se jih zavedamo. Kar pa nekako najbolje uspeva prav kulturi, predvsem sodobni. Koncertom, predvsem tistim ta žlehtnim, alternativnim. Pisateljem, predvsem tistim, katerih knjige dobiš naskrivaj v žep nekega deževnega septembrskega dopoldneva. Pesnikom, ki jim ni treba več pisati v vseh mogočih pesniških oblikah, samo zato, da bo naša kultura imela tudi sonet in gazelo. In gledališčem in festivalom, ki jim za to, da so, ni treba vlivati hektolitrov piva v grla obiskovalcev in na odrih znova in znova najavljati kure in peteline, ki jim one seže točno do meje kokošnjaka. Stereotipov se lahko uspešno loteva radio, ki mu za preživetje ni potrebno vsak dan vrteti le »največje uspešnice iz 90'. Ali pa prodorni režiser, ki mu zaupajo dovolj sredstev, da lahko pripravlja material za novo predstavo tudi leto ali več in nas zato ne poneumlja s stokrat prežvečenimi ha, ha, ha stupiditetami. Ali pa nacionalna televizija, ki da na svoj drugi program ob relativno normalni uri »še nikol slišal zanj« evropski ali iranski ali izraelski ... film, ki pa te, potem ko mu daš pet minut, ne izpusti več niti na wc (ja, pa reklam tudi ni vmes)
Res je važno, kot pravite, koliko sredstev gre za kulturo. A ne samo to. Pomembna je tudi vizija nekoga, ki je podpisan pod množico papirjev, ki se skozi leto pretvorijo v nove rime, note, rekvizite. celuloid. V vero, pogum. Kdo se bo zavzemal za nov NUK? Kdo bo zdaj rekel odločen NE!, ko bodo kokoši hotele vedno večji del programskega časa v kulturnih institucijah in medijih in, posredno, vedno večji kolač denarja iz vseh mogočih pravic - mimogrede, prav to področje, SAZAS, IPF in podobni, ki s svojo nonšalant-nostjo ogrožajo tako »naše« alternativce kot »vaše« gasilce, pa tudi frizerje in gostince in godbe in pevske zbore, je kot nalašč, da ga prav vi vzamete pod drobnogled in ga dodobra pretresete in končno postavite v racionalne in zakonske okvire.
Kamfest letos bo, čeprav so mu vzeli tretjino denarja. A niso nam vzeli poguma in vere. Ko nam jo bodo, bo to pač en festival alternativne glasbe manj. Tudi konje streljajo, mar ne?
Goran Završnik, KDPM
res, da ima področje kulture svojo specifiko.
Tako v Sloveniji kot v Evropi država zelo podpira kulturo, saj bi bila sicer cena predstav končne produkcije absolutno previsoka. Zdi se mi pomembno, da se še vedno daje v ospredje kvaliteta in ne kvantiteta predstav. Kulturno dogajanje v Kamniku se mi zdi zanimivo. Na eni strani je KD Priden možic, kjer se trudimo na različne načine pripeljati kulturo v Dom kulture in na druge lokacije v Kamniku, trudimo se, da v naši ponudbi zaobjamemo širok spekter kulturnih predstav...
Zdi se mi, da ima Kamnik polno zanimivih lokacij, ki jih občani morda premalo poznajo, denimo koncerti v Kotlovnici, JSKD ima mnogo zanimivih razstav... Menim, da je v Kamniku za kulturo dobro poskrbljeno in apeliram na ljudi, da naj preberejo ponudbo, ni potrebno vselej v Ljubljano, če želiš doživeti dobro predstavo. Pomembno je, da starši že zelo zgodaj predstavijo kulturo svojim otrokom, seveda s primerno vsebino, saj jim to ostane za vse življenje. Sam sem bil rojen v družini, ki se je preživljala s kulturo. Oče, režiser, me je pogosto peljal na predstave, spoznal sem tudi ozadje gledahških predstav in se že zelo zgodaj zaljubil v gledahški oder.
Svetlana Novakovič, Glasbena šola Kamnik:
Pojem kultura ima zame ši- FT rši pomen, dajanje, izražanje, dejavnost v različnih obhkah in na razhčnih področjih. Seveda mi kot glasbenici največ pomeni glasba. Rada bi videla, da bi v Kamniku bilo več majhnih, zanimivih, kreativnih predstavitev, kjer bi se denimo na eni predstavi združilo več umetnostnih zvrsti. Poudarjam pa, da sem pogosto pozitivno presenečena nad kakšno majhno, organizirano predstavo, za katero morda včasih prepozno izvem, a sem na koncu zelo zadovoljna, da sem si jo ogledala. Nazadnje me je navdušil pravljični večer, zelo prisrčna prireditev z zanimivimi ljudmi.
Praznovanje kulturnega praznika se mi zdi za narod zelo pomembno. Menim, da so Slovenci in tudi Kamničani zavzeti za kulturo. V Kamniku zelo rada obiskujem koncerte na gradu Zaprice, še posebej cikel jazz koncertov, a včasih me žalosti, da sem prepozno obveščena o raznoraznih kulturnih prireditvah v občini. Želim pa si, da bi imeh več glasbenih koncertov. Likovna in gledališka zvrst sta res dobro zastopani v mestu. Kot učiteljica glasbe lahko zatrdim, da je res pomembno, da uvedemo otroke v kulturo že zelo zgodaj. Tudi sama se trudim pri poučevanju flavte svojim učencem približati umetnost skozi glasbo, tako jim skozi zgodbice pribhžam skladatelja in glasbeno obdobje.
Tjaša: Kultura je za narod pomembna, pomembno je, da vemo, od kod izhajamo, da poznamo naše pisatelje... Na kulturne prireditve sicer ne zahajam redno, a se mi zdi praznovanje kulturnega praznika zelo pomembno, ljudje se družijo in razmišljajo o lepi umetnosti. Med sošolci se občasno pogovarjamo o predstavah na gledališkem abonmaju in si želimo, da bi bilo več sproščenih, prisrčnih predstav, ob katerih bi se nasmejah in sprostih.
Ines: Zame je kultura zavest, v kontekstu kulturnega praznika, da smo in obstajamo kot kulturen narod. Vsekakor mi je praznik pomemben. Z otroki se vsako leto ob kulturnem prazniku udeležimo kakšne kulturne prireditve, se o tem pogovarjamo... V Kamniku pogrešam dobro informiranost glede kulturnih prireditev. Najraje z družimo zahajamo na glasbene in gledališke predstave.
Breda Podbrežnik, Matična knjižnica Kamnik:
Kulturo največkrat razumemo kot vzorec, ki je povezan z visoko, etabhrano kulturo, ampak v resnici gre pri kulturi za način življenja, kako mi kaj delamo, kakšen imamo odnos, kakšne so naše vrednote, kaj nam kaj pomeni. Zame so kultura vse umetniške dejavnosti, tako profesionalnega kot ljubiteljskega značaja. Res je, da je en del kulture v javnem interesu, kjer sama tudi pokhcno delujem, in ta del kulture je vitalnega pomena za državo in ljudi, ki v njej živimo. Eden od teh vitalnih delov so tudi knjižnice, temu se sama čutim profesionalno in etično zelo zavezana in predana. Tu se kaže naslednji kulturni vzorec, ki je pomemben za preživetje naroda, bralna in informacijska pismenost, način preživljanja prostega časa in vseživljenjsko učenje. Ko zaključimo naše šolanje, nam to predstavlja le podlago za vstop v ustvarjalne in profesionalne odnose. Brez informacijske pismenosti ne more nihče več delovati. Bralna pismenost pa je ključnega pomena za človekov osebni in družbeni uspeh. Tudi po opredelitvah organizacije OECD je bralna pismenost ključna kompetenca. Torej, tudi to je kultura, da človek zna in zmore, šele potem je lahko kritičen in vrednoti.
Seveda je pa velik del kulture povezan tudi z vprašanjem lepega, lepo pesmijo, z estetskim doživetjem, kar je nadgradnja tistega, kar človek potrebuje za vsakdanje življenje, je pa zelo pomembno za človekovo ustvarjalnost in notranjost. Slovenski kulturni praznik se mi zdi pomemben, saj tako dajemo kulturi poseben pomen v naši družbi. Če ne bi imeli tega praznika, se marsikdo ne bi vprašal, ali je kultura res pomembna, 8. februar zagotovo predstavlja spoštovanje do naše kulture. Mogoče se res sliši kot oguljena fraza, da je kultura za nacionalni obstoj in razvoj pomembna, a je čisto res. Kultura je temelj človekove ustvarjalnosti, temelj njegovega izražanja, temelj, na katerem zrastejo presežki. Ljudje zagotovo potrebujem za svoj obstoj nekaj več, nek smisel, kultura pa nam to zagotovo da. V naši knjižnici beležimo vedno večji obisk, čeprav s kolegi iz vse Slovenije pogosto naletimo na isto vprašanje, koliko ljudi obiskuje prireditve, dogodke. Nekje je polno obiskovalcev, nekje vedno prazno. Prišli smo do ugotovitve, da je odvisno od lokalne skupnosti, od vzdušja in prepletenosti ljudi, kakšen bo odziv na dogodke. Pri nas je vedno pozitiven odziv na dogodke, povezane z domačim krajem, takrat dvorana poka po šivih. V Kamniku pogrešam sinergijo medsebojnega sodelovanja, sinergijo, ki bi potrjevala lokalno identiteto. Kaj je Kamnik? Je staro kulturno mesto, je turistično mesto, industrijsko mesto zagotovo nismo več, ali gojimo kakšno tradicijo ... Kaj smo? Tudi tukaj bi lahko kultura sodelovala pri oblikovanju lokalne identitete.
Tjaša G:
Kultura mi pomeni zelo veliko, mislim, da je kultura naša identiteta. Kultura zame niso le umetniške zvrsti, temveč tudi bonton, medsebojni odnosi, besedni zaklad... Pomembno je, da je življenje, ki ga živiš, na kulturnem nivoju. V Kamniku se kar dogaja na kulturnem področju, predvsem bi pohvalila Dom kulture, razstavišče Veronika, mislim, da lahko vsi občani izbirajo med prireditvami glede na svoje želje. Priznam, da pa pogrešam kino. Odnos do kulture je bil včasih drugačen, ljudje so bih bolj odprti, bolj so zaupah, bolj se medsebojno družili... S svojimi prijatelji praznujem slovenski kulturni praznik vsako leto. Skupaj se dobimo na predvečer praznika in ob dobri hrani prebiramo literarne tekste in pesmi ter se o njih pogovarjamo.
Sergej:
Kultura na nek način zaznamuje vsak narod, tako v književni, shkarski ah glasbeni upodobitvi. Imam rad kulturo. Najraje imam slikarsko ustvarjanje, rad pa poslušam tudi glasbo, fed sam ustvarjam. Slovenski kulturni praznik je pomemben, na ta dan bom morda prebral še kaj več kot ponavadi. Starši so me že zgodaj seznanih s kulturo, že pri petih letih sem poznal črke in bral knjige, to mi je ostalo, o slovenskem kulturnem prazniku pa so nas vehko naučili v šoli. Mislim, da je poznavanje izobrazbe.
Jošt:
Kultura je, da smo kulturni, da smo prijazni drug do drugega, pošteni, si med seboj pomagamo, si ne nagajamo, se ne tepemo. Glede umetnosti me najbolj zanimajo stripi, zato ker so odlični. Zanima me, kako se ustvarjajo risanke in stripi. Doma pa tudi zase rišem stripe. Na slovenski kulturni praznik bom naredil en daljši strip.
Majda:
Kultura je zame branje, gledanje kulturnih oddaj po televiziji, žal pa ne morem več obiskovati raznoraznih kulturnih prireditev. Kultura je zagotovo tudi to, da se obnašamo kulturno eden do drugega. Danes je zagotovo več kulturnih prireditev v Kamniku kot nekdaj, v moji mladosti. Takrat smo imeli le kino dom in raznorazne proslave v šoh. Bila sem učiteljica in kulturni praznik mi je vedno predstavljal nekaj posebnega. Še danes ga praznujem. Imam vse Prešernove poezije, jih prebiram, spremljam vsakoletni recital slovenskih umetnikov na Prešernovem trgu po televiziji. Velikokrat sem bila s šolo v Vrbi. Res je bilo lepo. Priznam, da so otroci ta izlet vedno lepo sprejeli, od Prešernove rojstne hiše do cerkvice sv. Marka. Moja najljubša Prešernova pesem je Slovo od mladosti.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC

kulture del osnovne človekove
10
9. februar 2012
ODKRIVAMO SVET
Kamniški O BČAN
Januarski obisk Kolumbije (II. del)
Medellin
Nas naslednji postanek je bil v mestu Medellin, ki je z 2,3 milijoni prebivalcev drugo največje mesto v Kolumbiji, hkrati pa eno najnevarnejših mest na svetu. Vzrok za to je razvejan kokainski kartel v preteklosti, boj za glavni primat pri prodaji belega praška pa je prinesel veliko umorov in ugrabitev. To število z leti
rih hišice so vse tako ali drugače reliefno poslikane. Poslikava kaže na to, katera dejavnost se je v preteklosti oz. se še danes odvija v njej. V mestecu bi bilo vsekakor zanimivo preživeti kak dan ali dva, žal pa smo že imeli kupljene karte za nočni avtobus, s katerim smo zvečer šibali proti obali, točneje v 500 km oddaljeno mesto Santa Marta.
Monolit La Piedra v višino meri preko 200 metrov, Širok je slabih 400 metrov, teža pa je ocenjena na 11 milijonov ton.
pada, saj so z razbitjem kartela in ubojem kokainskega barona Pabla Escobarja število umorov znatno zmanjšali (leta 1991 je bilo 6500 umorov, leta 2009 »le še« 2900). Vendar Pabla kljub vsemu zlu, ki ga je v deželo prinesel s proizvodnjo in prodajo mamil, ne gre jemati zgolj kot negativno figuro. Imel je namreč izjemen čut za malega človeka, tako da je bilo po njegovi zaslugi in z njegovim denarjem zgrajeno veliko šol, bolnišnic, cerkva in športnih objektov, ki so revežem lajšali težak vsakdan. Leta 1993 je umrl pod policijskimi streli.
El Peñol - Guatapé
Približno 90 kilometrov vzhodno od mesta Medellin se nahaja eno izmed največjih jezer v Kolumbiji, ki je nastalo zaradi gradnje umetnega jezu. Tamkajšnja hidroelektrarna proizvede približno 30% električne energije v državi, zaradi pomembnega gospodarskega položaja pa je bila v preteklosti tudi predmet mnogih izsiljevanj paravojaških skupin. Od leta 2006 je v stalnem varovanju nacionalne policije in vojske. Samo jezero verjetno ne bi bilo deležno takšne pozornosti, če ne bi ob njem stal ogromen monolit, imenovan La Piedra oz. kamen. Vzpenja se od dna poglobljenega jeza, v višino meri preko 200 metrov, širok je slabih 400 metrov, teža pa je ocenjena na 11 milijonov ton. Na vrh vodi 644 stopnic, vrh pa ponuja res fascinanten razgled na jezero in okolico.
Le streljaj stran je krasno mestece Guatapé, ki je bilo odkrito leta 1811. Posebnost mesta so ozke, starinske, tlakovane in do pikice urejene uličice, kate-
Lost City
Obmorsko mesto Santa Marta oz. bližnja Taganga je simpatična ribiška vasica, kjer se med domačine pomeša tudi veliko svetovnih popotnikov. Je izvrstna točka za rekreacijo, počitek in nočno življenje. Predstavlja izhodišče za 5-dnevni treking po džungli, katerega vrhunec je arheološko najdišče Ciuidad Perdida, Lost City ali po naše Izgubljeno mesto.
Dan za treking je vendarle napočil, v začetne kilometre poti nas je popeljalo terensko vozilo. Od izkrcanja dalje je v eno smer sledilo 26 kilometrov, torej nas je do ponovnega vkrcanja v
in spretno zapakirali v priročne škatle, vrečke in žaklje, vsebina pa je morala zadostovati za nekaj desetglavo karavano. Znan je bil le cilj pohoda in število nočitev. Kako bo to videti v praksi, je ostajala neznanka, ki smo jo ob prihodu na cilj prvega dne kaj kmalu razkrili. Prvo noč smo se zavili v ne preveč udobne, predvsem pa za spanje nekoliko nerodne viseče mreže, ki povrh vsega niso prav nič tople. Vrhnji del telesa za silo ogreje priložena odeja, medtem ko sta hrbet in ledveni predel izpostavljena sevanju zemlje, ki se kljub visokim temperaturam tekom dneva ponoči kar pošteno ohladi. Že naslednja noč je bila bolj prijazna, saj so nam v improviziranem taboru toplo zavetje nudili pogradi, da pa ne bi bilo prav nič enolično, smo tretjo noč prespali v šotorih.
Vroči dnevi, ki so bili rezervirani za hojo, so se v poznih popoldanskih urah hitro nagibali v hladnejše večere, le-ti pa še hitreje v mrzle noči, ko je prav prišla vsa priročna garderoba. V nasprotju s civiliziranimi kraji, kjer ima noč svojo moč, je bila
Z vrha monolita je čudovit razgled na okoliško jezero, ki je nastalo zaradi gradnje umetnega jezu.
koto tudi zbujali. Poskrbljeno je bilo tudi za zajtrk, ki nam je s svežim sadjem, kosmiči in jogurtom vlil potrebnih moči. Tudi sicer je bila hrana, upoštevajoč pogoje v improvizirani črni kuhinji, na zadovoljivem nivoju, saj so se vodiči ob vsakem postanku
Reliefne poslikave hišic v mestecu Guatape prikazujejo dejavnost, ki se je v preteklosti odvijala v hiši ali pa se v njej odvija še danes.
klimatizirano in udobno vozilo ločilo približno 52 kilometrov pešpoti, po kateri gredo del nje tudi pridni oslički, ki so v veliko pomoč pri nošenju tovora. Ta zajema ves potreben živež, ki so ga vodiči pred našimi očmi hitro
Ribiška vasica Taganga, ki predstavlja začetno točko popularnega trekinga do arheološkega parka Ciuidad Perdida, Lost City ali po naše Izgubljeno mesto.
Na poti smo srečevali avtohtone prebivalce indijanskih plemen, ki prebivajo v enostavnih kolibah in prakticirajo primitivne običaje.
v kampih - kot Clark Kent pri prehodu skozi vrtljiva vrata v Supermana - brez počitka preobrazili v spretne kuharje ter tako še pred prihodom zadnjih pohodnikov spretno nalupili, nastrgali in nasekljali pisane dobrote za v lonec.
Na poti smo pogosto srečevali avtohtone prebivalce indijanskih plemen, ki še danes živijo v primitivnih kolibah in prakticirajo primitivne običaje, med njimi tega da mladostnik del svojega odraščajočega obdobja ves čas žveči kokine liste, ki mu v ustih proizvajajo velike količine sline. Le-to v kombinaciji z apnom, s pomočjo lesene palčke, maže na leseno bučko, katere debelina z nanosi raste in raste. Bučka se imenuje poporo in predstavlja simbol maternice, medtem ko palčka, s katero maže slino, fali-čni simbol. Tako tudi gibi bučke in palice simbolizirajo spolni akt. Ko bučka doseže določeno debelino, še včeraj nedolžni fant tako spolno kot mentalno odraste v pravega moža, dozori za pridobitev žene in začne resno odgovarjati za svoja dejanja.
Izgubljeno mesto
Po kar nekaj urah hoje in treh nočeh smo na točno polovici trekinga prispeli do arheološkega najdišča in od leta 2005 naravnega parka Ciuidad Perdida, do katerega skozi gosto obraščen gozd vodi okoli 1200 kamnitih stopnic. To primitivno mesto je bilo zgrajeno v 8. stoletju našega štetja - torej celih 650 let pred bolj znanim in množično obiskanim naseljem Machu Picchu v Peruju -, odkrito pa šele leta 1972 s strani lovcev na zaklade. Zaradi njih so ga oblasti tri leta kasneje tudi uradno razkrile, glavni vzrok je bila ilegalna preprodaja različnih starin, kot so žare, posode in keramične figurice, Id so se začele pojavljati na črnem trgu. Naselje sestavlja 169 teras, ki jih je po hierarhalnem
tam naša možnost do večernih aktivnosti premo sorazmerna z gorljivostjo sveče, ki je v popolni okoliški temi razsvetljevala tudi naš um. Tako smo na zaslužen počitek hodili s kurami, zaradi česar smo se z njimi prav z lah-
družbenem sistemu naseljevalo med 2000 in 8000 ljudi indijanskih plemen Arhuaco, Koguis in Asario, vsi pa so prebivali v primitivnih lesenih kolibah, ki dandanes niso več ohranjene in katerih površino označujejo le še v kroge postavljeni kamni.
Z mislimi na koncu
Po vrhuncu trekinga na nadmorski višini 1350 metrov se po-hodniku kaj kmalu pred očmi prikaže zrcalna slika poti navzgor. V nasprotno smer smo pospešeno vijugali s kančkom manj radovednosti, le z eno nočitvijo, s krajšimi vmesnimi čofotanji ter s čedalje močnejšo mislijo na ledeno mrzlo pivo. In če so na koncu za kakšen cent ali dva težje noge, je za nekaj merskih enot bistrejša glava, saj pot poleg rekreacijske in izobraževalne komponente ponudi tudi tisto, na kar doma ob prehitro vrteči zemeljski krogli kaj radi pozabimo - pot k sebi.
Izdelava kokaina
Kot protiutež zdravega duha v zdravem telesu, ki smo ga ob odsotnosti hladnega piva intenzivno prakti-cirali vse dni tre-kinga, pa se nam je po prvi noči za nekaj dodatnih evrov ponudila priložnost za ogled farme pridelave kokaina. Naj si bralec pri tem ne predstavlja obsežnega in z do zob oboroženimi barabini zastraženega gospodarskega poslopja, kakršnega na koncu akcijskih filmov ponavadi razstreli Chuck Norris, ampak gre zgolj za premično kolibico z vsemi potrebnimi sestavinami za končni produkt. Osnova so seveda kokini listi, z dodajanjem tega praška, vmešavanjem teh in onih kemikalij ter precejanjem vsega skupaj pa smo na koncu postopka dobili
t.i. kokainsko pasto, iz katere se z nadaljnjimi postopki izdela pravi kokain. Tega je po kolumbijskih ulicah kljub uničenju dveh glavnih kartelov, calijske-ga in medellinskega, še vedno več kot preveč, »pod pultom« se ga namreč dobi pri vsakem uličnem prodajalcu cigaret.
Zaključek
V življenju ponavadi nanese tako, da v primeru dovolj denarja zmanjkuje časa za lepe stvari, če pa imamo dovolj časa, pa imamo premalo denarja -mi smo tokrat mojstrsko dosegli oboje hkrati, saj nam je zmanjkalo tako časa za potep kot tudi denarja. Iz Cartagene smo na koncu z nizkocenovnim letalskim prevoznikom potovali nazaj v Bogoto, kjer smo z radovednimi morskimi prašički, zaprtimi cestami, mehaniki ko-
Terasasto naselje Lost City je strateško skrito globoko v skrivnostni džungli. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju, sestavlja ga 169 teras, v njem pa je prebivalo med 2000 in 8000 ljudi.
les, telefonskimi govorilnicami, postopači, uličnimi umetniki in prodajalci šare simbolično sklenili krog ter končali našo 25-dnevno kolumbijsko dogodivščino.
Jurij Bizjak
Na trekingu smo si ogledali tudi postopek pridobivanja kokaina, ki ga je na kolumbijskih ulicah še vedno na pretek.
Kamniški ObČAN
MED MLAD
9. februar 2012
11
8		5				1		
		1		4		2	8	
							6	
			1					
	2				6		4	7
4		9			2	3		
								1
		4				8	2	
		2		5	7			
Nagrada Janji Hribar na slovenskem natečaju na temo »Varstvo osebnih podatkov in spletna socialna omrežja«
Tokrat nagrajeno osebje učnega podjetja TEAM
V	sredo, 1. februarja, smo se z dijaki in dijakinjami učnega podjetja TEAM, d.o.o. spet udeležili tradicionalnega 7. mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju. V letošnjem šolskem letu je nastopalo 56 učnih podjetij iz 9 držav, ki so se potegovala za najvidnejša mesta v različnih kategorijah.
Pri poslovanju učnih podjetij, ki so našla svoje mesto v vseh srednjih ekonomskih šolah po Sloveniji, gre za simulacijo poslovanja pravih podjetij z namenom spoznavanja različnih dejavnosti in postopkov, s katerimi se bodo dijaki in dijakinje srečali v realnem življenju. Čedalje pomembnejši je vidik delovanja v skupini, saj dejansko delo v podjetjih poteka vedno bolj na ta način.
V	šolskem letu 2011/2012 so dijaki in dijakinje 4. letnika programa administrator pod vodstvom mentoric Zvezdane Hribar Rajh in Alene Kocbek pripravili izviren prodajni katalog s ponudbo različnih vrst čajev ter kuharskih receptov, pri katerih je čaje možno uporabiti.
S promocijskim gradivom, poslovno dokumentacijo in celostno grafično podobo so v kategoriji »razstavni prostor« dosegli 5. mesto na državnem nivoju.
Največ ustvarjalnosti so dijaki in dijakinje pokazali na razstavnem prostoru, saj so v kategoriji »osebje na razstavnem prostoru« (osebna urejenost, oznake z imeni, komuniciranje in odnos z obiskovalci, sposobnost sporazumevanja v maternem in angleškem jeziku, animacija obiskovalcev) dosegli odlično 3. mesto na državnem nivoju.
Upoštevajoč celostno predstavitev tako domačih kot tujih učnih podjetij pa je naše učno podjetje TEAM, d.o.o. doseglo odlično 4. mesto.
Ponovno dokazujemo, da se lahko dijaki in dijakinje Centra za izobraževan e, usposabljanje in rehabilitacijo Kamnik ob ustreznem vodenju ter individua nih prilagoditvah dejavno vključujejo v vse aktivnosti življenja v družbi.
Tomaž Bojc, učitelj na Srednji soli CIRIUS Kamnik
Pravljični večer na O© Toma Brejca
Pravljice delajo svet lepši in plemenitejši
Prvega februarja smo se zbrali v telovadnici OŠ Toma Brejca in doživeli čaroben pravljični večer. Na ta posebni večer pred svečnico, praznikom luči, so nas za dobrodošlico pozdravile sveče, ki so podarjale svetlobo luči in duha, da bi vedno znali uzreti svetlobo inverjeli vanjo. Dobrodošlico nam je zaželela tudi ravnateljica šole Mojca Rode Škrjanc.
Voditeljica večera knjižničarka Marta Grkman je ubrano spletala besede, ki so nam segle do srca. V čarobnost večera so nas popeljali Eva, Matija, Ana in Jerca Ivanjko Kovačič z zapeto ljudsko pesmijo. Matic Smolnikar je pripovedoval zgodbo z glasbo na strune kitare. Prvo pravljico je pripovedovala Ivanka Učakar, knjižničarka, mama, učiteljica, žena. Z vso pretanjenostjo in tankočutnostjo, kot to zna le ona. Predstavitev dr. Jožeta Urbanije, profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za bibliotekarstvo, avtorja knjige Ljubiti in živeti, je bila drugačna - provokativna pripoved današnjega življenja z vsemi težavami, a večnim sporočilom in vero v Resnico, Lepoto in Ljubezen. S Tilko Jamnik, knjižničarko, ki je lani prejela Čopovo nagrado za izjemne dosežke v bibliotekarstvu, avtorico knjig, mamo in babico smo se prepustili pripovedi o čudovitem petju ptice s sporočilom, da je vsa umetnost, ki se poraja v naši srcih, tista prava in mora na plan. Janka Prezelj se je dotaknila vseh nas in nam vlila veliko pozitivne energije. Pred leti je prejela srebrni znak društva medicinskih sester in babic, mati, tudi že babica, ki išče poti do ljudi z močjo dotika in odnosa do človeka. Najmlajša pripovedovalka večera Eva Ivanjko Kovačič, ki obiskuje škofijsko gimnazijo v Ljubljani, je s pripovedjo v ribniškem narečju vnesla med nas mladost, igrivost in šegavost. zdenka Gajser je prišla iz Maribora, letošnje evropske prestolnice kulture. Dekle v črnem, katere poslanstvo je pravljičarstvo. Pravi, da pravljice človeka bogatijo in delajo svet lepši in plemenitejši in takšno je bilo tudi sporočilo njene pravljice. Ciril Horjak s Koroške je pravi mojster pripovedovanja, zna z besedami in mimogrede vplete v zgodbo vse, kar se dogaja v svetu. Pripovedoval nam je albansko pravljico. Kot risar stripov in ilustrator pa pripoveduje tudi na tak način.
Večer smo zaključili ob dobrotah, ki jih je spekla Marta, predvsem pa v pristnem in sproščenem vzdušju. Naj zaključim z besedami pobudnice in voditeljice večera: »Upam, da smo z zgodbami objeli vso paleto naših čutenj, hotenj in hrepenenj. Prebirajte pravljice, zgodbe, pripovedujte jih. Čudežno delujejo.«
In resnično delujejo čudežno, tudi v današnjem svetu, saj še vedno odmevajo v nas.	Mira Papež
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
Varstvo osebnih podatkov na medmrežju je med najbolj aktualnimi problemi, s katerimi se srečujemo vsi, ki uporabljamo spletna omrežja, zato je ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov, ki ga obeležujemo 28. januarja, Informacijski pooblaščenec pripravil javni natečaj kratkih filmov za srednješolce na temo »Varstvo osebnih po-
datkov in spletna družbena omrežja«. Natečaja se je udeležila tudi Janja Hribar, dijakinja 2.g oddelka Srednje ekonomske šole, program predšolska vzgoja, s filmom »Nepovabljeni«, in med vsemi prispelimi filmi slovenskih srednješolcev v močni konku-
4
Janji Hribar, dijakinji ŠCRM, Srednja ekonomska šola (četrta z leve), je nagrado podelila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
renci zasedla odlično 2. mesto. Osrednji del dogodka je bil posvečen mladim, ki so prejeli zaslužene nagrade, hkrati pa smo
slišali njihova mnenja o spletnih omrežjih in njihovih pasteh. Mentorja: Gabrijela Gregorič in Janez Klemenčič
Odbojka - l2"igralcev, mreža, ¡žoga in sodnik
■BHI^HmB^B^BfS^I	'-f L| I'I	•
Kamnik je zelo dobro zapisan	~m~l	J
Kamnik je zelo dobro zapisan v odbojki. ŠCRM v sodelovanju z Odbojkarskim klubom Calcit Kamnik to samo še potrjuje. Vsi imamo padce in vzpone. Trenutno gremo gor, višje in bližje cilju, ki si ga zelo želimo. Želimo si biti čim boljši in pokazati na igrišču vse, kar znamo. Težko je govoriti o odličjih, saj je do tja še zelo daleč, nihče pa ne more reči, da si jih ne želimo. Veseli bomo, če bodo dijakinje in dijaki ŠCRM na igrišču pustili srce. Vsi za enega, eden za^ vse!
Liga ŠKL, v kateri se poleg nogometa, košarke in drugih športov tekmuje tudi v odbojki, se počasi zaključuje. Kljub temu, da so 25. januarja dijaki ŠCRM lanskoletne prvake iz Novega mesta premagali s 77:75, to še ne pomeni, da nam bo lahko. Pred izločilnimi tekmami nas čaka samo še tekma proti Gimnaziji Kranj, ki pa ne bo odločilnega pomena. V izločilnem boju nas najverjetneje čaka ekipa iz Maribora, ki nam je že lansko leto preprečila nastop v finalu in smo se morali na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Držimo pesti, da
bo letos drugače. Kljub temu, da je ekipa deklet zelo mlada, letošnjo sezono dobesedno pometa s konkurenco v ligi ŠKL. Vendar to še ne pomeni, da imajo zagotovljen nastop v velikem finalu. Skupaj s trenerjem Aljošo Jemcem so odločene, da bodo letos pokazale vse, kar znajo. Tako kot fante tudi njih čaka še tekma proti Gimnaziji
Kranj. Želimo si zmage. Vse, kar lahko storimo navijači, je to, da držimo pesti, in če ekipi prideta v finale, ki bo 25. aprila v hali Tivoli, zanju tudi navijamo.
V ponedeljek, 16. januarja, je na Jesenicah potekalo regijsko tekmovanje v odbojki za dijakinje. Dekletom se je uspelo uvrstiti v četrtfinale državnega prvenstva.
V skupini osmih šol so dosegle 2. mesto, boljše so bile le dijakinje Jesenic. Malo bolj žalostna novica pa prihaja s strani dijakov, ki se jim je po lanskem osvojenem 2. mestu v državi za las izmuznilo napredovanje v četrtfinale. Toda glavo pokonci fantje, še je čas, da se dokažete v ŠKL ligi. Verjamemo v vas!
Rok Zore
v
Dijaki SCRM na naravoslovni ekskurziji v bivsi domovini
Dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra smo se v začetku veselega decembra odpravili na naravoslovno ekskurzijo po delu naše bivše domovine. Morda te dele Evrope, kjer so nekoč naši očetje služili vojsko, še najmanj poznamo.
Naš prvi daljši postanek, če seveda odmislimo, da so temeljiti pregledi pač stalnica na mejah nekdanje Jugoslavije, je bil namenjen ogledu Tehničnega muzeja in Pla-netarija v hrvaški prestolnici. Ob pogledu na nebo in naprave nekaterih izredno pomembnih izumiteljev, med katerimi velja poudariti Nikolo Tesla, smo si izpopolnili naravoslovno znanje. Zatem je sledila vožnja do Slavonskega Broda. Pokrajina začne opazno prehajati v druge reliefne oblike, okolica pa nas prične opozarjati, da vstopamo v kraje z nekoliko drugačnimi zgodovinskimi okoliščinami. Pri prehodu čez bosansko mejo je to že precej očitno. Opazimo, da na istem ozemlju plapolajo različne zastave, poškodovane stene hiš in opozorilni znaki na mine pa pričajo o tamkajšnjih neporavnanih sporih. Ob pogledu na tovrstno podobo, iz katere izstopajo vse številčnejše na novo obnovljene hiše, nas je pot pripeljala mimo Zenice do Sarajeva.
Med hribe ugreznjena prestolnica ima posebno, izstopajočo zgodovino, ki smo jo na kratko spoznali. Kot sarajevski ponos polpretekle zgodovine velja omeniti sloviti Tunel, zgrajen v zadnji vojni pod letališčem, ki je povezoval sarajevsko stran z regijo Butmir. Med glavne tradicionalne znamenitosti pa seveda sodijo Begova džamija iz 16. stoletja, džamija Careva, ki se ponaša z medreso, arkadnim dvoriščem in kupolasto
streho, pa tudi stara pravoslavna cerkev ter Univerzitetna knjižnica iz 19. stoletja, ki je bila nekoč mestna hiša. Za pridobitev občutka tipičnega sarajevskega utripa smo si ogledali muzej Svrzina kuca. Pred obiskom Narodnega muzeja, kjer je na ogled naravoslovna in geološka zbirka z botaničnim vrtom, smo se sprehodili še po enem od prvih sarajevskih mostov Principovem mostu, blizu katerega je bil leta 1914 izvršen atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki pa danes nosi svoje staro ime Latinska cuprija. Občutek mestnega utripa smo sklenili s sprehodom po Baščaršiji, srcu in duši mesta s številnimi trgovinicami in umetnost-no-obrtnimi delavnicami, ki ustvarjajo vzdušje domačnosti.
Zadnji dan smo se prebudili v bolj mili, submedi-teranski klimi. Razgledali smo se po slikovitem središču Hercegovine, starodavnem
Mostarju. Slikovito mestno jedro se ponaša tako s številnimi džamijami, mostovi, kopališči ali hama-mi kot tudi s cerkvami, čaršijami in drugimi arhitekturnimi objekti, kjer se prepletajo orientalski in mediteranski vplivi. Na žalost pa je bil v zadnji vojni porušen najlepši spomenik turške umetnosti - stari kamniti most, ki ga je leta 1566 zgradil Mimar Hajredin. Danes je most obnovljen, ponovno v ponos mestu in pod zaščito UNESC-a.
Zadnji del poti je bil namenjen obujanju spominov na mogočne čase zmagoslavja in osvobajanja v 2. svetovni vojni. Ob znameniti, za bitko odločujoči strugi Neretve nas je kanjon popeljal do Jablani-ce, koder pot zavije med gorovja
vse do Prozora. Od tod nas je pot ob zmerni celinski klimi popeljala do Jajca, prijaznega orientalskega mesteca, ki leži na sotočju Plive in Vrbasa. Ogledali smo si spominsko hišo AVNOJ-a in katakombe. Pot nas je nato vodila preko Banja Luke in Bosanske Gradiške proti Sloveniji.
Potovanje smo zaključili z različnimi vtisi, pogledi. Za nekatere ja to ozemlje nepredstavljive groze, ki se v svetu ne sme več ponoviti, nas pa z njim vežejo tako zgodovinske kot kulturne vezi. To so kraji, ki nas spomnijo na nekoč združeno moč, ki nas je osvobodila, na čase, ki tudi v nas mladih prebudijo jugonostalgijo. Iz drugega zornega kota so to posebni kraji z mnogo bolj mešano kulturo, zato smo bih zelo gostoljubno sprejeti. Domov smo se vmih s prijetnimi vtisi in kar ne gre zanemariti, siti kot boben.
Tomaž Logar, dija ŠCRM
12
9. februar 2012
NASI ODLIČNI ŠPORTNIK
Kamniški ObČAN
MIRU KREGARJU TROFEJA JURETA ROBICA ZA EKSTREMNE ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2011
V Litiji je minulo soboto potekal finalni izbor Slovenec leta, ki ga organizira časopisna hiša Dnevnik. V okviru tega dogodka so drugo leto zapored v spomin na ekstremnega kolesarja Jureta Ro-biča podelili nagrado Trofeja Jureta Robi-ča. Prvo leto jo je za svoje dosežke prejel ekstremni kolesar Marko Baloh. Omenjeno nagrado podelijo ekstremnemu športniku na podlagi njegovih dosežkov v pretekli sezoni. Miro Kregar si jo je zaslužil s tretjim mestom na Svetovnem prvenstvu v ultraman triatlonu lanskega novembra. Poleg tega je bil na stopničkah v svoji kategoriji na polovičnem Ironmanu v avstrijskem St. Poltnu, na triatlonu na ironman razdalji v avstrijskem Poders-dorfu in z rekordom proge absolutno najhitrejši na Ultramaratonu Istra 2011.
Miro o podelitvi nagrade pravi: »Kot je povedal že eden glavnih organizatorjev Tone Fornezzi, mi to priznanje ni bilo dodeljeno samo na podlagi lanske uspešne sezone, temveč za vse moje dosedanje delo v triatlonu. Z njim sem se seznanil pred skoraj 30 leti in mu ostal zvest do danes. Nekaj sem v triatlonu naredil, nekaj me, upam, še čaka. Na zmagah sem slavil, na porazih se učil. Ob dogodkih, kot je bila ta podelitev, vidiš, da ljudje spoštujejo vloženo delo in trud. In naravno je, da to vsakomur veliko pomeni. Tako tudi meni. »e nekaj res rad počneš, stvari pelješ, kot najbolje znaš. In ne odnehaš pred vsako oviro - ko zmanjka volje, greš dalje s trmo.«
Miro Kregar je bil ob tem dogodku sprejet v Akademijo slovenskih ekstremnih športnikov. Kaj to pomeni, smo izvedeli neposredno od novopečenega člana akademije: »Akademija slovenskih ekstremnih športnikov je bila ustanovljena s sodelovanjem Ministrstva za šport, kajti velikokrat gre za vrhunske in ekstremne dosežke športnikov, ki so izven normativov Olimpijskega komiteja in posledično niso deležni obravnave, ki bi jim dejansko pripadala. Konkreten primer je Jure Robič, katerega trofejo sem prejel - par mesecev pred smrtjo je izgubil službo v Slovenski vojski, ker kljub dosežkom ni imel formalne kategorizacije OK. V Akademiji nas je 12 slovenskih športnikov. V roku 1-2 mesecev bomo imeli ustanovno srečanje in takrat vam bom lahko kaj več povedal o tej temi.«
Miru čestitamo tudi iz uredništva našega časopisa in mu želimo uspešno športno pot še naprej.
Tomaž Planko
ZLATA ROKAVICA KICKBOXINGA
Kamničana Andrej in Aljoša uspešna na mednarodnem turnirju Golden Glove
Začetek tekmovalne sezone v kickboxingu se začne s tradicionalnim mednarodnim turnirjem »Golden Glove«, ki je potekal 28. januarja v Coneglinau (ITA), in je prvi na sporedu svetovne organizacije WAKO (World Association of Kickboxing Organisation). Da ta turnir sodi med močnejše v Evropi, pove podatek, da je bilo prijavljenih 1000 tekmovalcev iz 22 držav iz kar 150 klubov. Med njim tudi aktualni svetovni in evropski prvaki, katere imamo tudi v Sloveniji, ki so upravičili vlogo favoritov v svojih kategorijah, predvsem v disciplini kick light, kjer smo v samem svetovnem vrhu. Turnirja se udeležijo tudi mnogi slovenski klubi, saj predstavlja prvi preizkus forme njihovih tekmovalcev pred tekmovalno sezono, ki traja praktično skozi vse leto. Tekmovanje je potekalo dva dni v disciplinah semi in light contact, kick light, glasbene forme tertimske borbe. Tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale so pokazali, da so odlično pripravljeni, saj je bilo za osvojitev medalje potrebno zmagati v povprečju vsaj 3 borbe. 1. mesto je pričakovano osvojil član Žiga Štiftar, 2. mesto član Aljoša Šlebir iz Kamnika, 2. mesto mladinec Andrej Repnik iz Kamnika, 2. mesto kadetinja Lana Kovic.
Marjan Bolhar
ANDREJ VIDEČ NAJVIŠJE DOSLEJ
Sredi meseca januarja letošnjega leta je v teniški dvorani na Otočcu potekalo državno prvenstvo do 12 let, na katerem so nastopili tudi trije kamniški igralci. Medtem ko sta se Jan Rode in Andrej Videc v glavni turnir uvrstila neposredno (vanj se neposredno uvrsti enaindvajset igralcev), je moral Lukas Nickel Koželj v kvalifikacije (v njih je zaigralo šestdeset igralcev, v glavni turnir pa jih je napredovalo samo osem). Lukasu, ki je na tekmovanjih Teniške zveze Slovenije začel nastopati šele novembra lanskega leta, je bilo to prvo državno prvenstvo v karieri, zato nanj ni odšel z velikimi tekmovalnimi ambicijami. Lukasov nasprotnik v prvem krogu Jure Glodež iz Ptuja, ki se nahaja na 54. mestu lestvice do 12 let, je bil pred tekmo videti veliko previsoka ovira za našega igralca, a Lukas je z odlično igro presenetil vse in zmagal z 9:3. V drugem krogu je bil njegov nasprotnik še boljši igralec, in sicer Gal Hercog iz Maribora, ki je na lestvici celo na 36. mestu. Tudi v tej tekmi je Lukas pokazal največ, kar zmore, in klonil šele v zaključku tekme - končni rezultat je bil 9/6 za Hercoga. V prvem krogu glavnega turnirja sta naša igralca Jan in Andrej imela sila neugodna, a ne nepremagljiva nasprotnika. Oba sta svoje delo opravila z odliko - Jan je s 7:6 6:2 premagal Jakoba Pelicona iz Ljubljane, Andrej pa s 6:4 6:4 Alena Tuška iz Maribora. V drugem krogu sta Kamničana imela še težje delo, saj se je Jan pomeril s petim nosilcem Rokom Komacem iz Izole, Andrej pa s tretjim nosilcem Timom Tekavcem iz Ljubljane. Predvsem Andrej je imel izredno priložnost, da se uvrsti v četrtfinale, saj je ob porazu s 7:5 7:5 zapravil vodstvo 5:3 v prvem nizu ter vodstvo s 40:0 pri rezultatu 5:6 v drugem nizu. Jan je držal korak z nasprotnikom do rezultata 44, nato pa »izgubil sapo« in tekmo s 6:4 6:1. Naša igralca sta združila moči v konkurenci dvojic in za uvod premagala novomeški par Berus/Pate s 7:5 7:6, v četrtfinalu pa sta gladko s 6:1 6:1 izgubila proti navezi Podlipnik/Ku-pčič iz Maribora. Na lestvici Teniške zveze Slovenije do 12 je Andrej Videc znova napredoval in je v tem trenutku najvišje v karieri, to je na 13. mestu, medtem ko je Jan Rode s 14. zdrsnil na 20. mesto, kar je prav gotovo precej manj, kot je sposoben. Lukas Nickel Koželj je v slabih treh mesecih »iz nič« skočil na 77. mesto, njegove igre pa kažejo, da bi v prihodnosti lahko
»segel« ne precej vinje.	Matjaž Pogačar
Pogovor z lokostrelcem Klemenom ©trajharjem in MTB kolesarjem Rokom Korošcem
v
»Ce si v reprezentanci, veš, da si dober«
v sklopu predstavitev kamniških mladih športnih upov, ki uspešno zastopajo Slovenijo na največjih mednarodnih tekmovanjih, smo tokrat poklepetali z lokostrelcem Klemenom Štraj-harjem in MTB kolesarjem Rokom Korošcem.
Klemen Štrajhar iz Porebra v Tuhinjski dolini je star 17 let in je član Lokostrelskega kluba Kamnik. Poleg športa, ki ga postavlja na prvo mesto, rad posluša ročk, kot pravi, mu je najbolj všeč stari rock prejšnjega stoletja (AC /DC, Guns n' Roses, Metallica...). Od filmov najraje pogleda kakšno fantastiko ali misterij.
Med drugim o dogodivščinah s tekmovanj pove: »Različnih zabavnih situacij je bilo veliko, med drugim nas je navigacija v Nemčiji na poti na Poljsko preusmerila in smo se pošteno izgubili. Po mednarodnih tekmah organizatorji pripravijo bankete, kjer se tekmovalci družimo in tam je zelo zabavno. V spominu pa mi je ostala tudi neprijetna prigoda, ko so po končanem mladinskem pokalu v Španiji kljub varnostnikom tatovi ukradli kompletno lokostrelsko opremo našim trem mladinkam.«
Rok Korošec iz Hruševke v Tuhinjski dolini je star 18 let in je član Kolesarskega društva CALCIT Kamnik. Obiskuje Srednjo poklicno in strokovno šolo Bežigrad (SPSŠB), smer Logistični tehnik. Tekmuje za CALCIT bike team-GT. Pri klubu pravijo, da je Rok eden prvih uspešnih »produktov« Calcitove kolesarske šole, ki pod vodstvom Mohorja Vrhovnika in njegovih sodelavcev odlično deluje.
Rok Korošec
Povej kaj več o športu, s katerim se ukvarjaš!
Klemen: Lokostrelstvo je šport, v katerem si prizadevamo zadeti čim več puščic v sredino tarče, tj. rumena oz. deset, in ne dopušča napak. Na to kako bom zadel tarčo, pa vpliva več pomembnih dejavnikov. Sama tehnika strela, psihična in verjemite ali ne, tudi fizična moč. Meni osebno, sta najbolj pomembna dva dejavnika: koncentracija, s katero pride tudi natančnost, in samozavest. Zame je lokostrelstvo umetnost. Vsakomur, ki bi pokazal zanimanje za ta šport, bi mu enostavno svetoval, da naj poskusi. Ker gre za individualni šport, se mora vsak posameznik sam odločiti, ali je pripravljen za tako zvrst športa.
Rok: Gorsko kolesarstvo je razdeljeno na 4 discipline: cross country, bmx, spust (downhill) in 4 cross. Sedaj prihaja tudi nova disciplina, imenovana eliminator (šprint na izločanje). Sam tekmujem v cross country-ju. Cross country je sestavljen iz vzponov in spustov. Navadno je treba prevoziti več krogov, dolžina teh je od dirke do dirke različna. Tekmovanje navadno
Klemen Štrajhar
Rok: V šoli sem imel nekaj problemov v 1. letniku. Sedaj mi gre z usklajevanjem šole in treninga dobro, pri šolskih obveznostih mi šport celo pomaga, ker imam delovne navade in se znam bolje organizirati.
Katero tekmovanje bo tvoj letošnji vrhunec sezone?
Klemen: Ciljam na Olimpijske igre, za kar bo treba priti na stopničke na članskem evropskem prvenstvu. Če mi uspe priti na OI, bo to zagotovo moj vrhunec sezone, drugače pa bo to dvoransko svetovno prvenstvo v Las Vegasu, mladinsko evropsko prvenstvo na Danskem in člansko evropsko prvenstvo na Nizozemskem.
Rok: Letošnji vrhunec bo verjetno v maju, ker je takrat največ tekem za Svetovni pokal. Pripravil pa se bom tudi za svetovno prvenstvo, ki bo v sosednji Avstriji. Forma pa mora tako ali tako biti skozi celo sezono.
Tvoji največji uspehi in kateri dosežek ti največ pomeni?
Klemen: Največji dosežek je ekipno 3. mesto, ki sem ga dosegel na svetovnem mladinskem prvenstvu lansko leto na Poljskem
Kaj ti pomeni članstvo v slovenski reprezentanci?
Klemen: Članstvo v slovenski reprezentanci mi veliko pomeni, saj sem v teh letih pridobil veliko pomembnih izkušenj in se veliko naučil, spoznal veliko lokostrel-cev iz drugih držav in z njimi delil izkušnje.
Rok: Članstvo v reprezentanci mi pomeni zelo veliko, ker imam tako veliko več motivacije, saj veš, da si dober, če si član reprezentance. Ponosen sem, da zastopam barve slovenske reprezentance.
Imaš poleg ukvarjanja s športom in šole še kakšen hobi?
Klemen: Poleg lokostrelstva se učim tudi kitaro, ampak se učim sam, saj za glasbeno šolo nimam časa. Redno obiskujem fitnes, rad rišem, berem, poleti veliko kolesarim in se ukvarjam tudi z drugimi športi, kolikor mi čas dopušča.
Rok: Posebnega hobija nimam, saj nimam veliko prostega časa, če ga pa že imam, doma pomagam očetu. Rad imam tudi igre z žogo, računalniške igrice ter druženje s prijatelji, ki mi pomenijo veliko.
Klemen (na desni) med največje športne dosežke šteje 3. mesto ekipno na svetovnem mladinskem prvenstvu, Poljska 2011.
Kdo tej je navdušil za šport in koliko časa že treniraš?
Klemen: Letos je moje 9. leto. Doma smo videli oglas Lokostrelskega kluba Kamnik v Kamniškem občanu, v katerem so vabili navdušence, da se udeležijo lokostrelskega tečaja. Na pobudo staršev sem se odločil, da bom poskusil. Ta šport mi je postal takoj všeč in to traja vse do danes.
Rok: Treniram že 5. leto, ta šport sem spoznal na dokaj nenavaden način. Organiziran je bil Miklavžev tek, ki sem se ga udeležil, da bi videl, kako je kaj s kondicijo. Pred startom sem se malo ogreval in takrat sem spoznal Mohorja Vrhovnika, ki me je povabil, naj pridem pogledat na enega od treningov, ki se v zimskem času odvijajo v telovadnici. In res sem šel nekajkrat na trening v telovadnico, potem pa mi je ta šport postajal čedalje bolj všeč in tako sem začel tekmovati.
Rok je na svetovnem prvenstvu 2011 v Švici prikolesaril do izjemnega 20. mesta (foto Vanja Kodermac).
traja od 1 ure in 30 minut pa do slabih dveh ur, odvisno od organizatorja tekmovanja. Po navadi se ob koncu tekme nabere okrog 1000 višincev in 30-40 kilometrov. Vse je seveda odvisno od terena in proge. Gorsko kolesarstvo je zelo naporen šport. Zahteva veliko treninga, zdrave prehrane, počitka in še veliko drugega. Ta šport se je začel dobro razvijati tudi pri nas, a žal zaenkrat ni veliko zanimanja zanj, ker zahteva veliko truda, časa in discipline.
Kako ti uspeva usklajevati šolo in treninge?
Klemen: Hodim na Gimnazijo Šiška (športni oddelek). Letos sem dobil status individualca, s katerim lahko delam predmete po izpitih. To mi je zelo olajšalo stvari, saj bom letos v šoli veliko odsoten. Zelo pomembna je organiziranost časa. Po treningu se grem ponavadi učit in dam druge stvari na stran.
v konkurenci 31 ekip z vsega sveta, sledi 13. mesto posamično leta
2009	na svetovnem mladinskem prvenstvu v Turčiji in 3. mesto na Evropskem mladinskem pokalu v Armeniji maja 2011. Lani sem dosegel tudi dva evropska rekorda v kadetski konkurenci, in sicer ekipno na vse štiri razdalje in posamično na razdalji 50 m (evropski mladinski pokal, Ciper, julij 2011). Veliko mi pomeni tudi zmaga na mednarodnem lokostrelskem turnirju leta
2010	v Franciji, kjer sem v mladinski konkurenci premagal 145 tekmovalcev, lansko leto pa sem na istem tekmovanju dosegel 3. mesto. Sem lastnik več državnih nazivov in državnih rekordov.
Rok: Bil sem udeleženec 1. mladinskih olimpijskih iger v Singapurju, kjer nam ni šlo najbolje, drugače pa je moj najboljši rezultat na svetovnem prvenstvu v Švici, kjer sem končal na 20. mestu, lahko pa bi bil še višje, če ne bi imel smole s kolesom.
Bi rad koga pozdravil, sem mu zahvalil?
Klemen: Najprej bi se rad zahvalil Lokostrelskemu klubu Kamnik, ki mi je vedno omogočil, da sem dosegal svoje cilje, mojemu prvemu trenerju Gregorju Konč-anu, ki me je spoznal z osnovami lokostrelstva, klubskemu trenerju in zdajšnjemu trenerju slovenske mladinske reprezentance Mateju Zupancu, ki me je vzgojil v to, kar sem, in seveda svoji družini, ki me nesebično podpira pri doseganju mojih športnih in življenjskih ciljev.
Rok: Pozdravil bi vse, ki me poznajo, še posebej mojega trenerja Gregorja Mikliča in Mohorja Vrhovnika, brez katerega si ne predstavljam, kako bi bilo v slovenskem gorskem kolesarstvu in klubu.
Klemenu in Roku želimo, da se jima izpolnijo zastavljeni cilji, predvsem pa vse dobro na njuni športni poti.
Tomaž Planko
Iz tabora Calcit Volleyball
CALCITOVKE PREMAGALE NOVO KBM BRANIK
Odbojkarice Calcit Volleyballa so začele s tekmovanjem v letošnjem Državnem prvenstvu. Ker so na sporedu še vedno tudi tekme Interlige, so se v kamniškem in mariborskem taboru domenili, da tekmi Interlige štejeta tudi za Državno prvenstvo. Tako so imele še pred začetkom tekmovanja Mariborčanke že vknjiženo zmago doma s 3:1. Prav zaradi tega je bila tekma v Kamniku proti Štajerkam še kako pomembna za čim boljše izhodišče v končnici prvenstva.
Še pred tem dvobojem pa so
Kamničanke gostovale pri najboljši ekipi prvega dela prvenstva, ekipi Luke Koper. Calcitovke so prikazale dobro igro in v prvih dveh setih nadigrale domačinke. V tretjem setu pa so nerazumljivo popustile in dopustile znižanje rezultata. V četrtem setu so se Pokalne podprvakinje le uspele zbrati in zabeležiti pomembno zmago.
Tudi v derbiju proti Novi KBM Branik so Kamničanke odlično začele tekmo in v prvih dveh setih nadigrale Mariborčanke, ki pa so se nato zbrale in rezultat zopet
Sprejem Kamnicank v veliki meri vpliva na njihovo igro. Foto: Primož Mahkovec
izenačile na 2:2. Ko so se pri rezultatu 8:2 za gostje v tie breaku mnogi v dvorani že spraševali ali imajo Kamničanke kakšen štajerski sindrom, pa so se domače uspele pobrati in v neverjetni seriji prešle v vodstvo in na koncu tudi zmagale v derbiju, s čimer so dokazale, da Mariborčanke le niso tako suverene in da bo prvenstvo še kako zanimivo.
Za to pa so že v naslednjem krogu poskrbele prav Kamni-čanke. Gostovale so pri Vitalu v Ljubljani, ki so ga pred mesecem dni v polfinalu Pokala premagale v manj kot uri. Tokrat v Ljubljani ni igrala obolela Kramolčeva, kot kaže, je to močno vplivalo na igro Calcitovk. Prvi set so izgubile na razliko, nato dva dobile brez težav, v četrtem pa zopet dopustile domačim, da so se oddaljile in v končnici zopet uspele na razliko tudi zmagati. V tie breaku so se Kamničanke v končnici le zbrale in tako zabeležile še tretjo zmago v modri skupini. Sedaj bodo morale za prvo mesto na lestvici čakati na »kiks« Štajerk, seveda ob predpostavki, da je bil to zadnji kamniški. Tekma z Mariborčankami pa je štela tudi za Interligo,
kjer pa so Kamničanke že skoraj zapravile vse možnosti za napredovanje na Finalni turnir in bodo kot kaže zopet osvojile peto ali šesto mesto, kot že v prvih dveh sezonah.
CALCIT VOLLEYBALL VSE BLIŽJE ACH VOLLEYU
Konec prvega dela in začetek drugega dela prvenstva pri moških pa je potekal v znamenju dvoboja med Calcit Volleyballom in Ach Volleyom. Že na tekmi zadnjega kroga prvega dela so se Kamniča-ni dobro upirali Ljubljančanom in le malo sreče jim je zmanjkalo, da niso osvojili častnega seta. Le tega pa so v prvi tekmi drugega dela. Ce v prvem setu še niso bili blizu, pa so v drugem setu popolnoma nadigrali goste in jim tako kot drugi letos odvzeli set v slovenskem prvenstvu. V tretjem setu so nato bili gostje zopet boljši. V četrtem pa bi lahko Kamničani prišli tudi do velike točke, a jim je na poti stal sodniški par, na koncu, ko pa so domači zopet za-pretili pa kanček sreče. Tako so se Ljubljančani veselili zmage 3:1, domači pa so dokazali, da bodo s trdim delom v nadaljevanju prvenstva zagotovo trn v peti tudi ekipi ACH Volley. Kamničani so sicer s porazom padli na tretje mesto, zato bo vsaka tekma v tem delu še kako pomembna, saj si želijo pred končnico za-
gotoviti čim izhodišče.
boljše
V	MALI ODBOJKI ŽE
V	ČETRT-FINALU
Odbojkarji in odbojkarice v mali odbojki so odlično nadaljevali prvenstvo in si že zagotovih nastop v četrtfinalu Calcitovke so z zmagama nad Jesenicami in Žužemberkom osvojile prvo mesto v tretjem krogu, njihovi vrstniki pa po zmagah nad Go Vol-leyom in Logatcem ter porazom proti Brezovici drugo.
V mini odbojki so si najmlajše igralke druge ekipe z zmagama proti Domžalam in Škofji loki priigrale drugi krog repasaža. Starejše deklice so v A ligi premagala Domžal in Olimp, druga ekipa pa v B ligi Šentvid in Logatec.
Kamničani doma ne poznajo besede predaja. Foto: Primož Mahkovec
Druga kadetska ekipa je v B ligi izgubila proti Kranju in Bledu, slabše pa gre letos tudi kadetom v A ligi, saj so v drugem krogu zabeležili poraza proti Žužemberku in Salonitu.
Cicol.
NAPOVEDNIK TEKEM:
11.2., ob 20.00 - ©D Kamnik, 1. DOL ženske - Calcit Volleyball: Aliansa 15.2., ob 18.00 - SD Kamnik, 1. DOL moški - Calcit Volleyball: Panvita Galex 15.2., ob 20.00 - SD Kamnik, 1. DOL ženske - Calcit Volleyball: Luka Koper 18.2., ob 20.00 - SD Kamnik, Interliga ženske - Calcit Volleyball: Post Dunaj 18.2., ob 15.00 - OS Stranje, 3. DOL moški - Calcit Volleyball: Mokronog 22.2., ob 17.30 - SD Kamnik, 1. DOL moški - Calcit Volleyball: Astec Triglav 22.2., ob 20.00 - SD Kamnik, 1. DOL ženske - Calcit Volleyball: UOK Vital
6 medalj in 14 finalnih nastopov za kamniške plavalce
Med 26. in 29. januarjem se je v letošnji evropski prestolnici kulture Mariboru odvijalo zimsko združeno prvenstvo v plavanju v članski, mladinski in kadetski kategoriji. Pokriti olimpijski bazen Pristan je v organizaciji domačega plavalnega kluba Branik Maribor gostil 377 plavalk in plavalcev iz 25 slovenskih klubov. Med udeleženci niso manjkali plavalci CALCIT swimming, ki so nastopili z ekipo treh plavalk in sedmih plavalcev. Tekmovanje, ki traja štiri dni, za vsakega športnika predstavlja velik fizični in psihični napor, zato so priprave zelo zahtevne in pomembne. Kot kaže, so se kamniški plavalci na svoje nastope zelo kvalitetno pripravili in na prvenstvu dobro unovčili svoj trud iz pripravljalnega dela sezone.
V prvem dnevu predtekmovanj je z uvrstitvijo v popoldanske finale navdušila Kristina Uršič v disciplini 400m kravl in 200m delfin. Kristi, kot jo kličejo njeni prijatelji, je v finalu kadetinj na 400m kravl osvojila drugo mesto s časom 4:34,42 in zaostala samo za plavalko in Ravenskega Fuži-narja. Nato je nastopila se v finalu na 200m delfin in si v epskem dvoboju s plavalko iz domačega Mariborskega Branika v zadnjih 25m priborila prvo zlato medaljo na tem prvenstvu. S časom 2:24,18 je odplavala tudi boljši rezultat, kot je to uspelo starejšim plavalkam v mladinski in članski kategoriji. V četrtkovem finalu so nastopili tudi fantje v postavi: Žan Špenko, Matic Maček, Jaka Podjed in Rok Lavš. V kadetski štafeti 4x100m kravl so osvojili odlično sedmo mesto s časom 4:00, 17.
Drugi dan predtekmovanj se je Žan Špenko z osmim časom na 100m kravl uvrstil med najboljših osem plavalcev v kadetski kategoriji v popoldanski finale. V finalu je s časom 0:56,54 svojo uvrstitev še izboljšal in končal na končnem sedmem mestu. Žan je v finalnem delu nastopil še v drugem finalu na 200m mešano in s časom 2:24,37 končal na osmem mestu. Kristi se je v finale uvrstila v disciplini 100m kravl in z novim osebnim rekordom 1:01,21 osvojila četrto mesto. Ob koncu večera je Kristi nastopila še v njeni najdaljši disciplini na tem prvenstvu 800m krav in se veselila novega odličja za osvojeno drugo mesto. Njen čas 9:28,14.
Tudi tretji dan prvenstva so kamniški plavalci nadaljevali s finalnimi nastopi. Ponovno je to uspelo Kri-
stini Uršič v disciplini 50m delfin z osvojenim četrtim časom 0:30,27 in dobrim obetom pred njeno paradno disciplino 200m kravi ob zaključku finalnega dneva. Pred tem pa je v isti disciplini navdušil Matic Maček, ki je dodobra mešal štrene v zadnjih metrih in osvojil šesto mesto s časom 2:03,76. Matic je bil v letniku 1997 v disciplini 200m kravl najboljši v državi. Končno smo dočakali tudi nastop Kristi, ki je še enkrat dokazala, da 200m kravl trenutno odplava najhitreje med kadetinjami in veselili smo se nove najvišje stopničke. Njen čas je bil 2:10,22.
Zadnji dan prvenstva je večina plavalcev kazala začetke utrujenosti. Čeprav smo med manjšimi klubi v Sloveniji, se velikost srca pokaže v vodi in to so naši plavalci kazali vse štiri dni. Zadnji dan je presenetila Polona Repar, ki je z močno popravljenim osebnim rekordom na lOOm delfin in časom 1:11,02 ujela uvrstitev v mladinski finale, kar je velika potrditev za vloženo delo. V popoldanskem finalu je s časom 1:10,02 še izboljšala svoj najboljši čas in končala na šestem mestu. Tudi Kristi je bila glavna akterka zaključka prvenstva in je v finalu na 50m kravl v zadnjem
centimetru za stotinko sekunde prehitela soplavalko iz ljubljanske Olimpije ter osvojila tretje mesto s časom 0:28,36. Nastopila je še v finalu na 100m delfin. Kot si je tudi sama želela, smo si želeli tudi vsi ostali, je zadnjo disciplino na tem prvenstvu zaključila z odliko. Po 50 metrih je obračala kot tretja, zadnji obrat na 75 metrih še ni odločil o zmagovalki, v zadnjih metrih pa je bila želja in pripravljenost na strani
kamniške plavalke, ki je zmagala s časom 1:05,57, kar pomeni sedmi najboljši čas v zgodovini slovenskega plavanja v kategoriji kadetinj.
Zadnji nastop so opravili še fantje v štafeti kadetov 4x100m mešano in s časom 4:31,27 osvojili sedmo mesto. Kamniško ekipo so sestavljali še Lara Seretin, Žiga Komar in Gašper Vrhovnik, ki so s svojimi nastopi izboljšali osebne rekorde in so bili pomemben člen v skupnem
uspehu kamniške ekipe CALCIT Swimming.
Čeprav je samo ena kamniška plavalka osvajala odličja, so tudi drugi plavalci dokazali, da se lahko uvrščajo med najboljše v Sloveniji. V veliko vzpodbudo so nam čestitke trenerjev iz drugih klubov, ki vedo v kakšnih pogojih treniramo in se čudijo, kako nam uspeva osvajati takšne rezultate.
VLADO VUČKO
LOKOSTRELSTVO
©olsko regijsko tekmovanje v Muti na Koroškem
Lokostrelska dvoranska sezona je na vrhuncu. Tekme si sledijo kot po tekočem traku. Člani in članice Lokostrelskega kluba Kamnik, ki v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru dosegajo vrhunske rezultate, se udeležujejo vseh slovenskih in tudi mednarodnih tekem. Zadnja velika mednarodna tekma je potekala konec januarja v francoskem mestu Nimes, ki je štela tudi za svetovni pokal. Na njej so se zbrali svetovno znani lokostrelci in lokostrelke, ki so dokazali svojo kvaliteto in priča smo bili zares vrhunskim rezultatom. Iz Lokostrelskega kluba Kamnik je na to tekmo odpotovalo 10 tekmovalk in tekmovalcev. Najboljšo uvrstitev je v kadetski kategoriji dosegel Gašper Štrajhar, ki je med 84 tekmovalci zasedel 8. mesto, kar je bila najboljša slovenska moška uvrstitev, Jaka Komočar je v mladinski kategoriji zasedel 9. mesto, Mateja Andrejka pa je bila med članicami na 17. mestu.
Poleg dvoranskih tekem, ki so
jih slovenski lokostrelski klubi organizirali od lanskega novembra, je v nedeljo, 29. januarja, v Muti na Koroškem potekalo šolsko regijsko lokostrelsko tekmovanje, na katerem so nastopili učenci, učenke, dijaki in dijakinje slovenskih osnovnih in srednjih šol iz severnoslovenske regije, kamor spada tudi Kamnik z okohco. Na tekmi so poskušali ustreliti normo za nastop na dvoranskem šolskem državnem prvenstvu, ki bo potekalo v začetku marca v Kočevju. Naši mladi tekmovalci in tekmovalke so se na to tekmo dobro pripravili in pod vodstvom klubskega trenerja Mateja Zupan-ca, njegovega pomočnika Borisa Andrejke in vaditelja lokostrelstva Anžeta Podbevška vsi ustrelili zahtevano normo, česar so se najbolj razveselili tisti, ki so prvič tekmovali na tekmi. Streljali so 10 X 3 puščice, maksimalno število krogov je 300. Velikost tarče je drugačna kot na državnih tekmah, odvisno od starostne skupine.
Rezultati:	3. mesto:
Učend 4. - 6. razred:	krogov 4. mesto: DOMEN HORJAK 214 4. mesto:
krogov	krogov Učenke 4. - 6. razred: 6. mesto:
3. mesto: EVA VENE 199 kro-	krogov gov 16. mesto:
Učend 7.- 9. razred;^	krogov
1.	mesto: GAŠPER ŠTRAJHAR 21. mesto: 292 krogov	krogov
2.	mesto: ŽIGA RAVNIKAR 25. mesto: 282 krogov	186 krogov
JURE KOSMAČ 281 GAŠPER TONIN 276 LUKA ARNEŽ 268 MATIC TONIN 238 TIMOTEJ BOŽIČ 210 JAKOB WEINGERL
Učenke 7. - 9. razred: ^
1.	mesto: BARABARA STEFU-LA 247 krogov
4. mesto: TEJA SLANA 172
krogov
Dijakinje 1. - 5. letnik:
2.	mesto: MASA RAJH 253 krogov
Dijaki 1. - 5. letnik: _
1. mesto: KLEMEN ŠTRAJHAR
295 krogov
3. mesto: ANDREJ MAJDIČ 289 krogov
8. mesto: LUKA GJURIN 282 krogov
11. mesto: ŽIGALIPOVŠEK 271
krogov
16. mesto: ALJAŽ ZORE 190
krogov
ČESTITAMO!
LKK
»lani in članice Lokostrelskega kluba Kamnik na šolski tekmi v Muti.
14
9. februar 2012
PLANINSTVO - ZANIMIVOST
Kamniški ObČAN
Tone ©karja z vnukom na Veliki planini.
Tone Škarja -75 uspešnih let
Kdor se zanima za aipinizem, ne more mimo Toneta Šicarja. Njegovo deio na tem področju ga je trajno zapisaio ne samo v siovensko, ampak tudi v svetovno zgodovino pianinstva, aipinizma. Naj bo toie samo skromna zahvaia in prikaz deička njegovega izjemnega prispevka za pianinstvo, še posebej aipinizem.
Januarja je minilo tričetrt stoletja, odkar je v Mengšu, od koder je eden najlepših pogledov na Kamniške planine, prišel na svet Tone. V hribe je začel hoditi v srednji šoli in od takrat jih ni nikoli več zapustil za dalj časa. Ko jih je zaradi drugih stvari dal »malo na stran«, sva ga s Koscem spet zvabila nazaj. Vsaj tako naju je »obtožil« v svoji knjigi Stene mojega življenja. Vendar je ta obtožba pravzaprav pohvala - ni težko prepričati žabe, da skoči v vodo.
Tone je član kamniškega planinskega društva in častni, toda še vedno aktivni član kamniškega alpinističnega odseka nepretrgoma od leta 1956. Kot najboljši kamniški alpinist je konec leta 1957 prevzel vodstvo odseka za več kot 8 let, nato pa od leta 1968 deset let uspešno vodil postajo GRS Kamnik, ki je med njegovim vodenjem predstavljala idealno povezavo med alpinizmom in reševanjem. V to obdobje spada tudi postavitev prvega bivaka Pavla Kemperla na Velikih podih (1973). Več kot dvajset let je deloval v upravnem odboru PD Kamnik.
V začetku svojega delovanja v alpinizmu se je dokazal z zelo kakovostnimi kopnimi vzponi predvsem doma, nato pa je premaknil slovenski alpinizem v lednem plezanju na višjo stopnjo. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hotel samo navesti vse, kar je kakovostnega preplezal v Franciji, in to v času, ko je bil že obisk Chamonixa prava avantura. Vsi ti vzponi so mu odprli obisk Kavkaza leta 1964 (preplezal je Križ Užbe) in nato leta 1965 udeležbo v II. JAHO. Tam je pomagal odkriti pot na dotlej še neosvojeni vrh 7902 m visokega Kangba-čna. Nepal in Himalaja sta ga tako prevzela, da se je tja pogosto vračal in se še vedno vrača. Za svojo dušo, predvsem pa je kot vodja odprav ali »samo« njihov član s svojim znanjem in izkušnjami ogromno prispeval k boljšemu delovanju odprave: Kangbačen 1974 in 2007 (vodja), Sagarmata (Čomolungma oz. Mount Everest - 8848 m) 1978 in 1979 (vodja), 1996 (član), Jalung Kang (8505 m) 1985 (vodja), Kang Ri (6240 m) 1986 (vodja, opravil prvi pristop), Čo Oju (8153 m) 1988 in 2001 (član), Šiša Pangma (8016 m) 1989 (vodja), Kangčendzenga (8586 m), 1991 (vodja), Anapurna (8091 m) 1992 in 1995 (vodja), Daulagiri (8167 m) 1998 (vodja), Sionolču (6887 m) 1994 (vodja) in Ama Dablam (6856 m) 2005 (član).
Kot načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije več kot trideset let neutrudno skrbi za razvoj predvsem slovenskega odpravarskega alpinizma in po svojih najboljših močeh pomaga vsem odpravam, ki se obrnejo nanj. Večina slovenskih najpomembnejših uspehov v Himalaji, deloma pa tudi drugod, je namreč povezana z njegovim imenom - idejno, organizacijsko ali na kakšen drug način. To se kaže tudi v neumornem zbiranju denarja za odprave, v zadnjih petnajstih letih pa tudi za tečaje osnovnih planinskih veščin oz. šolanje vodnikov nepalske planinske organizacije v Nepalu. Predvsem njemu gre tudi zasluga, da smo Slovenci zelo dostojno predstavljeni v planinskem muzeju v Pokari.
Kot eden najbolj pokončnih ljudi v PZS še vedno veliko dela. Je mislec in delavec, odločen, pronicljiv, realen, tudi oster, zato včasih nerazumljen ali narobe razumljen. Dosledno se drži vodila: »Ne prosite za naloge, ki bi ustrezale vašim močem, ampak prosite za moč, da boste lahko opravili svoje naloge.«
Velikokrat vidi, česar drugi ne, razume in dojame, česar drugim ne uspe ali jim ni dano ali nočejo, in marsikaj ve. Zato ima tudi mnoge nasprotnike. Je eden redkih, če ne celo edini, ki je imel povsem izdelano realno vizijo slovenskega alpinizma, ki jo je poskušal v največji meri tudi izvesti. In zato je še vedno v zobeh nekaterih.
Himalaja ga ni odvrnila od vzponov v hribih, v katerih je plezal na začetku svoje alpinistične kariere. Še vedno je alpinistično zelo aktiven - opravi kakšnih deset vzponov letno, ki so glede na njegova leta nadpovprečni: februarja 1989 Desna v Ojstrici v enem dnevu, 1997 Severna grapa v Skuti, 1999 Brusova v Mali (Koroški) Babi, maja 2000 Kozmični raz v Aiguille du Midi, SV raz Kalške gore, v letu 2001 severni greben Kočne, dvakrat na Velikem Kleku, prečenje Mont Blanca, 2003 zimski solo vzpon čez vzhodno steno Ojstrice in še in še. Leta 2006, ob 100-obletnici prvega vzpona čez severno steno Triglava po Dolgi nemški, jo je kot 69-letnik ponovil v čistem solo vzponu, kar je vsekakor občudovanja vedno dejanje, in pri tem doživel novo rojstvo.
Kar je dajal hribom in kar je prejemal od njih, je dajal tudi drugim. Svoja doživetja je zapisal najprej v Planinskem vestniku, nato pa še v knjigah kot avtor ali soavtor (učbenik Hoja in plezanje, Stene mojega življenja, Kangbačen, Mount Everest, Jalung Kang, Na vrhu sveta, Stoletje v gorah, Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Planinski zbornik ob 110-letnici PZS, Slovenci v Himalaji, Kangčendzenga, gora usode in druge. ). Leta 2011 je napisal knjigo Po svoji sledi, ki ni samo avtobiografija, ampak tudi presek dogajanja v slovenskem alpinizmu v zadnjih šestdesetih letih. Napisal je veliko spremnih besedil za knjige drugih avtorjev, člankov v časopise in še in še ....
Več kot 40 let je gorski vodnik in dolgo vrsto let tudi registriran vodnik PZS, ker tudi tu gleda stvari celovito. Ni mu tuje tudi gorništvo, čeprav kot zaveden Slovenec in domoljub podpira planinstvo.
Še bi lahko našteval njegovo bogato delovanje, pa naj zaključim s tem, da je Tone lahko vzor vsem. Prav počaščen sem, da sem njegov sodobnik in član istega alpinističnega odseka. Iskrene čestitke z željo po še veliko uspešnih letih v hribih in dolini.
Bojč
Pčancnskc kotcček
Priznanje KA PZS odpravi na Suelian feng
V organizaciji Društva za gorsko kulturo iz Domžal in PZS so bila 24. januarja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah
podeljena priznanja Komisije za alpinizem in Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije najuspešnejšim alpinistkam, alpinistom, športnim plezalkam in plezalcem za dosežke v letu 2011. Pozdravnem govoru podpredsednika PZS Boruta Peršolja je sledila podelitev, ki je bila popestrena z izborom kratkih filmov, ki bodo predvajani na 6. festivalu tako imenovanega »gorniškega« filma aprila v Domžalah.
Najuspešnejša alpinistka je Ana-stasija Davidova (AO Ljubljana Matica), nagrado za posebne dosežke so pa dobile: Neda Podergajs in Tina Di Batista (AO Ljubljana Matica). Najuspešnejši alpinist je Luka Kranjc (AO Celje Matica), nagrado za posebne dosežke so prejeli: Andrej Grmovšek (AO
Aleš Holc, vodja ^juspešnejše slovenske odprave v letu 2011.
Med vajo v ledenem slapu.
Avstriji pa ne. Zato morajo vsi, ki se pridružijo GRS, najprej opraviti usposabljanje za hojo in plezanje v kopnem, snegu in ledenikih, šele nato pride na vrsto usposabljanje za reševanje. Zato je bilo tokratno redno usposabljanje reševalcev iz Železne Kaple posvečeno predvsem gibanju v ledu in snegu: stojišča, sidrišča, varovališča, zaustavljanje zdrsov, plezanje v snegu in lednih slapovih, izdelava in uporaba začasnih nosil - vlake iz bivak vreče. Iz kamniškega društva GRS so se usposabljanja udeležili Janez Ažman, Cene Berčič, Franc Miš, Bojan Pollak in Matjaž Šerkezi. Poleg usposabljanja je potekala izmenjava informacij tako o tehničnih podrobnostih, novostih v avstrijski in naši GRS, kakor tudi o samem delovanju, kjer imajo npr. pri helikopterskem reševanju Avstrijci ravno nasprotne izkušnje. Pri njih se namreč dogodi celo, da poleti helikopter reševat ponesrečene, ne da bi bila pred tem obveščena GRS. Zanimivo je bilo tudi to, da se je usposabljanje tokrat odvijalo na Jezerskem, v slapu, imenovanem Vikijeva sveča.
Zimska vaja DGRS Kamnik
člani društva gorska reševalna služba Kamnik so v soboto, 28. januarja, izvedli vajo iz zimskega reševanja. Snega je bilo zelo malo.
Prva pomoč ponesrečenemu.
Kozjak), Nejc Marčič (AO Radovljica), Tomaž Jakofčič (Akademski AO), Aleš Holc (AO Kamnik), Peter Juvan in Igor Kremser (Akademski AO) ter Matic Obid (AO Nova Gorica). Najperspektivnejši alpinist je Luka Stražar (Akademski AO).
V	športnem plezanju pa Kamničani (še) nimajo svojih predstavnikov, ki bi segali v sam vrh. Najuspešnejša športna plezalka je Mina Markovič (PK 6b Ptuj), najuspešnejši ŠP pa Klemen Bečan (ŠPO Tržič).
Kamničani skupaj z domačini Železne Kaple
V	Avstriji je usposabljanje za gorske reševalce drugače rešeno kot v Sloveniji. Pri nas je pogoj za članstvo v GRS naziv alpinist, v
Dvig z aki čolnom
izdelavi sidrišč so z dveh strani spustih v vrtačo reševalca in zdravnika, ki sta ustrezno oskrbela ponesrečenca in ju namestila v akia čoki oz. v UT nosila. Z vrvmi in s pomočjo škripca so ponesrečenca potegnih iz vrtače in ju pripravih za transport v bolnico. Sledila je vaja, v kateri je moral vsak udeleženec najti tri zakopane plazne žolne. V vrtači severno od Tratic, kjer je bilo malo več snega, je potekal prikaz delovanja naprave za usposabljanje v hkratnem iskanju do pet zasutih žohi. Vaja je bila zaključena z analizo.
Poleg 23 članov DGRS Kamnik se je vaje udeležilo tudi pet policistov iz policijske postaje Kamnik in enote gorske policije, saj je medsebojno sodelovanje zelo koristno. Povabilu se je odzvalo
tudi 5 gorsldh reševalcev iz postaje gorske reševahie službe iz Za-dra (Hrvaška), ki so se popohioma vključih v delo. Svoj obisk je napovedal tudi podpredsednik postaje GRS Železna Kapla, vendar mu je to preprečila bolezen. Zgledno je bilo tudi sodelovanje osebja družbe Velika planina, zaklad narave. Vajo je vodil kandidat za inštruktorja GRS Damijan Kočar ob pomoči inštruktorjev GRS Janeza Ažmana, Boštjana Griljca m Jerneja Laniška ter kandidatov za IGRS Mateja Bizjaka in Matjaža Šerkezija.
Spominski pohod na Grintovec
Že več kot 10 let se člani AO Kamnik tretji vikend v januarju odpravijo na spominski pohod na Grintovec v spomin na vse, predvsem v hribih preminule člane AO. Ta datum je izbran z namenom, ker se je 19. januarja 1991 ponesrečil Danilo Golob in 17. januarja 1997 Janez Plevel. Pohod ni posebej organiziran, razen za AŠ, za katero je to tudi del učenja plezanja v snegu, pa tudi spoznavanje te strani alpinizma. Več kot 30 članov AO Kamnik se je skupaj ali posamično povzpelo na Grintovec po različnih smereh in tako izpolnilo besede, izrečene ob slovesu: » In, ko bomo spet gazili sneg proti vrhovom, plezali čez stene, se podajali v Himalajo, ko bo jutranje ali večerno sonce zlatilo vrhove, ko bo polna luna posrebrila in začarala planine, ko si bomo podajali roke na vrhu, boste dragi Tomaž, Matej, Pubi, Danilo, Mihol, Sonja, Thinc, Štefan, Miha, Marjan, Cene, Drago, Albert .... spet z nami...«
Bojč
Obisk medicinskih veteranov v Kamniku
Na pobudo dr. Nikolaja Sadnikarja so 12. januarja Kamnik obiskali zdravniki in poveljniki VII Banjiške divizije nOv in POJ, ki so preživeli hude vojne čase. V tej veliki in močni enoti je bil tudi naš kamniški rojak dr. Sadnikar kot edini Slovenec, ki je bil v tej vojni enoti zdravnik - kirurg. Preživele zdravstvene veterane še veno veže trdna vez in zaobljuba, da se že nekaj let srečujejo v raznih krajih od Istre do Ljubljane in obujajo spomine na njihovo težko in odgovorno delo, ko so dan in noč reševali življenja težkim ranjencem.
Vaje so se udeležili tudi policistu
/ . Vabljeni na PUSTOVANJE
ob živi glasbi
ij	v soboto 18. februarja
šprizjizmano rizzizrvaeijiz; za PRfiZNOVfiNjfi poROFi jGBiLejev...
^^ • JJ'	Poleg različnihjedi po naročilu vas vabimo na
£ TIPIrU dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
GOSTILNA
vendar vsaj toliko, da so jo lahko izvedli. Sicer pa vzrok za nesreče v zimi ni samo plaz, ampak predvsem zdrs.
Vaja je bila izvedena po scenariju: Na Veliki planini sta v globljo vrtačo padla dva po-hodnika, od katerih naj bi eden imel zlomljeno stegnenico, drugi pa poškodbe hrbtenice. Mesto nesreče je bilo podano z geografskimi koordinatami. Reševalci so se takoj po prejemu obvestila ustrezno opremljeni podali na mesto nesreče (Pod Purmanom), ki so ga našli s pomočjo naprav za satelitsko orientacijo (GPS). Po
Kljub letom se je dr. Sadnikar potrudil, da je organiziral vse potrebno za to imenitno srečanje zdravnikov in bolničark VII. Banjiške divizije. Ta enota je mnogim slovenskim partizanom ostala v trajnem spominu, ko se je borila v Istri in pri zavzetju Trsta. Nekaj časa je ostala na Krasu, da bi se v primeru napada spopadla tudi z Ander-sonovo armado, v kateri so bili v glavnem Poljaki. Ko je minila nevarnost agresije se je enota vrnila v Srbijo v svojo bazo, naš Nikolaj pa je ostal v Sloveniji in kot civilni zdravnik nadaljeval delo v raznih krajih od Portoroža do Kamnika.
Na obisk v Kamnik je prišlo l5 zdravnikov in bolničark in Nikolaj jim je predstavil zgodovinske zanimivosti mesta in jim razkazal njegovo muzejsko zbirko. Ob kosilu v hotelu Malograjski dvor so strnili svoje vtise z željo, da se še vrnejo v Kamnik. Pred kosilom sta Sadnikar in nekdanji član te enote polkovnik Milan Cvetanovič obudila spomine na težko in dolgo pot enote od Sutjeske do Trsta. K besedi so povabili tudi mene, da sem jim kot častni predsednik ZZB krajevne organizacije Kamnik, opisal boj za svobodo Kamničanov in trpljenje mnogih družin, ko jih je okupator streljal in izganjal iz njihovih domov v nemška taborišča kot sužnje na prisilno delo.
Naši gostje so bilo nadvse hvaležni za lep sprejem, izrazili so željo, da se še kdaj vrnejo v Kamnik, ker jim je ostal v lepem spominu kot mesto s prijaznimi krajani.
Alojzij Konda
9.februar 2012
Prehranska dopolnila pod drobnogledom
Rdeče jabolko, zelena solata ali vitamini in minerali v tabletki?
Ponudba prehranskih dopolnil, med katerimi lahko izbira slovenski potrošnik, je zagotovo pestra, saj je v register prijavljenih že več kot 3.000 prehranskih dopolnil. Manj pa je znanega o njihovi kakovosti, zato so v ZPS izvedli primerjalni test 12 vitaminsko-mineralnih prehranskih dopolnil, 10 namenjenih odraslim, in dve, ki sta namenjeni otrokom. Na testu so preverili, koliko vitaminov in mineralov zares vsebujejo ali so označbe skladne z zakonodajo in ali so morda zavajajoče. Test je financiralo Ministrstvo za zdravje RS.
Zakaj testiranje?
»Ker se na MZ zavedamo problematike varovanja interesov potrošnikov na področju prehranskih dopolnil, smo se odločili, da finančno podpremo primerjalno potrošniško testiranje vitaminsko-mineralnih prehranskih dopolnil, saj se v okviru uradnega nadzora daje večji poudarek na preverjanje njihove varnosti. Poudarimo naj, da je bila s stališča varnosti večina prehranskih dopolnil ustreznih, kar pa seveda ni zagotovilo, da je prehransko dopolnilo hkrati ustrezno tudi glede označevanja in vsebnosti hranil (vitaminov, mineralov)«, je dr. Marjeta Recek pojasnila odločitev Ministrstva za zdravje RS, da podpre testiranje.
Dandanes so potrošniki preko različnih medijev dnevno soočeni z informacijami, ki jim priporočajo uporabo raznolikih prehranskih dopolnil in številni se prav na podlagi oglasnih sporočil odločijo za nakup, saj obljubljajo, da nam bodo povrnila zdravje, izboljšala počutje ipd. »Ljudje si v večini primerov sami
'predpisujejo' prehranska dopolnila, kar še posebej velja v zimskem času, ko je pogostost prehladov večja. Zagotovo bi bil zanimiv podatek, koliko denarja za tovrstne izdelke letno nameni slovenski potrošnik, saj nam vse bolj agresivno oglaševanje vzbuja slabo vest, da ne poskrbimo ustrezno za svoje zdravje, če ne posežemo po njih«, je komentirala pestro ponudbo prehranskih dopolnil Breda Kutin, predsednica ZPS. Da se poraba tovrstnih izdelkov povečuje, kaže tudi trend naraščanja prijav prehranskih dopolnil, kar kaže visok interes tudi s strani proizvajalcev, vendar pa je na drugi strani malo znanega o njihovi kakovosti. »Odgovornost za zagotavljanje kakovosti in varnosti prehranskih dopolnil nosi nosilec dejavnosti, je pa seveda kakovost tesno povezana s proizvodnimi stroški. Jasno je, da 'samonadzor' pri takšni množici prehranskih dopolnil na tržišču ni najbolj učinkovit. Zato smo se zelo aktivno lotili priprave priporočil za zagotavljanje kakovosti in uvajanja
Kako je potekalo testiranje?
1.	Kupili so 12 vzorcev prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine in minerale (kompleks). Deset za odrasle, dva za otroke.
2.	Izdelke so kupili v DM Drogerie Markt Slovenija, Hipermarket Mercator, Lekarne Ljubljana, Sanolabor, preko zastopnika blagovne znamke Herbalife, na spletnih straneh http://www.vitalabo.si in http://www.enaa.com/oddelki/zdravieInLepota/dept.asp?dept_id=-2405.
3.	V akreditiranem laboratoriju so določili vsebnost vitaminov C, E, Bi2, folne kisline ter mineralov (cink, kalcij, železo, magnezij in selen) in ugotavljali, ali količina ustreza navedbam na označbi.
4.	Pri vrednotenju rezultatov o vsebnosti vitaminov in mineralov so upoštevali smernice »Tolerance pri označevanju hranilne vrednosti živil« (IVZ, 2009), čeprav veljajo za živila in so razmeroma »ohlapne« za vrednotenje rezultatov prehranskih dopolnil. Žal v Pravilniku o prehranskih dopolnilih tolerance niso določene.
5.	Ogledali so si ustreznost označb na izdelkih in ugotavljali, ali so skladne s predpisi ter ali so za potrošnika morda zavajajoče.





Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 85. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama
MARIJA PANCUR
po domače Erzarjeva mama iz Zg. Tuhinja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in ostalim za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje,
sveče, sv. mase in drugo pomoč. Posebna hvala dr. Plesnarjevi in patronažni sestri Lojzki, hvala pevcem za odpete pesmi v slovo, pogrebcem in praporščakoma, se posebna hvala Ivici Bajde za izrečene ganljive besede slovesa ter duhovniku za lepo opravljen
pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste na kakršen koli način nudili vašo pomoč in žrtvovali vas čas ter hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino ob izgubi nase drage mame.
Vsi njeni
Januar 2012
sheme za spodbujanje kakovosti prehranskih dopolnil. Za dosego cilja pa so pika na i zagotovo tudi neodvisna testiranja s strani potrošniških organizacij«, je pomen in nujnost ustreznega nadzora nad kakovostjo prehranskih dopolnil izpostavil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Kdaj po prehranska dopolnila?
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek. Prehranska dopolnila so glede na sestavo razdeljena na več skupin, kot na primer vitamini in minerali, rastline in rastlinski izvlečki, prehranske vlaknine, čebelji
pridelki in mikroorganizmi. »Pa vendar je potrebno poudariti, da uživanje uravnotežene prehrane lahko ponudi organizmu vse potrebne vitamine in minerale v optimalnih razmerjih in koncentracijah,« je poudarila Urška Blaznik z IVZ in dodala: »Seveda obstajajo izjeme, npr. posameznikih, pri katerih zaradi določenih stanj, obdobij in življenjskih pogojev lahko nastopi višja potreba po vitaminih in mineralih in je vnos možen tudi preko prehranskih dopolnil.«
Prehranska dopolnila niso zdravila!
Prehranska dopolnila po obliki (npr. tablete, kapalne stekleničke, prašek) in načinu uporabe spominjajo na zdravila, zato jih ljudje
Nasvet
•	Ne uživajte prehranskih dopolnil na »lastno pest«. Pred nakupom se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, zlasti če jemljete zdravila za določeno bolezen ali če želite dopolnilo ponuditi otroku.
•	Prepričajte se, da je na vitaminsko-mineralnem dopolnilu izrecno označeno, da je namenjeno otrokom. Če te označbe nima, je namenjeno le odraslim, oziroma starejšim od 14 let! Na ZPS so ugotovili, da so otroci vse bolj pogosto neposredno izpostavljeni oglaševanju (v obliki nagradnih iger, oglasov v otroških revijah, med predvajanjem televizijskih programov za otroke,...), zato bodo pristojnim organom posredovali pobudo za zakonsko ureditev oglaševanja, ki je namenjeno otrokom.
•	Ne kupujte prehranskih dopolnil, pri katerih vas proizvajalci prepričujejo, da z uravnoteženo prehrano ni mogoče zadostiti potrebam po hranilih. Pa tudi ne tistih, za katera obljubljajo, da zagotavljajo »čudežno« ozdravitev oz. jim pripisujejo, da zdravijo posamezne bolezni.
•	Ne priporočamo kupovanja dopolnil na spletu, še posebej pri tistih ponudnikih, ki nimajo sedeža pri nas ali v EU.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Kogar imamo radi, nikoli ne um:re, le zelo, zelo daleč je.
V SPOMIN
IGORJU MATEU BARIŠIČU
(1971-2011)
V petek, 3. februarja, je minilo žalostno leto, odkar sva po
težki bolezni izgubila ljubljenega sina. Vse poti in misli vodijo tja, kjer dragi nas Igor počivaš. Naj
te spremlja petje angelov. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Mami Cilka, tata Mijo in drugi njegovi
Februar 2012
pogosto zamenjujejo. Vendar je potrebno poudariti, da je prehransko dopolnilo namenjeno dopolnjevanju običajne prehrane in ne zdravljenju ali preprečevanju bolezni, čemur so namenjena zdravila. Navajanje zdravilnih lastnosti zato na dopolnilih ni dovoljeno.
Velike razlike v cenah
Cene vitaminsko-mineralnih prehranskih dopolnil, ki so jih kupili, so zelo različne. Za en zavitek so plačali najmanj 0,71 evra (»DAS gesunde PLUS«), največ pa kar 19,04 evrov (»ABC Plus«). Vendar na ZPS poudarjajo, da je potrebno dejansko ceno izdelka presojati glede na to, koliko nas stane dnevno priporočeni vnos prehranskega dopolnila. Tudi po tej presoji je najcenejši »DAS gesunde PLUS (dnevni priporočeni vnos stane le 4 cente). Glede na
dnevno priporočeni vnos pa je najdražji vzorec »Source of Life« (1,89 evra).
Veliko možnosti za izboljšave pri označbah
»Pri preverjanju označb smo ugotovili kar nekaj kršitev, eden izmed izdelkov je imel na primer celotno označbo v tujem jeziku. Ugotovili pa smo tudi, da vrednosti preverjenih hranil, ki so bile zapisane na označbi, le pri treh vzorcih niso bistveno odstopale od analitsko določenih vrednosti.
Največkrat so bile razlike med označeno vrednostjo hranila in analitsko ugotovljeno vsebnostjo v laboratoriju pri vitaminu E,« je komentirala kakovost označb prehranskih dopolnil dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodala: »Pri večini izdelkov pa smo našli tudi navedbe, ki s poudarjanjem vloge vitaminov in mineralov nagovarjajo potrošnike k rednemu uživanju le-teh, kar je za potrošnike zavajajoče.«
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
Ljubljanska cesta 68, Kamnik tei./faks: 01/831-15-72
TAXI
MNWWWVm
041 686-520
Taxi prevoz Kamnik 3 €, Kamnik-Domžale 7 €, Kamnik-Ljubljana 15 €, Kamnik-Brnik 15 €.
POGREBNIK d.Q.p.
Pogrebne storitve, Dvprje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.ppgrebnik.cpm
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili na te.
V SPOMIN
Deset let mineva, odkar je odšel od nas
IGOR ZLATKOVIC
(1980-2002)
Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Še vedno si v naših srcih.
Vsi njegovi
Februar 2012
Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric
FRANC ŽAGAR
z Duplice pri Kamniku
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete mase. Hvala gospodu župniku Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem MoPZ Solidarnost in trobentaču. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev, Društvu invalidov Kamnik in Balinarskemu klubu Duplica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
Januar 2012
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
V SLOVO
V 87. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga
MARICA SPENDE
Od nje smo se z žalostjo v srcih poslovili 2. februarja 2012
na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji
poti, darovali sveče in svete mase in nam izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, in gospodu župniku Antonu Dularju za lepo opravljen obred.
Vsi njeni.
Februar 2012
Srce je omagalo, t\>oj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 92. letu življenja je odšla sestra, teta in svakinja
FRANCKA ŠTRUKELJ
iz Tunjiške c. 2/b, upokojenka OŠ 27. julij Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom na Tunjiski cesti 2b za lepo sosedsko sodelovanje, ob slovesu pa
za cvetje in izražena sožalja. Hvala dr. Jermanovi za zdravljenje, osebju DSO Kamnik za požrtvovalno nego do konca njenega življenja, patru Ernestu za pomoč in vsem njenim nekdanjim sodelavcem OŠ 27. julij Kamnik.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 2012
Mercedes-Benz servis tovornih vozil
Cotman Igor s.p., Godič 86 Tel.: 01/8325 021, 041 625 762
S 1. februarjem opravljamo tudi zamenjavo in popravilo gum za osebna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo
Delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.

OPTIKA OC65NA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik T(eI.:0I/83I7-005 Breznikova 15, Domžale TeI.:OI/72I6-436 (Breza CEnter)
Vinko: 03I/795- 960
Gostišče pri Planinskem orlu
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net
odpito od 10. do 22. ure, torek zaprto
Spet organiziramo	.
VESELO PUSTOVANJE z ansamblom Galop siTe^L in nagradami za najboljše maske v soboto, 18. februarja.
Naše goste pričakujemo v novih, prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Zaželjene rezervacije.
Še posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico,
rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Ženinu in nevesti, ki s svati praznujeta in prvo poročno noč preživita pri nas, podarimo razvajanje v savni in džakuziju in prvi zakonski zajtrk.
Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandardne sobe (LCD IV, računalnik in brezplačni internet, klima, talno ogrevanje) in wellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek.

Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si
Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot_^ nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob.
Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte. Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od IS'^ do 19^ torek in petek od do
OHRANITI
VEČNO
MIADOST?
www. peugeot.si
NIČ lAŽJEGA!
PEUCEOTi
Včlanite se v program Moj Peugeot in izkoristite do 35 % popust na pooblaščenih servisih Peugeot!
Postanite član programa MojPeugeot in vzdrževanje vašega Peugota v optimalni formi bo lažje in ceneje l<ot l<adarl<oli. Na pooblaščenih servisih Peugeot boste za servisne storitve plačevali do 17,50 %, za originalne rezervne dele pa do 35 % manj. Za prijavo in informacije o programu MojPeugeot obiščite www.peugeot.si, pokličite 080 26 24 ali povprašajte pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot
MojPeugeot
peugeot
MOTION 6 EMOTION
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
Na ŠOLSKEM CENTRU
Projekt »Evropski oddelek« se zaključuje, na ŠCRM pa pridobitve teh oddelkov ohranjamo še naprej. Še naprej potujemo, pripravljamo mednarodne izmenjave, spoznavamo Evropo in sovrstnike iz različnih šol, družimo se, in vračamo v Slovenijo prepričani, da je doma najlepše. Naši dijaki so se tako v šolskem letu 2011/12 udeležili treh mednarodnih izmenjav.
S	
	■ / /
RUDOLFA MAISTRA KAMNIK potujemo,
da ugotovimo, da je doma najlepše!
Dijaki ŠCRM v Nemčiji
Mednarodna izmenjava s KRG se je začela v okviru triletnega mednarodnega projekta »Okolje gradi mostove«. V tem času smo s partnersko gimnazijo navezali pristne stike, zato naše sodelovanje negujemo tudi po izteku projekta.
Neustadt an der Weinstrafie je manjše mesto ob Renu v zvezni deželi Rheinland-Pfalz. KRG je klasična gimnazija. Med enotedensko izmenjavo tako v Nemčiji kot pri nas je prvi dan običajno »družinski dan«, da dijaki spoznajo člane in življenje svoje gostiteljske družine. V naslednjih dneh so dijaki prisotni pri pouku ter spoznavajo šolo in mesto. Obiščejo univerzitetno mesto Heidelberg, pri nas pa našim gostom razkažemo podzemni svet Škocjanskih jam in Primorsko._
Dijaki ŠCRM v Italiji
Dijaki 2.d in 2.č razreda so konec novembra obiskali dijake Šolskega centra D'Aguirre v Salemiju na Siciliji. Po vikendu, ko so dijaki spoznali svoje gostitelje, njihove družine, gimnazijo D'Aguirre in slikovite kraje v bližini Salemija, so obiskali še Palermo z normansko palačo in njeno Palatinsko kapelo, grški tempelj in amfiteater v Segesti, arheološki park v Selinunteju in Trapani, od koder so se z gondolo vzpeli do izjemnega srednjeveškega mesteca Erice. Ves teden sta dijake spremljala sonce in toplo vreme, ki sta skupaj s prisrčnim sprejemom gostiteljskih družin ustvarjala čudovito vzdušje in prijateljstvo, ki ga bodo zagotovo še poglobili, ko bodo dijaki s Sicilije sredi marca obisk vrnili.
Ekskurzije pO Sloveniji in Evropi
Poleg izmenjav center vsako leto pripravi tudi obvezne in izbirne ekskurzije doma ter po svetu. Dijaki se potepajo po Trubarjevih poteh, po Primorski, Beli Krajini, Dolenjski, ali jo mahnejo v Makedonijo, Albanijo, Celovec, Zagreb; Sarajevo, Beograd, Pariz, Dunaj, Rim, Prago ali London. Izmenjave in ekskurzije so odlična oblika avtentičnega učenja. Dijaki spoznavajo drugo deželo, njeno kulturo, običaje in življenje ter se sporazumevajo v tujem jeziku. Učijo se razumeti in sprejemati drugačnost, s tem pa razvijajo strpnost in celovitejši pogled na družbo.
Dijki ŠCRM na Švedskem in Švedi v Kamniku
Dijake 3. c Šolskega centra Rudolfa Maistra so septembra obiskali dijaki švedske gimnazije Ava iz predmestja Stockholma, ki so takšni kot naši: radovedni, živahni in zgovorni. Že po prvem dnevu je jezikovna trema izginila, teme pogovorov pa so se kar odpirale. Ponovno srečanje, tokrat na Švedskem, je bilo konec novembra. Njihovo podeželje je kot Božičkova dežela, ki v tem času diši po značilnih božičnih piškotih. Pa še pravega losa boste videli. Dijaki so si ogledali Stockholm, muzej na prostem- Skansen in seveda hokejsko tekmo, ker Švedska brez hokeja na ledu ne obstaja! Še dijaki so se pomerili med sabo, in ... zmagali so Kamničani!

Projektni dnevi
Znano je, da se dijaki najbolj učijo izven učilnic. Zato so projektni dnevi, s katerimi spodbujamo praktično in sodelovalno učenje, stalnica na našem centru. Organiziramo projektne dneve v Kranjski Gori, na Krasu,vBohinju,Prekmurju in drugjepo Sloveniji.
In seveda, maturantske ekskurzije v Grčijo, Španijo ali na SiciUjo, so tisti posladek, ki se ga veseU vsak maturant.
Obiščite nas na informativnih dnevih! Pričakujemo vas s prijaznostjo, prepričali vas bomo s kvaliteto!