učitelj Biti Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 21 Pridobivanje veščin in izkušenj S pogovori in opazovanjem sem se veliko naučila, kar pa ne pomeni, da že vse znam. Med delom sem hitro spoznala, da mi še ve- dno bolj kot znanje manjkajo veščine, pred- vsem s področja dela s starši, z vedenjsko in učno zahtevnejšimi učenci … Zavedam se, da ni potrebno le znanje, pač pa tudi dolo- čene veščine. Še dobro, da se je med študi- jem povečevalo tudi število ur praktičnega dela (hospitacije, nastopi, študijska praksa), kar je zelo dobrodošlo. Le preko konkretne in neposredne izkušnje lahko spoznaš, ali je to delo zate ali ne. Pri tem ne gre zane- mariti, da so izkušnje in znanje, pridobljeno pri praktičnem delu, močno odvisni tudi od mentorja na praksi. Tu so bile naše izkušnje različne. Ne nazadnje pa se je treba zaveda- ti, da so nastopi in kratkotrajna praksa do- kaj umetna situacija, zaradi česar ne dobiš celostnega vpogleda v delovanje posame- znika, razredne skupnosti. Pri vsakodnev- nem delu hitro spoznaš, da ne gre vse tako zlahka, da marsikaj od znanega pri posame- zniku ne deluje. Biti in živeti v skupnosti Med izobraževanjem nisem zasledila kom- petenc, da bi znali biti in živeti v skupnosti. Tu pridejo do izraza učiteljeva osebnost, njegove osebnostne lastnosti in vrednote, njegov pogled na svet. Na tem mestu vidim v prvi vrsti veliko moč izvorne družine, ki posameznika močno zaznamuje in obliku- je. T o pa ni tako nepomembno, saj se vzgoja bodočih učiteljev prične doma. Tudi šola ima svojo vzgojno funkcijo. Spoznavam, da ima izredno vzgojno moč odnos z otrokom, zato moramo biti učitelji zelo skrbni in pa- zljivi, kaj in kako rečemo in ravnamo, saj je zgled še vedno najmočnejše vzgojno sred- stvo. Da pa je otrok, učenec na to pozoren, je potreben odnos. Prostovoljno delo in sodelovanje Ko sem se odločala o izbiri poklica, sem ve- dela, da si želim delati s človekom in za člo- veka. Imeti z njim stik, odnos. Dolgo sem delala kot prostovoljka v različnih društvih, kjer sem spoznavala in opazovala življenj- ske svetove ljudi, se od njih učila življenj- skih modrosti in se osebnostno izgrajevala ter razvijala svoje razumevanje, strpnost, spoštovanje in empatijo do njih. Izredno dragoceno mi je bilo sodelovanje na tabo- rih z otroki, pa tudi izkušnja nudenja učne pomoči fantu, ki je imel specifične učne te- žave. Tako sem lahko od blizu spoznavala to, kar sem slišala na predavanjih, in spo- znavala njegovo delovanje, njegova močna in šibka področja, talente. Ob prostovolj- nem delu sem se učila sodelovati z drugimi, kar je nujno tudi v šoli, če želi vsak dobro opraviti svoj del in doprinesti v mozaik sku- pnega vzgojnega in izobraževalnega dela. Mislim, da so mi pridobljene izkušnje še danes v veliko pomoč, ko skušam sprejeti vsakega otroka, ga razumeti in mu njegovo doživljanje prevesti v njemu razumljiv svet. Ne nazadnje lažje razumem tudi starše in svoje sodelavce. Dobro opazovanje je po- stalo nepogrešljivo pri mojem delu. Učenka svojih učencev Vse pridobljeno znanje in izkušnje so mi zelo dragocene in brez njih danes ne bi bila to, kar sem. Zavedam se, da pri svojem delu delam tudi napake in da vsega ne zmorem narediti sama, zato mi je pri delu v veliko oporo zaupanje v Božjo navzočnost in po- moč. Zavedam pa se, da nisem samo učite- ljica, pač pa tudi učenka svojih učencev. Primož Rogelj Prijatelju Malo je še ljudi, ki ti ogrejejo srce, in z njimi deliš skupne poti. Bori se za njih, ne pusti jih stran! Najhuje je iti skozi življenje sam. Brez rok, da bi skupaj gradila. Brez srca, ki v isti hiši prebiva. Zato pokaži drugim, kaj te gradi. Tisto le tvoje, kjer se iskri. Nekje že najdeš dobre ljudi. Ne boj se! Tam začni. Foto: Peter Prebil