St. 66. V Goriui, v soboto due 18. avgusta 1906. Letnik VIII. Izhaja vsuk tort'k in soboto ob 11. uri predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pad«na ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zveiSer. Staue popošti prejeniuii ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutraoje izdanje). TJredništvo in upravni^tvo ae uahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vettarini h. ŠH. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. OgJasi se raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Odkritje M. Vilharjevega ; spomenika v Postojni. : Med može, ki so delovali ob težkem ' preporoda sloveaskega naroda še pred letom 1848 in nadalje, spada mož od- ličen v svojenu značaja, kremenitih načel j kot kraäki kamen, mož, čegar spomin ni I slavila v nedeljo le njegova ožja domovina j Notranjska, arnpak v duhn tudi vsa Slo- J venija, mož, katerega častni spomin se \ je oLhajal v nedeljo v oarčjo Notranjske, v kraja, ki vsled enega izmed največjih naravnih čudes svetov, poznane pod- zemske jame, s-lovi po celem »veto. Ta 1 mož, slovenska koreniaa po srcu in dohu, je Miroslav Vilhar, naä pesnik in pisatelj, ki si je stekel za svoj narod nevenljivih zaslug. Vreden je, da ga slavi ; narod, med katerira si je s svojim de- ¦ lovarijCm postavil sam — monamentam ¦ aere perennius. Na trga v Postojni se j dviga od nedelje na najlepšem kraju ; spomenik njemo, ki mu ga je postavilo ono ljndstvo, med katerim je živel, de- loval in umrl. Spomenik je jako prikup- ljivo umetniško delo po načrtn Vilhar- j jevega rojaka, gospoda Jagra. Na kame- nitem podbtavku, do katerega vodi dvoje stopnic, atoji Vilharjev doprsni kip. Na kamenitem podstavku so pod njegovim imenom vklesane z zlatimi črkami Vilharjeve zlate besede : ;1Cujte gore in bregovi, da sinovi slave smo.u Lepo ozadje, novo stopnišče do krasne postonjske sole, in dalje krasen razgled na razvalino starega grado, dela spomenik tern prikupljivejši. V spomenik vklesana je vodovodna cev, iz katere teče sedaj napeljana po bronasti kači j bistra voda. Udeležba iz vseh strani Slovenije, iz Primorske in Hrvatske, ]e bila ogromna. Navzočih je bilo tadi mnogo Čehov, ki so bili ta dan na svojem potovanju v Postojni. Samo Ijabljanski posebni vlak pri- vedel je čez 600 goatov. Nekoliko manj jih je pripeljal tržaški posebni vlak. Goste sprejel je na kolodvoru v Postojni odbor za Vilkarjev spomenik, dalje po- stojntki Sokol ter Čitalnica in bralno draštvo. Med pokanjem topičev in sviranjem dv(h goJb — Ijubljanske društvene ter doniače — odäli so izletniki v trg, ki je bil okrašeu z narodnimi trobojnicami. Po naznanjeni uri došla so društva nu trg pred zagrnjen spomenik. Bilo je na tisoče zbranih, ki so čakali, da pade ztivesü. Slavnostni govor imel je gospod prc f'esor dr. Tominšek, ki je rekel med drugim : Vajeni »mo šumnih veselic, glasne slavnosti, vajeno je naše uho ubranih glasov godbe in petja, a srco nam ostane pri tem hladno. Danes je to drugače, ko slavimo Vilharja v njc-guvem duha. Slavnostni govornik njimerja zna- čaje Gorenjca, Dolenjca ter Notranjca. 0 slednjem pravi, da se spozna šele takrat, ko odpre oči in srce, potem se äele spozna pristno blago. Prvi, ki je razumel Notranjca, bil je Vilhar, on je povedal, kaj čnti njegov rojak. V na- daljnem govoru opisaje Vilharjevo delo- vanje. Rojen je bil leta 1818, umrl leta 1871. Bil je pesüik, pisatelj in skladatelj. On je bil prvi, ki je povedal Notranjcem, da so Slovenci. Lepe so njegove pesmice, mile ter nežne, presrčni tadi njegovi napevi. Kdo ne pozna pesmic : „Mila lanica", „Kot tičica sem pevala", yZ\- gorska" in dragih, ki poje slovenski mladenič ter slovensko dekle v vsakem kotu naše domnvine. Prvikrat se je oglasil leta 1845. Leta 1850 je že zagle- dalo beli dan drarnatično delo „Pred- jamska Ivanka", leta 1852 izdal je avoje pesni. Slavljenec bil je tadi poslanec in časnikar. Radi svoje odločnosti moral je celo prestati šesltedensko ječo, ker je v svojem listn „Naprej" posegel v boj, ki so mu ga v istem času šteli v zlo. Kon- čujoč govor pozivlja govornik, naj bodo rojaki Vilharjevi čuvaji tega spomenika. Navdušeno odobravanje sledilo je besedam govornika medtem, ko je padla zavesa, in tisočeri glasovi „Živio !** in „Slava !"* so zaorili do neba. Zastave so se klanjale, od daleč pa je odmeval strel ( topičev, noseč zvoke v oddaljene kraje. V imenu odbora govoril je gospod Lavrenčič, ki je izročal spomenik v varstvo gospodu županu in oskrbniätvu tržke občine. Spomenik je izklesan iz kraSke skale, ki je simbol Vilharjev, izpod njega pa izvira studenčnica, ka- tero naj zajema narod liki tstadenec njegovih del. Čuvajte spomenik vsake neprilike ! Za njim povzame besedo postojnski žapan, gospod 6t. Pik!. Zahvaljuje se udeležencem, pa tudi celemu narodo ter sprejema spomenik v varstvo. Tržki oskrbnik gospod Ditrich pravi, da je spomenik narodov dar, ki ni v kras same trgu, ampak celi Notranjski ter bo trajen spomin celemu narodu. Ozrimo üe na spomenik ter Čitajmo : „Čujte gore in bregovi, da ainovi Slave srno '" Dolžnost naša je, da si za vedno vpiäemo v srce te besede. Varovali bomo ta dar tako, da OBtane neoskrunjen tako kot je slavljenčev značaj, ki se ni nikdar upognil. Posnemajmo njega, ne zabimo ga, bodimo vneti in ne mlačni. Obema govoroma sledilo je burno odobravanjo. ! K besedi se je oglasil hrvatski aka- demik silozos gospod Ante Ž. Cividini, predsednik starčevičanske mladeži. V vznesenem govoru opisuje bratsko vez med Slovenci in Hrvati, ter pravi, da je njihovo srce tako veselo danes kot naše. BVaš Vilhar dal nam je našega Vilharja, srecni smo Hrvati zato. Dve domovini ima on, a obe ate mu pravi materi." V imenu Hrvatov, ki spoštujejo Vilharja, kliče iz V36 daše : „Večna ti slava !M Tema z navdušenim odobravanjein sprejetema govora sledila je slavnostna kantata, ki bo jo peli zdrnženi pevci pod vodstvom gospoda Kubišle izborno. Od- likoval se je v samospevu gospod Ditrich. Mogočno so doneli glasovi: „Tu dom je Tvoju, in nadalje „Po jezeru". Živahno pozdravljen oglasil se je nato k besedi sin Vilharjev. „Nisem pripravljen," pravi, „srce mi je ginjeno, zato dovolite, da se le v kratkih besedah zahvalim odboru in celemu slovenskemu narodu, ki je mojega oceta tako odli- koval." Gospod sodni tajnik v pok. dr. Dolenc se spominja še drugih zaslužnih .sorodnikov Vilharjevih, zlasti njegovega brata Ivana, sivolasega starčka, ki živi v Ljubljani ter se radi bolezni ne more udeležiti danaänjega slavlja. Zato se spomnimo starčka danes ter mu pošlji- mo svoje pozdrave. Temu govoru je sledilo poklanjanje vencev, ki so jih da- rovala društva ter korporacije in pa sorodniki pesnikovij: Zveze slovenskih pevskih druätev, Slovenska Matica, pevsko druätvo „Ljubljana", Postojina, knjižnica Nabrežina, damski veselični odsek, na- rodna čitalnica Postojina, „Staremu očetu", „Očetu in taatu Josipina in Ludovik", Košansko pevsko društvo, postonjski trg in postonjski Sokol ter bralno društvo Orehek. Društva, katerih je bilo korporativno ali pa po deputacijah blizu do 40 s tri- najstimi zastavami, med temi dve gasilski, so potem defilirala mimo spomenika. Spremljali ste jih obedve godbi. Lepo ie bilo gledati narodno zavedne notranjske grče z narodnimi trakovi preko krepkih prs. S tem je bila dopoldanska slavnost zaključena. Popoldne je bil obisk jame, ki je znana tako dobro kot v celi Ev- vropi, v ostalih delih sveta kot eno izmed prvih naravnih čudes vesoljstva. Nemo- goče je opisati to podzemsko krasoto, to prelestno sliko mogočnega Stvarjenja. Sto in sto obiskovalcev se je divilo ča- robnim prizorom, in sto in sto grl so orili ter odmevali globoko doli pod zemljo glasovi navduSenih občudovalcer te podzemske krasote. Kraeno je zlasti odmevalo petje, slovenski spev iz grl pevcev oddelka ljub- Ijanske „Glasbene Matice", ki jih je posebno živahno aklamiralo mnogobrojno ob- činstvo. Zaključni del cele slavnosti je bila večerna veselica na obširnem električno razsvetljenem travniku. Bil je pravcati naval občinstva na blagajno in notri na prostoru na razne paviljone, kjer bo dražestne gospe in gospice prodajale razne stvari, ki so seveda tudi potrebne za telo. Bilo je 10 paviljonov, in sicer za dobitke, prodajo tobaka in poštnih znamk, vrhniško pivo, kava, slaščico, Vrhpoljec, Dolenjec, Aurovo pivo, klobasice, ripav- ski BZelen", jestvine, äampanjec. Manj- kati seveda ni smel tudi oddelek za pies. LISTEK. Žalosten večer. Poteza iz življcnja kinota-libcralca. PastiiSkin. (Konec.) Nezajezljiv polok solzä se spusti preko obledelega lica Žežkinega, ko se spomni vsega tega in pomisli, kaj je sledilo onim trem letom sreče in bla- gostanja. Nastopilo je četrto leto, ono usodno, nesrečno leto, ki se je v njem vse pre- drogacilo, vse spremenilo. «V tem letu so ga zapeljali in pre- motih*1, je pomislila bedna revica z brid- kostjo. „Napolnili so njegovo dovzeto glavo 2 omiko, napredkom in svobodo in potem je šlo vedno nazaj in še gre in pojde tudi do konca, ako se nas Bog prej ne usmili in nam ne pomore s tem, da mu predragači njegovo pamet. Pravzaprav pa v začetku to ni bilo nič slabega, društvo je bilo pošteno in je res izvrševalo svoj uamen, kakor je bilo slišati. A že čez pol leta se je jelo nagibati na liberalno stran, dokler se ni popoli.oma nagnilo. Pametni možje, kakor gospod žopmk, gosjod učitolj, župan Košič in drugi, so tedaj izstopili. Oh, zakaj ni aledil tudi on njihovemu zgledu ! Tako pa je ostal, sebi in celi svoji dru- žini na škodo in nesrečo. In od tedaj ves gori za napredek, svobodo in kaj vem, kaj mi äe vse Stuli, kedar mu po- tožim, da tako ne moremo živeti "dalje, da se nam bliža poguba. Potem, pa kaj je treba njemu, kmetu, toliko tißtih časnikov ? Ne rečem — enega ali dva naj ima in naj čita, kedar mn dopuSča ras ! A on ai jih naroča po kakih deset in vedno le čita in čita — pri delu, pri j^di, na poti in povsod. In opazila aem, da postaja oa tega časa tudi napram meni in otrokom vedno bolj surov, oduren, razdražljiv in nentrpen. Ogiba se doma in dela in družine in lice njegovo bledi in upada od dne do dne. Moj Bog, moj Bog! Smili se me, rada bi mu pomagala, pa si ne da nve- tovati in si ne da. In zadnja dva me- seca, karje predsednik tistega nesrečnega društva, je še huje. Moj Bog, moj Bog, kaj bo iz tega? — In potem tifete vrsolice! — Ti, bnba, bodi doma in pehluj, jkz, mož- naprednjak, pa grem v veselico, grem na ples, grem na pojedino ! Kaj razumeir ti, baba, kaj je to: delo za narod, narodna prosveta! Molči in čepi doma za peejo in ne vtikaj se v naše zadeve ! Tako me izplača, ako ga hočem pripraviti časih na pravo poi. Gre in se vrne pijan tje po polnoči ali pa proti dnevu. Drugi dan predpoludne spi, popoludne pa izgine zopet v društvo računit, koliko dobičku imajo in popivat pozno v noč — za narod, za Slovence ! Moj Bog, ?aj pravim, da je ni v vasi nesrečnejše ženske od mene...." V tem se začujejo zunaj hipoma koraki — negotovi, opotekajoči se koraki. „On je", ji sine takoj v glavo in to zapreči nadaljni razvoj tužnih njenih mislij. — Vrata se nerodno odpro in skoznje prikrevsa z nekolikim naporom njen ne- j srecni Pepe — motnih očij, netrdnili nog, upalega lica . .. „Večerjo sem, baba !" zarohni su- rovo, da se ga žena malokaj ustraši. l Tudi Jatka, ki je spavala v materinem I naročju, se vzbudi prestrašena iz slad- , kega tina in jame jokati na gU«. „Pepe, pro8im te, govori vendar lepše in tišje. Kaj ti je treba tako rjo- veti nsd svojo ženo !" prosi Žežka svojega moža. — „Molči. baba, in ne jezi me !„ za- kriči mož zopet, da zažene Jutka še glasnejšijok. „Pepe, bodi vendar pameten, vsaj radi otroka, če nočeš drugače", prigo- varja žena proseöe, položi večerjo pre- denj, sede zopet na svoje preänje mesto in jame gugati Jutko na kolenih, da bi zopet zaspala. To opravilo spremlja z nspavajočimi besedami, ki jih govori v taktu, tako kakor guga dete: „Ni-na, na-na, ni-na, na-nau. „Kdo bo meni ukazaval?" se prič- ka mož dalje, medtem ko večerja. „Jaz sem gospodar v svoji hiši, jaz ukažem in smem delati, kar se mi poljubi, ra- zumeš! Ce ti ni prav, pa pojdi z de- tetom in z vsemi; kamorkoli hočeš, ne potrebujem te lu „Ti si vinjen, Pepe, nocoj pojdi spat! Se že pogovoriva jutri, kako in kaj", ga miri miroljubna žena. A tedaj je bil äe-le ogenj v strehi I Vladalo je živahno vrvenje, vmes pa 86 je na raznih krajih glasila alo- venska pesem ! Poleg domače inteligence in urad- ništva opazili smo med vnanjimi gosti ljnbljanskega žnpana g. Hribarja, kamni- škega dr. Kraata, ravnatelja „Glasbene Matice" g. Gerbiča s soprogo ter hčerko, gardnega ritmojstra in slovenskega pi- satelja g. pl. Andrejka itd. üspeh veselice bil je v soglasju s slavnostjo celega dneva povoljen v Tsakem ozira, moralnem in materielnem. Le nekaj nam ni ugajalo, česar ne moremo zamolčati: to neumestno šopi- rjenje z nemščino, ki smo jo čuli okrog paviljonov. Proč ž njo ! Pred vsem pa proč z nemškimi napisi na prvem mestu v jami! Rojaki Postojnčani! Berite na Vilharjevem spomeniku zlate besede : „Čujte gore in bregove, da sinovi slave smo !" Kako praviä Koseski ? „Kdor za- ničnje se sawi, podlaga je tajčevi peti I" „Slov." Dopis i. Z Livka. — Dan 15. avgasta je bil za nas prav poseben, dan. Imeli smo v svoji sredi presvetlega g. nadvojvod a Friderika in njegovo preodlično sprem- stvo. Dohod je bil napovedan in za to tudi sprejem zelo sijajen. Gospoda je priäla ob 10. ari predpoludne iz Ro- tarjev. Pred krasnim slavolokom sta po- zdravila Nj. cesarsko Visokost gg. žapnik in žapan. G. župnik je povdaril, da so Liv- <Čani bill Avatriji in nje vladarjem vaigdar 2vesti. Večno mlada korenika njih av- strijsk€ga domoljubja je pa njih kato- Hška religija, ki ukazaje vestno zvestobo ter adanoßt postavni oblasti. G. nad- vojvoda je opetovano zatrdil, da hoče to sporočiti Nj. Veličanstvu. Tadi g. žapan Fr. Šturm je dokaj krepko izrekel do- brodošlico. G. nadvojoda je opomnil, da ne zna slovenski in se je prav srčno zahvaljeval češki: „Dekuji, dekuji!" Obi- skal je takoj najvišjo vasico na Goriškem, Ravno, ki Ieži 1076 m nad morjem. Ravnani so ga dostojno pozdravili in prosili za pot. Predjužnik je bil na ozaljšanem dvorišču gostilne Š. Hrast-a na Livkn. Vabljena sta bila tudi oba gg. pozdravitelja. G. nadvojvoda je bil ves Č88 jako prijazen in Ijubeznjiv ter je ob slovesu še stisnil roke g. župniku in g. župann. Ob slovesu smo izročili pribočniku Nj. ce8arske Visokosti proänjo za pot z Livka na Ravne ozir. v Jevšček. Gospoda se je odpeljala v Tomin. — Posebna zahvala, da se je vse tako sijajno izvr- šilo, gre g. podpolkovniku v Kobaridu ter g. načelnika sinančne straže na Livkn visokor. g. grosu Strassoldo. Njegova hiäa — kosarna — je bila tako imenitno okrašena, da si jo je g. nadvojvoda še „Kaj, jaz pijan, jaz? — Ilumelj Jožei ? Jaz — predsednik bralnega in pevskega društva?" vzraste mož, pusti večerjo, se dvigne izza mize in se opo- ¦teka proti Žežki. „Ti se upaš meni oči- tati, da sem pijanec, ti?" rohni dalje in dviga težko desnico, da jo spasti nanjo. „Pepe, Pepe !" stoče žena v strahu in trepetu. „Ali si ob pamet ali kaj ? Spametuj se, Pepe, ali hočeš vmoriti mene in dete?"* A pijanec ne posluša njenih prošenj, arnpak spusli dvignjeno roko na njeno glavo. Žena nm hoče vteči v drugi kot — on pa za njo. Dclgo je iskala, kod bi mu ušla, nesoč drobno dete v naročju in ßkrivajoc je moževi togoti. Pri tem pa so pudale rued glasnimi robatimi klet- vinami neprenehoma težke pesti po njenem hrbto, po glavi, po ramnah — kamor je ravno zadelo. Ro vidi žena, da postaja mož vedno bolj besen in da jo umori, ako se kmalu kako ne reši, jame k'icati na pomoo". Pijanca pa to le še bolj razljnti, zato adriha še bolj neusmiljeno po obžalo- vanja \redni svoji Žežki. posebej ogledal; g. pod pol k ovnik je pa 4 krat poslal 30—50vo}akov, da so po- magali strojiü poti in steze. Ljudstvo je navdušeno osobito, ker za trdno priča- knje naprošene poti ozir. podpore. Politiöni pregled. Zakaj ni nrišel angležki kralj na Dunaj. Razni listi so minole dni ponovno zatrjevali, da se angležki kralj snide na Dunaja ali pa v I5lu z našim cesarjem. Ker pa tega sestanka vladarjev ne bo, so začeli listi ugibati, kaj bi bilo tema vzrok, da je angležki kralj opustil namero sniti se z naäim cesarjem. In oni listi, ki čujejo rasti travo, vedö danes z vso resnobo povedati, da angležki kralj zaradi tega ne pride na Danaj ker je nastala med Angležko in AvBtrijo neka napetoet in sicer zaradj tega ker bo Angležka ne vjema. popolnoma z namerami Avstrije rlgarijo in Crno- go?ö žveia Y svrho, da se tri države uprejo eventoelnema ruzSirjenju Avstro- Oger8ke proti Vztoku. Dogodki na Baikanu. Iz Carigrada poročajo, da so grške čete priöele svoje delovanje v Mace- doniji. Pred nekoliko dnevi je gräka četa 30 ?judi v Javorjanu v okrožju So- lunskem, zažgala 8 hiš, ubila 2 Bolgara in 1 Kucovlaha". Druga četa 60 ljudi je v Batrjenu zažgala 8 hiš in obila 8 ljudi, j 4 pa težko ranila. JNekateri členi bände bo bili v turški vojaški obleki. Sestanek angleškega kralja z nemškim cesarjem. Angleäki kralj Edvard VII. in nemški cesar Viljem II. sta se sešla v sredo v Kronbergu. Znano je namreč, da sinista omenjena dva vladarja že dlje časa po- sebno dobra, ter da sta se gledala äe precej pisano. Zaradi tega pa hočejo ne- kateri pripisovati temu sestanku velik političen pomen, češ, da bode imelo mejsebojno sprijaznenje obeh vladarjev mnogo vpliva na razvoj političnih odno- äajev med Angleäko in med Nemško in sploh na vso politično konštelacijo v Evropi. So pa drugi ki trde, da temu sestanku ni nikakor pripisovati kakih posebnih političnih namenov. Kdo ima tu prav ni seveda, tudi riain znano. Ven- Tu se odpro nenadoma vVata in Košič priteče v sobo s prestrašenim vzklikom : „Kaj je, kaj je?M Video, kje je treba pomoči, «e za- žene z vso silo v jrazdivjanega Peppta in ga sune tje na stol, da kar obleži. Žežki pa veli, naj beži urno na nje^ov dom. Ta gn uboga in steče z otrokom iz hiše. Predon se more Pepe zopet po- brati, upihne Košič luo, odide in zaklene vrata od zunaj. Tisto pol noči je ostala Žežka pri žapanovih. Pepe je divjal äe nekoliko časa v temi, potem pa j« zabpal pod mizo. Starejša dva otroka, ki ju je spra- vila mali že prej v posteljo, sta se tadi vzbudila na podu \sled ropota. Vedela bla takoj, kaj so. ßodi, ker to ni bilo tedaj prvii\ Skriln sta se plažno pod odejo in čakala konca v straliu in tre- petu. Ko je vse potihnilo, sta se zelo fudila, da ne pride nikdo na pod spat. Tudi onadva nieta zatisnila več očesa do jutra. Žalosten večer, žalostna noč ! — In vse to na raižan omike, nupredka in svobode, na račun narodne prosvete ! dar pa raenimo, da se vlavarja ne bo- deta pogovarjala le o vremeau in to pa že zaradi tega ne. ker bi v tem sluöaju popolnoma lahko opravila sama in jima ne bi bilo treba jemati s seboj sveto- valcev. Italija namerava znizati števila svojih vojnih čet. Listn „La Tribune" se poroča iz Rima, da namerava ital. vlada predlagati parlamentu, ko se snide meseca novem- bra, da se v Italiji število armadnih vo- jev zniža od 12 na 8. Ta vest je pa Se precej neverojetna. Papeževa okrožnica o verskem vprašanju na Francoskem. V torek je bila objavljena od 10. t. m. datirana na francoske škofe na- slovljena papežava okrožnica „Gravissimo ossicio" o verskem vprašanju na Fran- coskem. Okrožnica omenja shod äkosor in pravij da je papež, potem ko je za- slišal svet raznih kardinalov, potrdil vse sklepe omenjenega shoda. Papež prepo- veduje ustanovljenje bogočaslnih zdru- žitev, dovoljuje pa ustanovljenje neka- terih združitev, ki imajo zakoniti in kanonični značaj. Tudi te združitve bo možno ustanoviti Se le, ko se dokaže, da so pravice papeža, škofov ter imetek cerkve, izlasti posvečene zgradbe po ome- njeni združHvi zagotovljene. Papež svari škofe, naj porabijo vsa državljanom dopuščena sredstva; da organizirajo bo- gočastne stvari in izjavlja, da jim je njegova podpora zagotovljena. Okrožnica izpodbija potem obtožbo proti papežu, češ, da se upira republikanski vladi in jo označa ^n'KOr neatetneijeno; okrož- nica izpodbija izlasti obtozbo, da ni bil papež nasproti Francoski tako öfijazen, kakor nasproti drugim državam. Nadaljö pravi okrožnica, da postopa vsaka država krivično, ki se loci od cerkve in jej pri tem odvzame pomožna sredstva splošne svobode, to je, svobodno razpolaganje nad svojim imetkom, kajti s tem spravlja cerkev v neznosen položaj. Na Fran- coskem je zakon o ločitvi zakon zati- ranja, in papež je bil skoraj prisiljen prekoračiti najskrajneje meje svojih apo- stolskih dolžnosti, katerih pa vendar noče preskočiti. Krivda zadene edino in samo one, ki so iz sovraštva proti ka- toliški veri šli do takih ekstremov. Papež konečno izjavlja, da ne dvomi, da se bodo katoliki papeževim predpisom po- korili, podelivši jim papežev blagoalov. Dogodki na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da hoče izdati vlada nov volilni zakön. Mest« bodo volila direktno, prebivalstvo na deželi pa po volilnih možeh. „Peterburskaja Gazeta" piäe : V ministerskemu svetu je bilo sklenjeno napovedati nove volitve za dumo za mesec november. Domače in razne novica Bojstnl dau našega cesarja. — Danes ob 10. uri predpoludue je bila darovanu za našega cesarja, ki obhaja 76. letnico svojega rojstva, v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je imel na^ Prevzviäeni knezonadškof dr. S^dej. Te maše so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastnij, a bilo je zbranega v cfrkvi tqdi mnogo vernega občinstva. Na R ijicah pa je bila v isti namen slo- i vesna vojaska maša, katere se je udele- žila vsa tuk. posadka. Nhvzoč je bil pri maši tudi nadvojvoda Friderik. Sinoči na predvečer rojstncga dne obšli sta mestne ulice vojaška in mpstna godba, katerima je .sledilo vse polno me»tnf'g«i občinstva. Ko je vojaska godba odsvirala pred hotelom „Sülbahn", v katerem je nad- vojvoda na-tanjen, c^parsko pesem in še par tirugih komadov ter se podalit odtod svirajoč po me.stu, zapustil je nadvojvoda hotel ter se je podal v spremstvuäe ne- katerih visokih častnikov na, Tiavnik, da je od tarn gledal, kako je bil «oriäki grad razsvetljen ter kako so se izpusčale z obth fetranskih stolpnv grado rakete. Ves Travnik je bil hkratu poln mestnega ob- činslva, ko je doznalo, da se nahaja tam nadvojvoda. Gur:?>i grad je nudil ta ve- čer gleJalcu res.krasen prizor, ko je žarel t ves v rdeči svitlobi in ko so od strani te svitlobe švigale proti nebu in sicer nenavadno visoko rakete, med njimi ne- katere res prav krasne. Kadvojvoda FrideFik v Gorlci. — V četrtek pop. ob &. uri in 44 m se je pripeljal z boh. železnico v Gorico generalni armadni nadzornik nadvojvoda Friderik. Voditelj tuk. okr. glavarstva dvomi svetnik grot Attems mu je sei naproti do Kanala. Na tuk. kolodvora pa so ga pričakovali drugi predstojniki civilnih in vojaških oblastnij, kakor tudi častna stotnija z zastavo in godbo. Ko se je vlak ustavil, in ko je izstopil iz njega nadvojvoda, je godba zaigrala ce- sarsko pesem, in nadvojvoda je obšel na to častno stotnijo. Ko so bili na to predstavljeni pred- stojniki oblastnij, in je nadvojvoda nekaj časa govoril z mestnim županom dr. Maranijem, odpeljal se je v hotel „Süi- bahn", kjer so se vršile druge predstave. Pred hotelom je zvečer svirala mestna godba, na vrtu hotela pa vojaäki orkester. Včeraj zjutraj pa so se vräili y Kron- bergu in v bližini Panovca pod nadvoj- vodovim nadzorstvom vojaške vaje. Ob jedni uri pop. je bil v hotelu „Sü ibahn" obed, h kateremu so bili povabljeni predstojniki civilnih in vojaäfcih oblastnij, kakor tudi razni drugi dostojanstveniki. Ob 4. uri pop. si je ogledal nadvojvoda priprave društva Rudeči križ. Nadvojvoda Friderik ua Tol- minskcin in Kanalskein. — V sredo je dospel generalni armadni nadzornik nadvojvoda Friderik preko Predila in Bovca na Idersko. Tam ga je pričakoval tolminski okr. glavar, Povsod, kjer se je nadvojvoda ustavil, priredili so mu slo- vesen vsprejem tako med drugim tudi j na Liyku, kjer so napravili krasen sla- volok. Zvečer je prišel nadvojvoda v Tolmin. Tolmin je bil ves v zastavah in razsvetljen. V četrtek se je mudil nau- vojvöda v Kanalu. V spremstvu nadvoj- vode so: korni poveljnik Succova^y, po- veljnik deželne brambe; F, Z, M. Lutscher in njegov ösobni adjutant knez Schwar- zenberg ter nadporočnik Hoescherer. [ ¦ ' Iz Bovca nam pišejo: V torek zV^Öer nas je doletela izredna čast. Prišel je naiUf^C y naŠ prijazni trg nadvojvoda Frideivk, bPai šipanjske kraljice Kristine. PrenoČii je v znsrtem hotela rtprt Pošti", Krasna razb'vitljava, üfno beani „Z'/jo" klici, podokntct) doma^e^a pevskega zbora, vse to je jasno pričalo ö narodni za- vednosti in neprisiljeni zvesiobi do slavne habsburäke dinastije. V sredo zj^traj, na praznik Marijinega vnebovzet^a, je pri- sostoval nadvojvoda Friderik z velikim spremstvom sveti maši v veliko vzpod bujo našega vernega ljudstva. — Srnrtna kosa. — Dne 15. t. m. je umrl v Gorici šolski svetnik v pokoju g. Karol Compare, ki je bil več let prnfesor lizike in matematike na tržaški državni gimnaziji. Pokopali so ga v Öetrtek. Istega dne je umrl tadi vpokojeni profesor veronauka preč. g. Anton Seasico, Njegov pogreb se je vräil vöeraj predp. N. p. v m.! Žeiezaiške zadevc. — V pondeljek dnö 20. t. m. ob 9. uri predp. se bodetr» nahajala v pisarni načelnika postaje boh. železnice v Gorici viäji stavbeni svetnik Rohaczek in nadzornik Martin, z name- nom, da se jima od strani oböinstva na- znanijo nedostatki na omenjent postaji in drugod. 0 tem se obveščujejo vsi oni, ka- teri se imajo o čem pritožiti. Pred nekolikimi daevi smo čitali v nekem tuk. listu to-le: „Nekdo je imel opravek na kolodvoru. Sei je gor in vpraäal po slovensko, aii uradmk, ki ne zna slo- vensko, ga je hitro nahrulil če zna nemäko: Können Sie deutsch? Slovenec pa ga je na to hitro vprašal, če zna on slovensko: „Können Si slovenidch? Po- vedal ma je, da državni uradnik v Gorici mora znati slovensko, ali nemški urad- niki so povsod arogantni in ošabni; re- kel je, da je to državni kolodvor, da je državni jezik nemščina, da se toraj mora govoriti na državnein kolodvoru v Gjrici nemško !" Nadalje je pisal isti list: „Nekdo je poslal po novi železnici dve pjšiljaUi sadja, ali obe sta se pokvarili, ker na železaici ni nič poskrbijeuo aa Ufe de- likaten transport in ker je komunikacija počasna. Oikodovani trgovec se je pri- tožil pri načelnika na kolodvoru, ali kaj je dobil v odgovor? Da nimajo pnprav, ne uradnikov, ki bi umeh to, Co mm pa ni prav, naj si pomaga druganrr'. In koneöno je [>üvedel omenjeni list äe ta-le slučaj : „Pretekli teden je dol»il ueki za- lagatelj piva v Gorici vagou pva po novi železnici. Njegov delavec je bil pri- »oten pri razkladanju piva iz vagoim na vozove. Prvi je prišel eden, ter vpraäal, če imajo sveder, potem drugi kar s ko- zarcem v roki, da bo prevrtal sod in pil, priäel je še tretji in četrti, vsi žejni. Slednjič se je konstatovalo iz pošiljatve, da je bil en sod prevrtan in notri le še kakih 10 litrov piva. Drugo je šlo po grlu nemžkih krofarjev". Nadalje so se nam razni gospodje pritoževali, da so morali plačati kazen za to, ker so vstopili na ti ali oni po- staji brez voznega listk» v vlak, ne da bi bila to njihova krivda. Prigodilo se je lo n. pr. v Štanjelu. Ob nedeljah prihaja tja posebno iz Trsta vse polno izletnikov. Zvečer okolo 8. are pa odhajata s šta- njelske postaje dva vlaka in aicer jeden proti Gorici, drugi pa proti Trätu. Prvi odrine vlak v Gorico. Ljudje, ki se ho- čejo odpeljati bodisi proti Trsta ali pa proti Gorici se nahajajo na postaji še predno je blagajna odprta. Ob določenem času se otvori blagajna, in ta se začne vse gnjesti proti nji. Posebno bi oni radi imeli poprej vozne listke, ki odhajajo proti Gorici, ker odhaja vlak proti Gorici poprej, nego oni proti Trstu. Ali zastonj. LJradnik ne dela nobene razlike med onimi, ki odhajajo v Gorico in med onimi ki odhajajo v Trst, in vozni listek dobi oni, ki je bliže blagajne. Med tern pa zažvižga vlak, ki je namenjen proti 'Gorici in onim, ki se hočejo odpeljati ž nj'm ne preostaja drngega, nego po- hiteti vanj brez listka, ali pa ostati v Štanjelu ter tarn prenočiti. Ko pa pri- dejo v vlak in povedö sprevodniku, da nimajo voznega listka, ker ga niso mogli vdobiti, Čeravno so bili že o pravem • caäu na postaji, ae sprevodnik za take izgovore prav nič ne zmeni, držeč ae strogo predpisa, ki pravi: Kdor stopi v vlak brez voznega listka, ta mora plačati kazen, Torej v pondeljek prideta v Gorico, kakor smo omenili, dva uradnika nalašč za to, da vzameta naznanje vsakovrstne pritožbe od strani občinstva. Dolžnostje lorej vseh onih, ki so svoje pritožbe ,prij8vili listom o teh ali onih nedostatkih Sn nereclnosiih, dogajajočih se na železnici, da se v pondeljek ob določeni nri podajo v pisarno načelništva tuk. postaje boh. železnice in da tarn v ta namen poslanima uradnikoma vse to prijavijo, o čemar so zee pritožili v listih. Če tega ne store. ipotem se bode ravnateljstvo državnih železnic lahko izgovarjalo, da so pritožbe, katere prinašajo listi o nedostatkih in o neredih na železnicah, zgolj le izmis'jens in da nim&jo drngega namena nego huj- skati .proli žfbzniški upravi, ^dbor GofäkegA Trg. obrtnegä drn&tva je sklenii i ÄTPJi zadnji seji prirediti v metropoli našiJi florit V Tol- minu strokovni sind trgovcöf in ODs- tnikov, v svrho stanovske organizöfcije- Z ozirom na reaen položaj in 'važoost trgovske-obrtne organizacije V naši deželi pričaknje se mnogobrojne vdeležbe prizadetih krogov. Toča. — Včeraj zjatraj na vse zgo- daj, okolo 3. ure, nas je vzbudilo iz spa- nja neko silno ropotanje po oknih. Zdelo se nam je na prvi hip tako, kakor da bi nas bil kdo napadel s kamenjem. Kmalu smo se prepričali, da je bila to toča, ki je priletavala v okna snha in debela kot jajca. Cetudi je padala po mesta le ka- kih 8 minut, napravila je mnogo äkode ne samo po drevju in po vrtovih, ampak tudi na oknih, kajti pobila je vse posno Sip in celo tako debele, kakoršne se ra- J)ijo za pokritje verand, peronov itd. Ali, kar je še najhujse, je včerajšnja toča uničila tndi poljske pridelke in sicer v občinah Kronberg, Solkan, Št. Maver, Pevma, potem v severnem 'delu občine Podgora in pa po zemljiščih na- hajajočih se okolo Koatanjevice do Rase hiše. Skoda, katero je napravila toča v lmenovanih krajih, je velikanska. Pokla- tila je namreč grozdje z drevja, raz- Btolkla ajdo in repo ter premnogo'skode storila tudi na korazi. Pomisliti je treba da je bila toča tako debela, da je celo drevesne veje odsekavala. V četrtek po- poladne pa je razsajala toča med Kor- minom in Vidmom. Ixpred Hodisra. — Tuk. okrožno kot kuzeiisko sodišoe je obsodilo v č( - trtek Stesana SUniča z Anhovej?» na trimostčno ječo, ker j« dn« 16. apnl* J- '• v neki domači krcmi v er« t»'pü ježko ranil lvanu SkrU in Št« iana »tan if a. I'tonil jo v srodov Sosii 20-1* tni *rančišek Pdrovčič. Šel je pri Socin^m roo^ta kopat konjh, kojega je jfahal. Mej "opanjeni je padel r»z konja in kor m zn«l piavati je utonil, kom se je reäi». Samomor na božji poti. — 22-1« tna Anictt Tauoer, doma iz B.irk^velj, je »»im šltt v pondeljek z materjo in se^tro üra- g'co na božjo pot na sveto Goro rr» Gv r'ci. V torek zvečer so šle spat v»e tri na tamoSnje prenočišč^, a v sredo v jatro so naäli Anico rnrtvo nu dvonäöa pred prenočisčem: tekom nodi je bila namreč nesrečnica skočila skozi okno. Sicer je pa bilo nesrrčio dekle pred par messci v tržaški opazovalnici za umc- bolne. Sadi se torej, da je izvršiU sa- momor v blaznosti. O Sv. Luciji je priobčila včerajšnja rKlinost" od tarn ta le neprav laskavi dopis in sicer: Od S v. Lucije. Velika vročina je provzročila da dohaja k nara obilo letovičarjev, posebno Lahov iz Trsta in Gorice, ki se čutijo pri nas bolj domače od naäih ljudi. Tako zvana naäa „inte- ligenca" jim pač nudi vsega s čemer jih le more razveseliti in zabavati: krogle, Jgra in kramlja ž njim v blaženi tajšoini. Med Nemci in ltalijani nahajajo izvestne naäe gospice in gospodje prijetne zabave, med svojimi pa se — dolgočasijo ! Ali ta naäa gospoda ve to, da je tujcem le za stastižo in da so ti ž njimi prijazai le dotlej, dotier jih rabijo, ali celo izko- riščajo na ta ali oni način? OJišli go- spodje železniški inženerji so nam to glasno in jasno pokazali. Z gradnjo nove dovozne ceste od Sv. Lucije na postajo gre tako slabo, da je naravnost äkandal. Cement za pod- zidanje si izposojujejo kjer le možno po privatnih hiäah. Ali koliko izdaja to ? Naroča se ga brzojavno, toda tvrdke nočejo poslati če ni denarja. Nevolja med delavci radi nizkih dnin je od dne do dae veča. „Finančni m nister" je neizprosen in bati se je, da prideta slana in sneg, ko caste le še ne bo: kalabrežke lastovke jo popihajo in črno- gorski preluknjeni havelok, tudi ne bo vztrajal! Kompetentne oblastnije se ne ganejol Občine, ali boste spale ve tudi?! Pravijo, da je St. 13 nesrečno šte- vilo, ali Oszan iz Gorice ne veruie legal Oa je klub tema dne lemu 13. t. m. otvoril svojo veliko zalogo kolonijalnega blaga. Kako pač znajo ti ljudje porabiti kraj in moment, da si kupičijo kapitala prihijajoč>ga iz žuljev revnega našega Ijudstva ! Ž3 prvi dan se je pokazalo po usluäbencih, kako „prijazen mož" je Orzan Slovencem, in še posebej doma- činom Sv. Lucijanom! Žnlostno in sramotno je, da se daje tujcem v najem najpripravnejše prostore za bagatelno najemščino v svrho, da si ti napravljajo kapitale pred našimi očmi in z našim denarjem. Ž«ilostno je, da si ne npajo našiaci združeno ustvafiti jednake zaloge! Pa Še je čas. Le dobre volje, eneržije in wiedsebojnega zaupanja več, pa pojde. Pokažite, da Slovenec ni tujec na lastnih tleh, ampak svoj goapod 1 Qsebni in tovorni promet na naši postäji raste rapidno. Sedanje öteviJo želez osübjft na postajt absolatno ne bo zadoščalo kljubu vsemn požrtvovalnemu in neamorneunn truda obcespoätovanegd niško moč, Za danes toliko, drugič **1 bolj zanimivega. Hotel Zlatorog. - Tako se im- nuje novi leseni hotel katerega je zgf*- dil g RaiAekar ob dragem koncu üo- hinjskega jezera, prav *>»zu wnra ba- vice Novi hotel nudi izletnikom dobra jedila in pijačo, ter več sob za preno- čiače in so cene zelo zmerne. h hotela Zlatorog je pot k sedmim jezerom na Triglavgčez Komno v Soco, cezGloboko v Tolmin, katera pota so vsa dobro markirana! Lastnik hotela je Sloveoec dočim je lastnik starejšega hotela Nemec in se tarn šopiri povsod le nemäcina. Nesreia na južni železaici. — 12 t m. okoli 11. are 20 minat po noči je padel Rogelja Alojz, iz Temnice St 18 čez rob kakih 8 metrov visoke skalne preseke med Nabrežino in bi. Knžem na rob levega železničnega tira. Bil je takoj mrtev. Vlak povozil — junca. — V sredo dne 15 t. m., je osebni vlak, vozeči iz G .ric zvečer na mostu pod Krepljami povoail .ianca. last posestnika J »sipn Tavcaria iz Krepelj. Junec je bil 3 m pol leta star in se ceni njegova vred- noHt na 300 krön. Vlak je junca popol- noma razmesari1. Nesreča 8i jo zgöilila vsU'd legn, kfr je pastir zaspal. Daljnjo nesrečo je propr^cil g. Alojzij Brundula, poseatnik iz Krepolj, s lern, da je drugo živino, namenjt»no na zelezniäki tir, šo pravočasuo odgra1. Tožba radi ^radnjc piaiin^ke že- li'znire ? — V „Slovencu" čitamo : l'n lubajšnjfm c. kr. državnem prav- dništvu se je tožilo radi goljuliie pri gradnjt planinskih železuic (Bjhinjska ztiU'znic«). in s;c*r c. kr. sekcijs!ce«H na- čelnika Karla Wnrmba, c. kr. vi^jega stavbenega svetnika J ><*. lUnnaka, grad- beriPga podjejnika Karola Redlicha in pl. Ciconüa; ob enem sö je uložila v tem pu^.edu tndi proAnja na Njogovo Veličanstvo. Tamk»jšnjega voditelja že- i l<»zni^ke 7gradb^ 0. pl. Bartele ta<3i | morda prit-'gnejo v to reč. — To pri- oltčujs-mc, pripnminjo>aje, da od kake ovadbe do obtoybo jm l«hko liolga po(. Ravnateljstvo drz. z<»l(»znic v I'rstu naznanja, da so se po otvontvi proge Jesenice-Trst izločile h beljaškega rav- nateljstva drž. žel. v Trstu sledeče proge: Trbiz-Ljubljana, Ljubljana-Kamnik, Ljub- ljana-Kočevje in Grosuplje-Novomesto. Požari v gozdu. — V sredo po- poludno okolu 1. ure (in pol so iskre iz stroja tovornega vlaka — odidšega iz Trsta — zažgale gozd pod Opčinami, in sicer nič manje nego na devetih ali de- setih krajib. Požar se je najbolj razžiril na bregu pod Obeliskom, kjer je vničil vse grmičevje v obsegu kakih 15.000 ätirjaskih metrov. Ital. list za pomlrjenje med ItaT lijani in Slovani na Prlmorikein. — V Tridentu izhajajoči ital. list ;;Alto Adige" ie priobčil zadnji čas več Člankov, v katerih fnvari ItaliJHne, naj se ne ve- žejo z Nemci proti Slovanom, češ, dsi je namen Nemcev uničiti Italijane najprej na Trentinskem, a potem tudi na Primor- skem. Omenjeni list svetuje posebno pri- morskim Italijanom naj bi se sporazu- meli s Slovani, da bodo tako lagje od- bijali nemäke navale proti Adriji, ki so istotako nevarni Italijanom, kakor Slo- vanom. Med drugim piše „Alto Adige" tudi tako-le : Čeludi nemška nevarnoat ni tako neposredna za Italijane ob Airiji, vendar ! i radi tega ni nič manje resna. Za Italijane v Trentina je la nevarnost neposredna, akutna. Ce se ltalijani ob Adriji ne ma- nijo za nenaäko nevarnost, ker ni ravno neposredna, kažejo le, da so kratkovid- neži da so ljudje momenta in brez po- gleda v bodočnost, ki radi hipne in ese- merne koristi, ki jim jo daje zavezništvo z Nemci, žrtvujejo bodoönost, vse, a če vrhu tega nočejo slušati klicev in. opo- minov iz Trentina, kažejo, da nimajo grea in čuta do lastnih krvnih bratov, kažejo se največe in najgrše egoiste, ki se radi lastne hipne koristi vežejo z najhujim in neizprosnim sovražnikom lastnegä brata. ltalijani ob Adriji naj bi dobro premislili, da se svojim večnim paktiranjem z Nemci podpirajo tisto ve- liko nemško silo, ki bi raje danes nego jutri italijanski živelj v Trentinu stisnila, zdrobila in pahnila v grob. A potem ? Kaj bi bili Italn^ni v Primoriü, kaj bi re- prezehtirali, če bi itaÜjant^a Trentina ! politično obnemoglo?! Tu ni težko prorokovati: lahko je gledati v bodočnost! Ali ne vedo nasi ltalijani, da bi se isti grob izkopan ita- lijanskim Trentincem, potem razširil in bi pogoltnil tudi primorske Italijane?! Slovanov Življenski interes pa za- hteva, da se napravi še pravočasno mo- can jez proti velikemu nem^kema valu! ltalijani sami pa ne morejo nikdar tvoriti tactga jezu. Stvari so jasne kakor beli dan ! Germanstvo pomenja nevarnost za Italijane. Te nevarnosti se boje tudi Slo- vani. ltalijani sami so absolutno pre- äibki, da bi mogli vspeäno odbijati nemški pritisk. Kaj jim pravi zdravi človeški ra- zum?! Ali ne zahteva od njih, da se zvežejo ž njimi, ki imajo enak interes na tern, da se nemška nevarnost odvrne?! Vojaške pregledno (koutrolne) shode je vojno ministerstvo za letos odpovedalo. Glavni raport neaktivnih častnikov se bo vršil kakor običajno dne 4. novembra. Nova podružnica „SloveiiBkega planinskega društva" se je ustanovila v Pazinu in se imenuja „Istersko pla- ninsko druStvo" podružnica „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Toza- d^vna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom z dne 3. avgusta 1906, St. 1235. Namostitcv vojaških čet v Istrl. —^" Listi pnročap, da namerava vojaška uprava namestiti vojaške čete tadi v R'jvinju, Vodnjunu in v Pazinu v I4r'. Zaniimva voj.iska vaja. — Ko- roška 12. pehotna brigada j« imnla od: 13 do 16. t. m. vel^zanimive vojuSke' vajo o prehodu čez Moj«trovski prelaz, ki vodi na Kranjsko G iro čez Juüjske A!p^ v SoSko «lolino. I'ot je sirokn le 70 cm in vodi med 23G7 m visoko Maj- strovko in 2l>55 in Prižank.) ob skalnatih prepadih do 1611 m viaoko ležečega prelttza, nakar se vij« v 70 serpentinah •lo izviru S vče v Trento do vznožja Triglava. V<-.j se je udeležil tudi gene- ralni nadzornik čet nndvojvoda Friderik in so se jih udeležile sledečft čete: 17. pešpolk, lovski bataljon št. ;">, 8, 9, 21, oba inštrukci^ska kadra divizijskega top- ničarskegn polka št 7, dve bateriji divi- zijskega topn. polka št. 9, eskadron drag, polka št. 4 in večje število trenskih in municijskih voz. Inštrukcijski kadri pra- vijo gnr«kim baterijam pri posameznih artilerij^kih polkih, ki imajo po dva to- pov«. Vojnäk'tn (X< I un jo z • ¦• ¦¦¦¦••¦"!o\Ta! g*»nbe potrebne iztcu5nje. Trgovinski mini.stor končno n-iglaš^, da morajo tudi v praksi ostati v konUktu z znanostjo. Znan^tvene šlndije in d.ilo hoče pospeševati in priznnti. Nadalje na- poveduje tudi nove odloke, po katerih postane poslovanje bolj pnpro-ito. Nesreča pri sfreljanjii iz topov. — Minule dni so slavtli v Zi'ira vojaki spomin na bitko pri Livnem. Streljali so iz topov. Pri ti priliki pa so je joden top razatrelil in jö odnosei popolnoma glavo jednemu vjjaku. Toča v Dalmaciji. — Iz Knina p^- ročajo, da je tamkaj grozna toča uničila ves vinski pridelok in dt ,j»3 äSoda okoiu pol milijona krön. Sadjereja. — Nacelniätvo razstave v Radovljici leta 1904. je izdulo te dni album : „Spominska knjigü prve gorenjske ra2stave**. Knjiga obsega vse sadne zbirke, ki so bile razstavijene in jo lepu iluäitro- vana. Vkusno vezan istis atnne osem krön in so dobi pri načelstvu bivše raz- stave v Radovliici na Gorenjskem. — T > važno knjigj odkrito priporočarno slo- vennkim gospodarjem. Utnna sadi^rfja priunSa obilen dobiček. Žalostno j(^ r!c- dati naäe zanemarjene sadne vrtovo, kier divja ničvredno, neplemeaito salu-» Irrjv- je, iz katerega delajo „tolk ivf»c" in krmijo — prešiče. Denar num. leži na vrtu — pa emo preleni, - vlak, ki bi pri t^ži 400 ton prevozil 135 km na uro. T^iko bi pre.-ozil iz Bu- dimpešte v Požun (213 km) ˇ 1. nri 35 minut; zh jednako p jt rabi ^e;lan¦« >n- jentalski brzDvlak 3 uro in 2 minuü. Jetifca iH'O'/dravljiva. — Pariški ofes-or Maraglino izjavlja v „Matino", ; znancfet ne pozna nobenega specifič- ga sredatva proti jetiki, niarveč Ie edstva. ki vplivajc, predno nastopi bo- '>en. Motijo sp učcnjaki, ki obetajo edstvo proti jetiki. Yi-Ieil noslanja se je zastrupil. — Na f-horu jnžnoarrM r;ških zdravnikov K živčne bolezci je pi vedal dr. Neoman ^lo zhrvmiv jIdčhj iz svoje prakse. Neki >'7letni elrvek j»* hodo noslja). Vbi živci > niu i.hto rj ppemin n.u je docela oslabel. i'r. Nemnun mu jp prepovedal noslanje, t mož jc kmalu okroval. Pijanstvo mod niigleškimi že- ami. — K obilnim 1< Mvam zakonov na .\nj!lfškrni zlhsti pripomore pijanstvo nfd tamošnjimi ?eni>n>i. Izvedenci izjav- ajc, da to žtnirki ži\(i občutnejši kakor MOčki in zato dekijo nanje tudi alkohol . dobti T€ čji meri. S tern se takoj omaja iniozave&t in ziiK'aj, žene postanejo ' ezanesljive in lažnjive. Tako pride v , akonih potem do ločitve. Jozni red bohinjshe žBlEznice. "z Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki: )seb;ii vlak (i.20 zj., prill. 11a Jesenice 9-09 zj. •rzovlak 7.56 „ 10.20 „ Jscbni vlak J 0.49 , 1.42 pop. , 3.10pop. , . 6.- „ Wzovlak 4-46 „ „ „ 7-11 „ Osebrii vlak 8.53 „ . „ 11.36 „ Iz Gorice v Trst: Osebni vlak 8.04 zj., prihod v Trst 955 zj. Urzovlak 11.47 . „ . , 1.20 pop. Osebni vlak 5.29 pop. „ „ „ 7.20 , 7.05 „ . „ ¦ „ 8-55 „ Hrzovlak 8.20 „ ...... 9.55 „ Osebni vlak 4.01 zj. „ „ „ 5.50 zj. 5.50 „ , , 7.55 „ Prihod v Gorico. Iz Trsta: 3rzovlak 7.51 /j., odhod iz Trsta 6.15 zj. Osebni vlak 8.45 . „ „ „ 6.40 „ ., 10.38 „ „ „ ,, 8.35 „ „ 8-02 pop..... „ 12.55 „ Brzovlak 4.41 „ ...... 3.05 pop Osebni vlak 8.43 „ „ „ „ 6.40 „ „ 6.30 „ „ „ „ 4.20 „ Z Jesenic: Osebni vlak 7.55 zj., odhod z Jesonic 5.25 zj. Brzovhik 11.42 „ „ „ „ 9.29 „ Osebni vlak 5.19 pop..... „ 2.35 pop. Brzovhik S.I5 „ ',", „ „ 6.05 „ Osebni vlak 9.45 „ „ „ „ 7.15 „ 3.55 zj. „ „ „ 1.31 zj. flnton Ivonov Peienko i Gorica \ priporoča svojo veliko zalogo pristnih i bclih in črnih vin iz lastnih in drugih $ priznanih vinognulov; plzenjskega piva | »praxdroj« iz slovočo čcškc »"Mosöanskc pi- i vovarne«, in domačega žganja I. vrstc v < steklenicah, kojoga pristnost se jamči. | Zaloga ledu katcroga se oddaja le na « debelo po 50 kg naprej I ; Vino dostavlja na dom in razpošilja j i po zok'/.nici na vse krajo avstrijsko-ogrske i \ države v sodih od 5ü 1 naprej. ( ! Cene zmerne. Postrežba poš- ' ; te a in točna. m m m m m m V dekliškem domu se ucenke sprejmejo na stanovanjc, kalere razne goriške sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujili jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorslvo. Pri nizki ceni dobra lirana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Moriji Drosler Via Trigemina štev. 12. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. „NitRQDNfl TISK9RNÜ" ::: U Sorici, ulica Uetturini st J ::: \, je preskrbljena z povsem novimi j \§?J\\. črkami, okraski in finim papirjem, ^'ik\ %?$$},'^ tcr more prevz.eti vsa v ti- ^MM\ ^^1^, skar$ko stroko spa- ^|§}|| TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo N Pobotnice o ^ Sprcjemnice , Plakate ooo \l itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , , Jedilne liste pP ooo Etikete VjZ itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega iiska po tako nizkih cenali, da se ne boji ! ...... nikake konkurence ...... Anton Kustnn, trgovec v Gorici Gosposkatlicast.25 priporoca častiti duhovščini in slav- nenui občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob 1/3 kilainod cnega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ^o mizar in v lesni trgovec v Foäpri, u oilo iioTep ieleniäeia mosta (na cesti, ki peljeproti GradUki) o o o Trgtije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo VNakovrstnega Irde- j,'a iu mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- V!i, vinakih posod, stiskalnic itd. l____________ ,Narodna Tiskarna' ima v zalogi vsahovrstne tiskovine. Anton Krušii trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53 Zgoraj imenotmni nat&nanja sl. občinstvn in posebej čč. du- hovsčini, da mu je ravno do- spelo sveše avstrijsko in angle- ško blago aa vsakovrstne stanove. Isdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamči. Bližnjasezona 1 ,CentraIna posojiluica, registrovana zadruga v (Joriei, uliea Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znažajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menicB po 5Vlo. na vknjižba po S°|o z W upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera w ' za hranilne vloge je nespremenjena. A ^ IV kavarna in restavracija ^K nova zgradba, 70 elegantnih sob. električna razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Počkaj & Kögl. Kako sepredrzncs mi kaj drngega prinesti, kakor dobro izkuseni Jako izdatno sredstvo proti "'üirrnQ'i^Tnii \w Psfäniii Tin lisii /mi iri\ .uVUldul/illHl ill Idl (Ut U JU lllllll IJUIdM/ ie liker GOIHNA, katerfga napiavljala v Trsin l^Varnarja Rafael Godina, it Una ,.AI!a Msdona della Stulle" pri Sv. Jakopn, in Josip Godlna, lpkarna „All' Igea* T nliciE Fornflo si. 4. - Sni,:«i in>H stane 1 K 40 vin. — P'tmi Vr^'' tf" ne \r*W* ir»-n» v*kor 4 sifkUMiific^, in «*>ppr rrnti poštnemu povzetju, ali pa, ako w dopcšlie"naprej 7 K. raVar Be sttklemcice i:opo?ljejo fraiiko in so v tem zne^kü zapoiadeni vsi po^iljatveni stroški. Dobiva se v vsrh lekarnah.