Iihaja vsak Četrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ta Ameriko in druge tuje drŽave 6 K). — Posamezne Številke se .- po 10 vinarjev. S prilogami: —- Naš kmečki dom. Društvenik. Haša gospodinja Spisi in dopisi se pošiljajo s UredniStvu „f)e>mo!)uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacije in In- serati pa: UpravniStvu »Domoljuba", — LJubljana, Kopitarjeva ulica.—- Štev. 21. V Ljubljani, dne 25. maja 1911. Leto XXIV. louenskemu i)ne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo šestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor nli Akodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska Ljudska Stranka kliče na volišče vse ljudsko-zavedne Slovence, da zgradijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru. To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složno delo za blagor ljudstva. Prava, iskrena edinost Je pa mogoča samo med možmi, ki so edini v načelih. Zato se je osnovala leta 1909 Vseslovenska Ljudska Stranka, med navdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva. Dragi rojaki! Možje, katere Vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši Vseslovenske Ljudske Stranke; slovesno so prisegli, da hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v Jekleni zvestobi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu Vseslovenske Ljudske Stranke. Na vas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edi-n°sti trdno sklenemo svole vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmggonosni zastavi Vse« slovenske Ljudske Stranke. Naša edinost ob volitvah bode rodila popolno, bratske edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnilega lažiiiheralizma, tega nestrpnega sovražnika, klevetnika in izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prava ljudske svobode, zasnovano na zdravo, svežo nepremag« Ijivo moč organiziranega ljudstva. Tedaj na krov vsi Slovenci, ki smo blage volje! Nikogar ne izkjučujemo, ki se nam hoče pridružiti v pošte« nem namenu. Kdor tega noče — ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva duše in volje krščanskega slovenskega ljudstva I Totem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj In edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo discipliniran nepremagliv bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvari Tedaj, slovensko ljudstvo na delo in v boj za kandidate Vseslovenske Ljudke Stranke: Z Bogom za ljudstvo! Miiti Vseslovenske LMsie Stranke" so: Na Kranjskem: 11. Sodni okraji Metlika, Novomesto, Črnomelj. Evgen Jarc c. kr. profesor ln deželni poslancc v Ljubljani. Na Goriškem: 1. Mesto Ljubljana. Kandidat se določi pozneje. 2. Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske). : Dr. Ivan Šusteršič advokat v Ljubljani. 3. Sodni okraji Radoljica, Kranjska ' gora, Tržič. Josip Pogačnik posestnik, poštar in dež poslanec v Podnarlu. | 2. Ajdovščina, Komen, Sežana. X, Sodna okraja Kranj in Škofjaloka. dr. HlnkO Step3HČiČ 1. Goriška okolica. Josip Fon 1 c. kr. sodni svetnik in dež. poslanec v Gorici. Franc Demšar posestnik in dažcini poslanec na Čcšnjici. % 5. Sodna okraja Kamnik in Brdo. dr. Janez Krek profesor bogoslovja in dež. poslanec v Ljubljani, j 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Cirknica. i Josip Gostinčar posestnik v Ljubljani. 7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. dr. Ignacij Žitnik kanonik in deželni poslanec v Ljubljani. i c.kr. sodni svetnik in deželni poslanec v Gorici. ! 3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec. dr. ilnton Gregorčič deželni podglavar v Gorici. i. Mesto Gorica. Kandidat se določi pozneje. v Na Štajerskem: V kmečkih okraji h. 1. Maribor levi breg, št. Lenart, Ljutomer, Gor. Radgona. Ivan Roškar kmet v Malni. 5. Rogatec, Šmarije, Kozje. dr. Franc Jankovič deželni podglavar in zdravnik v Kozjem. 6. Brežice, Sevnica, Laško. dr. Ivan Benkovič deželni poslanec v Celju. 7. Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornjlgrad. dr. Kari Verstovšek deželni poslanec v Mariboru. V m e s t n i h okrajih. 8. Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat Jurij Stern posestnik v Mariboru. 9. Ormož-Celje (mesta in trpi). Skupni slovenski kandidat Ivan Rebek kjučavničarski mojster v Celju. 8.Sodni okraji Litija,Višnjagora,Radeče. Franc Povše komerčni svetnik, posestnik in deželni poslanec ; 2' Maribor tlesn* Slov. Bistrica v Ljubljani. 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, .Mokronog, Trebnje. Ivan Kladnik župnik, deželni poslancc na Trebclnem. t i 10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, Fara in Osilnica. Franc Jaklič nadučitelj in deželni poslanec v Dobrcpoljah. Konjice. Franc Pišek kmet v Orehovi vasi. 3. Ptuj, Ormož. Mihael Brenčič kmet v Spuhljl. i. Celje, Vransko. dr. flnton Korošec deželni poslancc v Mariboru. Na Koroškem: 1. Mesto Celovec. Hlojzij Terček knjigovez v Celovcu. 2. Celovška okolica. Valentin Podgorc monsignor in ravnatelj posojilnico v Celovcu, 3. Borovlje, Dobrla ves, Pliberk, Železna Kaplja. Franc Grafenauer dež. poslanec in posestnik v Brdu pri Šniolioru. i. Velikovcc, Svinec, Stari dvor. Jurij Rutar župan in posestnik v št. Petru na VnSlnjali pri Velikovcu. 5. Beljak. Matija Vošpernik župan vareubcrškc občine. dne 18. maia 1911. Centralni fmševalni odber ..Vseslovenske ljudske strank 6» 21 9 L i. pvacSsednih. PoSftičen pregled Živahne avstrijske državnozborske volitve. zadnjič je omenil »Domoljub«, la bo boj za »moderne vrednostne papirčke« v obliki glasovnic dokaj vroč in hud, in vse kaže, da bo res tako in ir malo hujši! Volivna strast jc razpa-lila stranke na izreden način in časopisje nima skoraj z ničemur drugim opraviti, volitve mu gromadijo predale do skrajnosti. Saj se pa tudi dan volitve (13. junij) bliža tako naglo. Te volitve kažejo tudi nekaj posebnega, namreč da pri nobenih volitvah v \vstriji še ni nastopilo toliko kandidatov, mož, ki bi se radi povzpeli do rasti državnozborskega poslanca, kakor jih je bilo postavljenih in se jih je postavilo ob sedanjih državnozborskili volitvah. Poslanskih mandatov volivcih okrajev za državni zbor je po novi volivni postavi iz leta 1907 na podlagi splošne, tajne, enake direktne volivne pravice 516, a zanje se že zdaj pogaja nad 1600 kandidatov! Strank s programom, ki so že dosedaj nastopale ob volitvah, je 23; za te nove volitve pa je nastopilo še devet strank tudi z lastnim tvojim programom. Na en kmečki poslanski mandat prideta povprečno dva kandidata, po mostnih \olivnih okrajih sc pa potegujejo kar po štirje kandidatje za poslansko čast. Za 33 dunajskih mandatov se poteguje kar 148 kandidatov! Na Češkem se poteguje za 130 mandatov 454 kandidatov. Naj tu omenimo o naših napred-njakih in socialnih demokratih, da so tudi le-ti postavili po deželi svoje »kandidate«, demokratje, zlasti po okrajih, kjer jc kaj več delavstva zaposlenega seveda. Liberalnim »bigam« našim povemo že naprej, da nimajo po naši deželi drugega iskati, kakor le nov očividcu dokaz, kako naglo in žalostno propada gnjili liberalizem, ki naj bi ga bil Že zdavnaj vrag vzel, kakor edino to zasluži! •So pa letošnje volitve tudi jasen dokaz, kakšne zmešnjave napravi med stranko sploh Pomanjkanje s t ro g o izvede-11 o organizacije in pa, če niso volivci stranke n a v a -i P n i na red in disciplino. Nemški krščanski socialci na Dunaju jn pa nemški liberalci imajo toliko kandidatov, da že ne vedo kam ž nji-"'i. Zraven vsega tega pa pridejo še samostojni kandidatje, ki imajo vsak SVnj »gospodarski« program. Volivne žvijače — čudno politično poštenje. V voli vnem boju se pri nekaterih s,i'ankah ne gleda dosti na poštenost Sodstev, s katerimi si skušajo pomagati do uspeha. Omenimo, da so se zad-;iJc' čase dunajski liberalci poslužili po- sebne »zvijače« v boju zoper krščansko socialnega poslanca, da ga porazijo. Ze ves maj so vpili liberalci in dunajski socialni demokratje po listih, da je dunajski magistrat pri sestavi volivnih imenikov postopal pristransko, krivično. izpuščal nasprotnike krščanskih so-cialcev iz imenikov in hotel s tem vplivati na izid volitev. Pa se je te dni pokazalo, da je res — ravno nasprotno! Med tem svojim vpitjem so namreč liberalci sami doprinesli veliko sleparijo. Vzela se je skupaj četa liberalnih ljudi, ki je z ogromnimi vsotami razpolagala ter najemala po zasebnih hišah in hotelih stanovanja, v katerih so bili naznanjeni volivci, ki sploh v hiši niso stanovali, ampak so samo v to privolili, da se jih naznani kot tam stanujoče in bi na ta način prišli v dotič-nem volivnem okraju clo volivne pravice. Seveda je jasno, da niso tega naredili za »Boglonaj!« Dosedaj sc jc dokazalo že nad 160 takih slučajev slepar-stva. Kar so pisali v svet liberalci o sleparstvih dunajskih krščanskih so-cialcev, to so delali in zakrivljali sami in še s tem razločkom povrh, da je prišla stvar na dan in se jim dokazala! Stvar doganja sedaj sodnija. Kako zelo so potrebni krščanski zastopniki ljudstva v zbornici, da pazijo in nadzirajo vso državno upravo, to nam kaže najbolj Francoska, ker se v nobeni državni upravi ne dogaja toliko slepar-stva in goljufij kot v republiki, ki jo vodijo liberalni svobodomisleci prve vrste. Pa saj ni čudno: Prevelika svoboda nudi priliko velikim zmotam veliko ljudem, ki to zmoto tudi izrabljajo! Predsednik francoske republike je dobil te dni v roke poročilo o sleparijah, ki so se vršile v posameznih ministrstvih leta 1908. Tako so na primer v zunanjem ministrstvu dobivali pisarji na stroj, tolmači in vsi uradniki nižje vrste plačo iz zaklada, ki jc namenjen za sprejem tujih vladarjev. V notranjem ministrsvu so dobili kot odškodnino za preselitev v Pariz uradniki, ki sploh niso bili zunaj Pariza. Denar pa sc je jemal iz zaklada za zdravstveno policijo; en sam uradnik pri delavskem ministrstvu je dobil kar 14.000 frankov za majhno delo, da je poiskal nekaj parov ljudi, ki naj bi študirali usnje v Ameriki! Samo pot na Dunaj in v Berolin so si gospodje računali 72.000 frankov. Poštno ministrstvo je naročilo 100.000 isolatorjev (isolator = ločilec, priprava, ki ureja električni tok), pod pogojem, da jih ne vzame, ako jih je več kakor 2 odstotka poškodovanih. Poškodovanih je bilo v resnici kar 31.541 in vendar jih je vse prevzelo poštno oskrbništvo! Največji so bili pa računi v ministrstvu za francoske kolonije (naselbine). Naselbina Reunion je leta 1908 plačevala kar tri guvernerje (glavarje) obenem. Eden je imel dopust, drugi ga je zastopal, tretji je bil pa samo za to, da je drugega zastopal! Naselbina Saint-Pierre-Miciue- lon (izg. Sen Pier Mikelon) je še dve leti plačevala guvernerju po 11.500 frankov, ki je bil že zdavnaj v službi v drugi naselbini. In tako dalje tudi pri drugih računih! Sedaj, ko jc že izvršeno, je seveda na Francoskem vse razburjeno in terja strogo nadzorstvo nad francosko upravo, a je zelo dvomljivo, če bo kdo stopil nesramnim sleparjem na njih dolge prste! Saj ministri sami se tresejo pred uradniki, ker so vsi republikanski agitatorji in bi znali biti ne-vamim ministrskim portfeljem. Zares, uboga Francoska! Čemu poroča »Domoljub« te tako žalostne sleparije iz francoske državne uprave tako podrobno? Da vidi vsak pošten liravec, kam se v t e g n e priti v d r ž a v ni u prav i, ako se jo izroči takim vrlim »u p r a v n i k o m«. In kje se da temu odpomoči in popraviti? Pri volitvah v zbornico! Dokler ne bo imela Francija boljših in poštenejših poslancev, ni upati, da sc obrne na bolje. Dragi brav-ci, možje volivci! Videli ste iz opisanih dejstev, kam spravijo liberalni svobodnjaki, ki so pač povsod enaki, naj si že bodo sami gospodarji, kakor so bili do zadnjega na ljubljanskem magistratu, ali pa na Francoskem, državna sredstva, blagajne, napravijo si lepo iz njih — po domače povedano — korita! Zato pa ti, pošteno ljudstvo slovensko, imej te francoske razmere živo pred očmi vedno, zlasti pa sedaj, ko si izbiraš svoje zastopnike, voliš poslance v ljudski državni zbor. Pošteno posveti našim svobodomiselnim narodnjakom, ki jim je vse kaj drugega na srcu, kakor pa »delo za narod«! Tudi v tem so jim v vzgled francoski svobodnjaki. BRAMBNE PREDLOGE. Cesar jc, kakor sc je poročalo, te dni dal žc predodobrenje (preusank-cijo) novi brambni predlogi in dovolil, da se jo predloži v razpravo obema zbornicama, avstrijski in ogrski. SLOVENCI NA KOROŠKEM SE GIB« L-JEJO. Kakor se sliši, nameravajo Slovenci na Koroškem v Zilski dolini postaviti lastna kandidata proti Nemcu-nacio-nalcu Waldnerju, ki je nepriljubljen ter v sodnem okraju Rožek, ker upajo, da v slučaju, če ne postavijo nemški krščanski socialci lastnega kandidata, ker nimajo za sedaj mnogo upa, da bo vsaj en del nemških krščanskih socif alcev volil slovenskega kandidata, ker ima ta več upanja, priti z nemškim na-cionalcem v ožjo volitev, v katerem slučaju bi socialni demokratje odločevali. Tako bi bilo mogoče, da bi Slovenci mogli priti v štirih okrajih v ožjo volitev, namreč v velikovskem, celovški oklici, Rožeku in na Žili. VODITELJ OGRSKIH KMETOV UMORJEN. Odločnega voditelja ogrskih kmetov, poslanca Achima, ki je odločno vodil ogromno kmetov v boj zoper judov« .V sko mažarslce izsesovalcc in zatiralce, sta usmrtila dva nečaka bivšega ogrskega državnega tajnika pl. Zsilinske-ga, hudega zatiralca kmetov. Torej politični umor! Umorila sta ga v lastni hiši; izjavljata pa, da sta hotela le prositi, naj bi v svojem listu ne napadal več njunega strica, a da ju je surovo napadel, na kar ga je eden ustrelil z revolverjem. Pravi vzrok bo pa le res, da sta ga umorila, ker se je pokojni Acliini z vso silo potegoval za pravo ljudsko politiko in pravico, za enako volivno pravico, politično enakopravnost. vseh državljanov, boril zoper izkoriščevalce ljudstva, zoper velcpo-sestvo, za srednji stan, sploh zastopal vedno neustrašeno koristi ljudstva; kdo mu bo zameril, če je odločno grajal krivice mažarskih in judovskih mogočnjakov! Nečuveni umor Achimov kaže v jasni luči, kakšna je svoboda na ogrski zemlji. Njeno solnce sije le onim, ki sedijo gori pri jaslih in brezvestno izžcmajo zasužnjeno ljudstvo. Smrt in pogin pa njemu, ki bi se jim drznil buditi kosmato vest! Umorjeni Achim bo potrdil to najbolje. Krmar Milanovič. Prosto po Russellovom romanu »Krniar rfoldsworth«. (Dalje.) »Adrija« je imela veliko dvorano, v kateri je bilo posebno prijetno zlasti opoldne. .Miza je bila pogrnjena z dragocenimi prti, na njej so vabili k obedu lični krožniki; v umetno brušenih kozarcih je žarelo rdeče in belo vino. Na koncu mize je predsedoval kapitan s srebrno belimi lasmi Nad mizo je visela velika stekleiia krogla, v kateri so se podile zlate ribice in razveseljevale zaupno družbo. Ob koncu mize blizu kapitana je stal klavir in na vseli štirih straneh dvorane so vodila vrata v kajute popotnikov in mornarjev. Že teden dni se je borila ladja z nasprotnimi vetrovi in zato ni mogla nikamor naprej. Kapitan in mornarji so se že docela utrudili, ker so morali neprestano obračati križ in paziti na jadra in na veter. Sedmi dan proti večeru, ko je ravno solnce zahajalo, je veter ponehal in morje je postalo gladko kakor steklo, drugi dan so šli skozi gibraltarsko ožino in tako nastopili pot po nepreglednem Atlantskem morju. . Morje je bilo še vedno gladko in mirno. Lc od severovzhoda sem se je začela vsa nepregledna morska povr- K?itnCi •k°1dv.if?aU in zat0 «« i* tudi ladja dvigala in padala kakor prsa globoko sopečoga človeka v spanju »Če se mi prav zdi, bomo v kra- tkem dobili veter od te strani,« je rekel Milanovič kapitanu. »Ali pa je to lc posledica in ostanek kake nevihte, ki je že minila,« je menil kapitan in medtem motreče pogledal po morju in na obzorje, kjer pa je bilo vse nebo jasno in modro. Oba sta imela prav. To valovanje je bilo lahko znanik in početek bližajočo so nevihte ali pa tudi posledica viharja, ki jo že ponehal. Barometer je padel. A iz tega še ni bilo ravno treba sklepati na bližajoči se vihar, saj je lahko naznanjal samo to, da bo nastopil južni veter. Nebo je bilo docela jasno; dan jo skoro nevidno prešel v mirno, krasno noč; nič ni kazalo, da bi se bilo treba pripraviti na vihar. Gospa Centič je sedela pri klavirju in spremljala igralca Albina, ki jo tako navdušeno pel neko pesem, da so ga začeli nekateri pomorščaki oponašati. Njen mož jo je poklical, naj pride na krov občudovat lepoto solnčnega zahoda. Prišla je v spremstvu gospoda Novinšeka in igralca na krov, se vrgla na mehak naslonjač in se glasno začela čuditi. »O, kako lepo! kako krasno! Morje je kakor tekoče zlato! Kako veličastno! Kako vzvišeno! Kako rdeča so jadra! O, ko bi mogla to naslikati, kako slavna umetnica bi postala!« Solnce je zdrčalo kakor rdeča krogla po jasnem nebesnem obzorju in se ravno dotaknilo morja. Tedaj pa se jo začelo tresti kakor bi se balo morja. Nekaj čudovitega je bilo v njegovem zatonu. Ko se je to veliko rdeče telo nekaj časa obotavljalo nad morjem in se treslo, je pod vplivom tega svečanega trenotka utihnila celo gospa Centič. Zdaj pa se je žareča krogla naenkrat potopila v neizmerno morje; pa vendar je na nebu še plamtel nekak rdeč ognjeni soj, ki je v najkrasnejših rdečih in zlatih barvah odseval na »Adriji«. Polagoma je večerna zarja obledela in zašla za solncem. Nebo jo izgubilo vso čarno krasoto. Mrak je legel na morje. Žc so se začele prikazovati zvezde, druga za drugo, večje in manjše, svetlejšo in temnejše. Jambori, jadra, vrvi, sploh vsa ladja je postala črna kot nočna pošast. »Naj reče kdo, kar hoče,« se je navdušeno oglasil gospod Novinšek, »to je bil prizor, kakor ga nemara ne bomo gledali nikdar več.« »No, gospod Albin, kaj pa vi pravile k temu?« se je smejal general, »to bi bilo nekaj, če bi mogli vi kak podoben prizor pričarali na gledališki oder.« »O, me jako veseli, da vam morem postreči z zgledi, kjer so res predstavljajo taki prizori. Nedavno sem v Benetkah prisostvoval neki žaloigri naslova se slučajno ne morem spomniti, — v kateri jo v drugem dejanju res solnro zašlo; 110 vem, kako so to napravili, ampak zašlo je v resnici, ne sicer tako, kakor smo ga ravnokar imeli priliko občudovati, pa vseeno zelo krasno, tako da je ravno ta prizor prav. posebno učinkoval.« »Že dobro, že dobro,« ga je nepo, trpežljivo prekinil gospod Novinšek. »Že nekaterikrat sem bil pri gledaliških predstavah, a vselej sem videl samo neslanosti in robatosti. Nikdar nisem videl, da bi se predstavljalo živ, Ijenje, kot je v resnici.« »Čislani gospod,« mu jo smehljajo odgovoril Albin, »gledališki oder je prostor za vzvišeno, pesniško; mi 6nio vzvišeni nad svetom . . .« »A, kaj vzvišeni,« mu je segel v besedo Centič in si obenem prav leno prižigal smodko. »Se že delate včasih imenitne in vzvišene, toda za vsem toni ni nič resničnega, vse vaše lepo govorjenje in predstavljanje je nazadnjo vendarle nekaj priučenega.« »O, prosim ponižno,« je razdraženo odvrnil Albin, »pravi igralec živi svojo ulogo.« »No, 110,« je smehljaje posegel vnic.s kapitan Jurovič; »bil sem .sicer še samo enkrat v gledališču. Res so nudili za malo vsoto veliko, (oda vzvišeno ravno ni bilo. Bilo je sicer na odru veliko l.ia-bezni, pa še več umorov in ubojev.-Nazadnje je bil takorekoč ves oder kr\;;v in poln dima. Pri vsem tem sta se pa slednjič zares stepla dva pomoršča! :i med gledalci in ta prizor je mojemu okusu izmed vseh najbolj ugajal.« »Gospod kapitan,« je naenkrat general obrnil pogovor drugam, »kaj rn -nilo, kako dolgo bomo še vozili bn vetra?« »Bojim se, da celo noč,« je odgov o, ril ta. »V kateri smeri gre ladja?« je precej nato zaklical kapitan proti krmilu. »Severovzhodno!« se je glasil odgovor. »Glejte si 110, potem gremo pa prav počasi zopet proti domu,« je smehljajo rekel kapitan, »pa res, ladja bi rada šl i žc domov, jo moram lakoj poučiti.« Pri teh besedah je zapustil družim in šel k ladjinemu kolesu. Popotniki <> se pa še naprej zabavali in smejali; njihova živahnost in glasna veselost -<• nikakor ni vjemala s širnim, tihim morjem, ki je kroginkrog kazalo le mir in pokoj. Prosto viseča jadra so lahno tolkla ob jambore, zdajpazdaj jo zarožljala kaka veriga, kadar so je ladja poniknila ali dvignila. Gospa Završnikova je prišla na krov; pridružil se ji je kapitan in potem sta se izprehajala po krovu v resnem pogovoru. Na sprednjem koncu " se naslanjali na ograjo kakor tem; o senco pomorščaki, kadili smodko m po svojo kratkočasili. Noč jo žc legla z vso svojo zmagovalno silo nad morje. Meseca ni bilo na obnebju, a zvezde so bile zelo veliko i n svetlo in so bajno odsevalo v morski gladini. Zdaj je za donel na prednjem i molu ladje glas; komaj slišno so t spremljale gosli in žalostna melou: 1 se je razlegala v črno noč. Čulo so .i', kakor bi prepevali nočni duhovi, ki so pc prišli izprehajat nad morsko gla-ilino. Pesem in glas sta imela nekaj privlačnega na sebi; vendar jc bilo v vsem nekaj turobnega, žalostnega, kakor v veČini pomorskih pesmi. Ta vtis so še povečala temna jadra, ki so mahala nad krovom kakor nočni strahovi, ob ladjo je pljuskala voda in se potem razblinila v nebroj kapljic. Gospa Završnikova in kapitan sta obstala in poslušala. »Kako čudovita godba,« je vzkliknila gospa Centič. »Zdi se, da prihaja tem iz daljave čez morje.« »Pevec naj pride semkaj!« je rekel Novinšek. »Take pesmi še nisem nikdar slišal, zalo me zelo zanima.« »Saj res, saj res!« je kričala gospa Centič, »prosim vas, gospod Albin, pripeljite vendar pevca semkaj!« »Boljše je, da ostanejo, kjer so,« je mrtvo pripomnil kapitan. »Za ribo je najboljše, da je v vodi.« Potem pa je rekel drugemu pomagaču: »Povejte možu, naj pride semkaj.« Pevec se je takoj prikazal pred družbo. Bil je to krepak mladenič s črno brado in temnimi očmi; bil je v širokih platnenih hlačah in pisanem volnenem jopiču. Za usnjatim pasom je imel nož, .vtaknjen v nožnico. Nerodno se jc pri- klonil in nato motreče pregledal vso družbo. »Cenjena družba bi rada slišala od tebe kako pesem, Danijel,« mu je rekel kapitan Jurovič. »A, a, kaj naj zapojem?« »Kaj posebno ganljivega,« jc predlagala gospa Centič. Mladenič je nekaj časa premišljal; potem jc naslonil gosli na prsa, zasvi-ral kratko predigro in nato začel peti. Potrudil se je, kar je najbolj mogel in veselo pritrjevanje okoli njega stoječih poslušalcev je pričalo, da je dosegel svoj namen. Oni pa, ki so stali na zadnjem pomolu, so mirno in tiho poslušali pesem. Poseben značaj pesmi in pa naravna, neprisiljena melodija, prav v narodnem značaju, jih jc očarala. Pesem je opevala neko ženo, ki je imela moža-mornarja. Ta je odšel na daljno pot in se ni več vrnil. Žena je mislila, da jo je zapustil. Zato je oblekla moška oblačila in kot pomorščak stopila na neko ladjo, da bi iskala moža. Nekega večera je ravno slonela na ograji. Vsi drugi so že pospali; nad morjem je vladala največja tihota. Njen pogled je počival na mirnem morju. Tedaj pa je opazilo njeno oko ob soju svetlih zvezd na morju znan obraz. Zdaj se je vzpela cela postava iz vode in razprostrla roke proti njej. »O Bog,« je zakričala žena; »o moj mož, ali si res ti?« Pri teh besedah se je sklonila nad ograjo in skočila v morje. In res, duh, ki se ji je prikazal, je bil njen iriož, ki jc ni zapustil, kakor si je ona neopravičeno domišljevala, ampak je utonil ravno na tem mestu, kjer je zdaj počivala ladja. Pesem je končala z opominom na žene pomorščakov, naj nikdar ne mislijo, da jih jc mož zapustil, če se ne vrne domov. Popotniki so se zahvalili pevcu za lepo pesem in gospa Centič je predlagala, naj zapoje še eno. A kapitan je menil, da je mladenič užil že dosti časti; zato je odredil, naj gre v obed-nico in si privošči kozarec vina. Vsi — izvzemši Albina — so bili mnenja, da je bil ves učinek pesmi v priprostosti pripovedovanja. »Kaj še!« je kričal igralec, »postavite tega človeka na oder pred občinstvo, pa bo gotovo osramočen. Ta mir, enoličnost in ta priprostost vam je ugajala. Ne, njegov glas ni za oder.« Na to nezadovoljivo sodbo igralca Albina je sledilo daljše prerekanje; medtem sta general in gospod Centič zapustila družbo. Zdaj je pozvonilo. Popotniki so se razšli in šli počivat. (L'alje nrih.) RAZGLED PO DOmOKIHi Liberalci rešitelji kočevskih Slovencev. Kako zelo potreben je bil sklep licželnega zbora, da se prizna le Zadružna zveza v deželi kot prava zadružna organizacija, priča zopet slučaj kočevske posojilnice. Zveza slovenskih zadrug je ustanovila v Kočevju posojilnico. Liberalno časopisje je bilo tedaj polno hvale, kako dela liberalna zveza za rešitev Slovencev. Kočevski Slovenci m) bili tudi veseli. Z zaupanjem so nosili denar v posojilnico, pristopali so l »Pravica se jc izkazala«. Vstopnina: Sedeži prve in druge vrste 80 h, ostali sedeži 60 h, stojišča 40 h. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. g Tržiške novice. V izobraževalnem društvu so predstavljali v nedeljo dne 14. t. m. igro »Divji lovec« z veliko spretnostjo v splošno zadovoljnost. K predstavi jc došlo večje število goslov iz Begunj in sosednjih vasi. Mnogo občinstva je moralo oditi, ker ni dobilo prostora. — Ta lepa narodna igra se ponavlja prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Kdor je še ni »videl, naj pride, ne bo mu žal. — Orli kranj- gkega okrožja imajo v nedeljo voditelj-Bki tečaj pri nas. Ob 10. uri se udeleže skupno svete maše. Popoldne ob 4. uri b0 javen ljudski shod na župnijskem dvorišču, ob neugodnem vremenu pa v ipodnji dvorani društva Sv. Jožefa. —, Ljubezen do delavstva so pokazali liberalci in socialni demokratje s svojima državnozborskima kandidatoma. Prvi kot drugi nam vsiljujejo za poslanca liberalnega, oziroma rdečega advokata. Ta dva bi bila pa res izborna rastopnika. Če bosta ta dva izvoljena, potem bi se šele meso podražilo. Socialni demokratje namreč farbajo neved-neže s tem, da pravijo, da se bo meso podražilo, če volijo Pogačnika. Mi pa pravimo, ne Pogačnik, temveč dr. Tril-ler in dr. Dermota ga bosta podražila, Zato ju pameten delavec voliti ne more. Naš poslanec mora biti gospod poštar in posestnik Jožef Pogačnik iz Podnarta. g Iz ljubljanske okolice. Sprehod me je peljal skozi Hradeckega ^as proti štefanji vasi in naprej. Sramota za mestni magistrat, ker pusti v Hradeckega vasi tako ozko cesto, da se komej en voz pelje. Škandal je, da je ob ti cesti ograja kakoršno lahko vsak otrok podere. — V Štefanji vasi sem opazil, da imajo kmetje večinoma nove moderne hleve. Zadnji, ki je že dozidal nov hlev je Varleh (Lavrič). Popolnoma znova po modernem načinu ga je začel ravnokar zidati Anton Anžič (Pongrc). — Novo hišo na Kodeljevem bo sezidal Florjan Lisjak. — Zasipanje Kodclje-vega sveta napreduje počasi. — Posestniki na Kodeljevem se vesele, ker bo šla nova cesta mimo njihovih hiš proti novemu mostu na Selo. Hiše, ki so bile lansko leto ob streljanju v Gruberjevem kanalu poškodovane, so popravljene. — V štefanski cerkvi, kjer so ravno obhajali šmarnice v lepo okrašeni cerkvi, sem poslušal lepo petje novih pevcev. — Pri žoržu so imeli socialni demokratje shod. Znani zidarski mojster izpod Golovca ima strgano liberalno suknjo, izpod nje se pa vidi socialno demokraška podlaga. Včeraj jo je nesel v Bizovik presušit. — V Ilrušici je katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo pri županu Korbarju lepo zabavo z igro »Sanje«. Nekdo iz Štefanje vasi se je ta dan lahko prepričal, da še ni prišel v društvo mrak, ampak da še sije solnce. — V Bizoviku sem v polni cerkvi poslušal lepo ubrani domači zbor. — Pri Čerinu so pa socialni demokratje imeli shod. Kristan pa Vičič in Tavčarjev Rebernik, pa tisti. ki je prišel socialno demokraško podlago svoje liberalne suknje presu-Sat, pa Čerinov šnops delajo za kandidata Kristana. Ali je bil hruševski učitelj Lokar tudi to pot med to lepo družbo, nisem mogel izvedeti. — Vodovod v Štefanji vasi in H r u š i c i. Kmečka zveza za ljubljansko okolico je dne 28. maja 1909 vložila na deželni odbor prošnjo za vodovod v štefanji vasi in Hrušici. To prošnjo je ponovila dne 12. marca 1910. De- želni odbor je začel s preddeli. Deželni tehnik je ob navzočnosti župana Korbarja raziskoval studence, ki bi prišli v poštev. Uspeh raziskavanja je dognal to-le: Studenec nad posestnikom Alojzijem Čerin je dal za časa suše v eni sekundi en liter 6 stotin litra vode, v 24 urah je dal 91 in 6 desetin kubičnih metrov vode. Studenec kraj gozda med Zgornjo Hrušico in Bizovikom ima na sekundo 125 tisočink litra vode. Na dan skoro 11 kubičnih metrov vode. Oba studenca sta, kar zadene višino, pripravna, da se speljeta v vasi. Z vodo je treba preskrbeti štefanjo vas s 540 prebivalci, za kar se rabi na dan 54 kubičnih metrov vode, in Hrušico s 253 prebivalci, za kar se rabi dnevno 25 kubičnih metrov vode. Torej bi Studenec nad posestnikom Čerinom sam popolnoma zadostoval vodni porabi nameravanega vodovodnega okrožja. Treba bo pa studenec premeriti še posebno ob poletni suši, da se bo videlo najnižje stanje vode. Deželni stavbni urad bo sedaj raziskaval vse studence ob Golovcu do vštete Reke, ker se bodo vodovodni akciji pridružile vse vasi do Zavogelj g Iz Poljanske doline nad Školjo-Ioko. Liberalni kandidat Franc Demšar. podomače »Strojevc« iz Zalega Loga je dne 18. maja po Poljanski dolini igral vlogo liberalne snubitve. Povra-čaje se potrt, najel je par neizkušenih liberalnih agitatorjev, med njimi ko-malarja Demenčičevega Andreja v Goreli jivasi. No, ta pa ta! Strojevcu odkrito povemo, o čemur se bode 13. junija tudi sam prepričal, da v Poljanski dolini s tem njegovim novim kšeftom ne bo nič. Tistih par liberalnih glasov, katerih bo pa silno žalosten, mu prav privoščimo. Na obljube agitatorjev naj se ne zanese. Na vsa ušesa mu povemo, da agitirati znamo tudi mi. Volilci! Zapišite na vse glasovnice tako-le: Franc Demšar, posestnik in deželni poslanec na Češnjici. Ta je naš pravi kandidat, na ta naslov, drugih Francetov ne poznamo! g Hraše. Knjižnica slovenske dijaške zveze v Hrašali (p. Lesce) priredi v nedeljo dne 28. t. m. zopet po kratkem času svojega obstoja igro. In to pa na prostem. Zadnjič je bil prostor premajhen. Sedaj ga ne bode manjkalo. Gospod Jerneje nam je šel tako na roko, da nam je prepustil svoj kar nalašč za igro pripraven vrt. Čast mu! On ve, da je izobrazba ljudstva potrebna. Še več takih mož! Odbor mu bode za to vedel zahvalo. Igrala bodo domača dekleta. Pokazati hočejo, da ne ostanejo za moškimi v organizaciji. Kdor hoče videti, kaj bodo naredile in kdor hoče kaj poštene zabave, naj pride pogledat. V slučaju slabega vremena se igra preloži na prihodnjo nedeljo. Začetek ob 4. uri popoldne. Prostor lepo senčnat. Odbor. g Iz Žabnice. V nedeljo dne 14. t. m. po popoldanski službi božji je imel pri nas v prostorih k. s. izobraževalnega društva gosp. Franc Demšar iz Čes- njice volilni shod. Predstavil se je volivcem kot kmečki kandidat za državni zbor in v poljudnem, dobro uro trajajočem govoru razložil vzroke razpusta državnega zbora, važnost volitev in v glavnih točkah kmečki program S. L'. S., na podlagi katerega kandidira. Zbo-> rovalci, katerih zaradi gasilske veselice v Škofjiloki sicer ni bilo veliko, so soglasno pritrdili izvajanjem kandidata in sprejeli njegovo kandidaturo. —• V pokoj je stopil c. in kr. mornariški župnik gospod Ivan Kuralt, tukajšnji rojak in se naselil na svojem rojstnem domu pri Miklavžu. Ob tej priliki mu je bilo izraženo Najvišje priznanje za zvesto službovanje pri mornarici, pri kateri je služboval 31 let. Preje je ka-pelanoval tri leta v Črnem vrhu nad Idrijo. Naj še dolgo vrsto let zdrav in krepek vživa lepo pokojnino! — Jabolk pri nas ne bo mnogo; je bilo premalo cvetja, pa še tisto je kar nekako čez noč izginilo. Sena kaže pa mnogo. g Iz selške doline. Raznotero: Živinoreja prav lepo napreduje; posebno imajo nekateri posestniki izvrstne bike pinegavske pasme, gospod mlekarski nadzornik je ta teden več mladih nakupil za živinorejske zadruge. — Poročil se je dr. Hiersclie, okrajni zdravnik v Železnikih. — Na Pečeh v Dražgošah je bil v prepiru neki posestnik v trebuh zaboden; vzrok seveda največ žganjepitje. — Pri popravljanju velike vspenjače, ki drži z vrha dražgoške gore do Rudna, se je ponesrečil neki delavec iz Topolj, padla mu je na glavo deska in ga tako pobila, da je le še en dan v nezavesti živel. — Tudi lisica je jela ponoči stikati po hišah in se prav dobro v nekaterih krajih pogostila; ima čut neprisfranosti in pra* vičnosti, ker ne pride samo v klerikalne hiše, ampak obišče tudi liberalne: so namreč tudi dvonogate lisice, ki samo škodo delajo tem presnetim klerikalcem. — Zadnja veselica izobraževala nega društva je bila obilno obiskana in se je obnesla v občno zadovoljnost in radost. Hvala obiskovalcem! — V soboto se je zopet v vasi pri cerkvi pripetila nesreča; neki ženi je razstreljeni kamen priletel na glavo, nezavestna se je zgrudila, teško bo okrevala. □□LJULjuaancinni luaan U □ D □i Dolenjske novice U □ n ZlC3C3C3C3C3C3aC3C3C3aC3C3C3a d V Tržišča je imel v nedeljo volilni shod Dolfe Ribnikar. Prostor mu je dal Prijatelj, ki je prišel 16. t. m. v občinski odbor po milosti naših somišljenikov. Govoril je Ribnikar podobne budalosti, kakor jih je trosil Flajs pri občinskih volitvah, da bo moral deset goldinarjev več davka plačevati, kdor bo volil klerikalce. Ribnikar je samo zabavljal, kaj bo pa on naredil, ni maral nič povedati, ampak je končal: »Jaz pa vam nič ne obljubljam, kakor klerikalci.« Zato pa Ribnikarja v Tržišču ne bomo volili. Saj se njegova kandida- 82 tura ni dala niti na glasovanje, kaj šele sprejela. Sprejela pa se bo soglasno kandidatura našega deželnega poslanca Janeza Hladnika, ki bo imel pri nas jvoliven shod v nedeljo 28. t. m. d V Radečah pri Zidanem mostu so letošnjo pomlad začeli zidarji dogo-tavljati novo župno cerkev in kakor je in marljivim vodstvom učiteljice čip-karstva gdčne. M. Pellian do kaj lepih uspehov. To je pokazala ukusno napravljena razstava, ki sc je priredila ob zaključku tečaja v Društvenem domu, kjer so dekleta razstavila svoje izdelke. Marsikak obiskovalec je bil presenečen nad lepim delom. Upajmo, da po vztrajnosti naših deklet pride tudi prihajajo k službi božji, ali pa mogoče samo enkrat na leto pridejo pogledat, kakšna strašanska bremena se bodo naložila na davkoplačevalce. Posebno se odlikujeta dva tukajšnja mesarja, katerih eden sc vedno rad suče okoli naših mož in so mu ti že večkrat pomagali, ter podtika našemu gospodu župniku, kako visoko si zaračuna vse vožnje za cerkev, dasi je to gola laž ter vozi g. župnik popolnoma brezplačno. Svetujemo našim »naprednjakom« naj le lepo mirno sanjajo pri Gmeincrju o svoji »bivši slavi«, sicer bomo povedali ljudem povest o onih »trinajstih jag-rih«, ki so pri zadnji deželnozborski volitvi volili Mandelja, povrhu pa še dodali zgodovino, kako se je Sokol Nemec Emil Gmeincr prelevil v soc. demokrata. Toliko za sedaj! — Dne 16. maja vršil sc je v Radečah nabor, od 172 fantov je bilo potrjenih 32. Popoldne so se fantje stepli na Njivicah ter precej težko poškodovali nekega posestnika in njegovega sina. Med pretepači sta bila tudi dva tukajšnja Sokola. d Iz Mirne peči. Dne 18. t. m. vršila se je na licu mesta konkurenčna obravnava radi zidanja nove župne cerkve, katere so se farani v obilnem številu udeležili. Obravnavo je vodil osebno g. okrajni glavar v družbi g. nadinženir-ja, mil. g. prosta, kot patrona tukajšnje župnije in g. pl. Čubra, zastopnika pre-svctl. g. kneza Auersperga, ki ima nekaj posestva tudi v naši župniji. Stvarno in prav umljivo je razložil g. okrajni glavar ves način zidanja in prispevanje k novi stavbi vsem navzočim, tako da so vsi navzoči brez ugovora pritrdili vsem njegovim modrim predlogom. Vsa čast in hvala g. okrajnemu glavar- in zimo priredi Dekliška zveza za naša dekleta tečaj za šivanje, ki se je moral letos radi poljskega dela preložiti Novo življenje je pokazala naša podružnica kmetijske družbe, odkar ji načeljuje nov odbor. Sadjerejski tečaj je obrodil lepili sadov; to kaže^podružnični vrt, ki je dobil novo lice, veliko bolj razveseljivo kot doslej. Takoj seveda sc ne more popraviti vseh nasledkov večletne zapuščenosti, a veliko se je doslej, in če ohrani odbor sedanjo vztrajnost, se bomo kmalu dvignili i na tem polju. Odbor namerja tudi poskusiti s smrekovimi sadikami in drugim iglastim drevjem, ki naj bi se presajale v naše gozde. Gotovo lepa misel. Podružnici je podelila hranilnica na Tabru podporo 60 kron. Iskrena zahvala! — Živinorejska zadruga si je od kmetijske družbe izposlovala dva lepa plemenjaka. Eden je na Hribu, drugi v Retjali. Članov se je priglasilo že precej. Zadruga je začela poslovati ta teden. Da so ljudje, ki so tudi to že ob-godrnjali, to je gotovo. Pa kdo se zmeni zanje! — Politični shod bomo imeli prihodnjo nedeljo v Domu. Poročata državnozborski kandidat Jaklič in deželni poslanec dr. Pegan. d Vače. V nedeljo, 21. t. m., smo imeli dobro obiskan volilni shod, ki se je vršil v najlepšem redu. Med splošnim odobravanjem in pritrjevanjem zborovalcev nam je naš kandidat gosp. komercijalni svetnik Povše prav po domače razlagal, kako je zadnje čase Vseslovenska Ljudska Stranka pošteno in odločno zastopala v državni zbornici koristi kmetovalca. Govornik je in ki io i,ko mv„i„n J!1Ck1U glaV££- na«laSaI> koristna in potrebna bi Heno ,d0br°-piT^lS" biltt ™ 1,flS kraj živinorejska zadruga. Ijeno izpeljal to važno zadevo v splošno ^ zadovoljnost in čast celi župniji. Prispevali bodo vsak po stanju svojih po- sestev k stavbi. Vsi stroški so "proračun jeni nekaj nad 61.000 K; materi j al in vožnjo preskrbe farani. Izvolil sc jc takoj stavbni odbor sedmih mož, katerega načelnik je milostni g. prošt. Vse delo stavbe razpiše svoječasno c. kr. okrajno glavarstvo. Z zidanjem se prične še letos. Tem potom obračamo sc z uljudno prošnjo na vse dobre ljudi za (blagohotne darove. d Loški potok. Čipkarski tečaj se fadi poliskc«a dela 7. maja. Irajal je dva meseca kot nadaljevanje c lam pričetega pouka. Učenk je bi o 30, nekaj tudi iz sosedne Drage. Kljub Jtratki dobi se je prišlo pod spretnim 72 ruga. I parno, da bodo vplivnejši posestniki tako zadrugo tudi osnovali. Svoj čas so pri nas liberalci silno strašili ljudi radi starostnega zavarovanja. Gosp. kandidat nam je tega »bavbava« malo bližje pokazal. In kaj smo videli? Da načrt o starostnem zavarovanju nikjer nc pravi, da sc moraš zavarovati. Kakor ti je na prosto voljo dano, da se pri kaki zavarovalnici zavaruješ proti požaru, toči itd., tako tudi tu glede preskrbe za starost. Država bi morala za vsako osebo plačevati iz svoje blagajne po 100 kron. Trikrat ccnejše bi bilo to zavarovanje nego katerokoli drugo, a varovalo bi prevžitkarjem na starost kako spoštovanje pri hiši, pa tudi posli bi rajši ostali pri kmetijskem delu. Jako odločno stališče jc za- vzel tudi proti propalemu časopisju, ki človeku krade iz srca vero, edino tolažbo in oporo trpina. Da se je izreklo splošno zaupanje naši ljudski stranki in kandidatura soglasno sprejela, j0 umevno samo ob sebi. d Občinske volitve v Litiji. Iz L{. tijc nam pišejo: Liberalci zdaj ob času občinskih volitev lazijo s palčko v roki od hiše do hiše in si delajo velike skrbi za kmetov blagor. Pri vsej skrbi pa nifi ne pazijo, kaj je laž in kaj resnica. In tako pridejo na dan stvari, o katerih bomo še govorili in zahtevali zadoščenja. Pride dan plačila, to si zapomnite! Sploh pa nikar ne mislite, da se vam bo posrečilo preslepiti kmečke volilce. Vsa občina je edina v tem, da liberalna vlada v Litiji mora pasti. In padla bo kmetu v naročje; kmet bo odslej vaš gospod in ne več vaš hlapec, kakor do zdaj. d Leskovec pri Krškem. Zadnjo nedeljo smo ustanovili Orla ob obilni udeležbi sosednih bratov iz Ccrkelj, Sv. Križa, Škocjana in Radeč. Naši nasprotniki so pa sebi v sramoto — ču-kali. — Kandidatje se nam ponujajo. Imajo »kunštne« papirje, da jih še sa-1111 nc razumejo. Mi pa vemo, da jc naš kandidat in prihodnji naš poslanec g. Janez II1 a d n i k , župnik v Trebel-nem. d škocjan pri Mokionogn. Na shodu pri Durjavu je Ribnikar izdal tudi to, da se boji močne Avstrije, ker bi utegnila braniti papeža pred naprednimi. Ribnikarju jc torej boj zoper katoliško cerkev bolj pri srcu, kakor pa avstrijska država. d Slov. katol. izobraževalno društvo pri Sv. Gregorju priredi v nedeljo, 28. maja 1911, ob 3 uri popoldne igro »Junaška deklica«, v kateri se predstavlja junaško življenje in mučeniško smrt bi. Ivane d'Arc, device Orleanske. Ker je igra plemenita in ganljiva, se vabi k obilni udeležbi. d Ratike. Na Ratikah se je pojavila neka agitatorska prikazen. Agitira proti kandidatu S. L. S. Somišljenike opozarjamo, da dobro zapirajo pred tem človekom vrata, razne mizne predale, pa žepe tudi! škoda sc nam zdi For-tuna, kajti če nam drugega ne bo od-> nesel, dobro ime pa prav gotovo. d Iz Radovice. Dne 18. maja zadela je občino Radovica grozna nesreča. Okrog pol 1. ure popoldne pridrvi se izza Gorjancev hudourje, nakrat se usuje gosta kakor oreh debela toča, ki med gromom in treskanjem klesti in bije skoro pol ure na vse strani, tako da smo mislili, da se je približal že pravi sodni dan. Škode je na tisoče. Drevje okleščeno, strni in deteljišča po-mandrana, tako da ponekod ni misliti na kako žetev. Trta pa, ki je že prav močno odgnala, imela že nad pol metra visoke, s precej obilnim zarodom obložene poganjke, pa je letos docela uničena. Ljudstvo je kar obupano. Ni čuda! Lani tako slaba letina, letos taka, nesreča, čc se tu hitro ne pomaga, se bo ljudstvo trumoma selilo zopet v Ameriko. Zato tudi tem potom trkamo ter prosimo zlasti naše gg. poslance, da 6e pobrigajo za nas ter ljudstvu v tej prozni bedi izposlujejo čim najprej mogoče kako podporo, da se bo moglo z novim pogumom zopet lotiti nadaljne-£a obdelovanja. d Od Sv. Gregorja. Tukajšnji posestnik in živinorejec Franc Marolt od Levstikov je pred kratkim prodal kupcu iz Opatije krasen par volov za 2300 kron. Res lepa svota! d Popotnik Trebnje - št. Janž. Gorelo je v Tržišču dne 10. t. m. Pogoreli ho — pri občinskih volitvah flajsovci. Dim njihovih laži še sedaj visi nad Tržiščem. Lagali so flajsovc1 pri volitvah, da so klerikalci v farovžu podpisali, da bodo naredili novo farovško štalo, ki bo stala trideset tavžent, da bodo morali fajmoštru izrigolati vinograd in mu naredili vodovod v Tržišču itd. »De-get goldinarjev boš plačevala več davku za novo šolo, ako zmagajo klerikalci,« je dejal Flajs neki ženi in jo prosil ra glasovnico, ki pa je ni marala dati, »ako bom pa jaz župan, bom vse to odbil,« je dejal. V »Slov. Domu« pa pravi, da je tisti, ki trdi, da se on peha za županskim stolcem, lažnik, ki ni vreden njegovega pljunka, kadar pride mimo njegove hiše! Tako je letal, se pehal za županskim stolcem in milo prosil za glasovnice, da bo moral sedaj bos hoditi, če mu ne bo naredil novih črev-ljev mokronoški šuštar, zakaj tržiškim črevljarjem se jc vsem zameril! — Prejšnji teden sem bil v Ljubljani. Ko eem v naglici tekel na kolodvor, sem pri »Tišlerju« kupil eno klobaso. Zavita je bila v tiskan papir. Ko v vagonu spravim klobaso pod streho, so mi oči onstale na papirju, v katerem je bila klobasa zavita. Bil je kos dvakrat uma-eanega »Jutra«. V enem kraju je bila tudi novica iz Tržišča in strmci sem, ko sem čital, da sta si dala Knez in šc en kmet iz Dul pred desetimi leti plačati vsak po par desetakov, da sta volila klerikalca. Tega pa nisem mogel verjeti. Pri Knezu na Trati sem ga že spil marsikak polič in dobil od moža predober vtis, da bi mogel kaj takega o njem verjeti. V Mokronogu in v Št. Rupertu sem pa zvedel, da je to ven-dar-le debela laž ali obrekovanje. Govorica pa gre po vsi dolini, da je to laž skoval Flajs za volitve. Vendar pa jaz nisem teh misli, zakaj če se je Flajs Podpisal v »Slov. Domu«, bi se bil tudi v »Jutru«. Pa kako bi tudi Flajs skoval naenkra* tako molvozasla dopisa! Saj mu ga je iie za »Slov. Dom« moral 8e-.tn.viti mukronoski šuštar. Da ni a j s obrekel Kneza, potrjuje tudi to, ker se huduje, da se njega blati v javnosti, ker je to vendar zoper ljubezen do bližnjega. — »Fabrika« na Mirni, last g. Antona Kolenca, je bila v torek na dražbi prodana. Kupila jo je hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu za »500 K. Dražil je samo g. Kunstelj iz iVrhnike. — V nedeljo, 21. t. m., jc naplavil Dolfe Ribnikar volilni shod pri B"lcu na Mirni. Vezal je svoje znane otrobe pred nekaterimi pijančki, pa še tem ni bila všeč njegova voda. d Troje volilnih shodov v Beli Krajini. Kandidat S. L. S. Evgen Jarc je imel v nedeljo shode v Starem trgu, na Vrhu in na Vinici. Shod v Starem trgu je otvoril domači gospod župnik. V enournem govoru je gosp. Jarc neusmiljeno raztrgal liberalno hinav-ščino in lažnjivost. Da ga je ljudstvo razumelo in da bo po tem tudi glasovalo 13. junija, jc dokazalo odobravanje, s katerim je sprejelo njegove besede in navdušenje, s katerim se je izreklo soglasno za njegovo kandidaturo. Navdušeno odobravanje so izzvale tudi besede g. Jonketa, župana dolske-ga, ki je prihitel na shod z ostalimi župani poljanske doline. — Na Vrhu je bil dopoldne prvi večji shod S. L. S. Ljudstvo je pazno sledilo kandidatovim izvajanjem. Led je prebit tudi v vrhovski občini. Po shodu so prišli možje iz vseh vasi z različnimi željami. Bodi 13. junija Vrh res »Sinji vrh«! d Shod na Vinici je bil popoldne izvrstno obiskan, do pet stotin ljudstva, do 300 volilcev. Shod, ki ga je otvoril gospod župnik Konig in vodil g. Plaj-nik, se je po enournem govoru g. kandidata Evgena Jarca soglasno izrekel za njegovo kandidaturo. Volilci so tudi izrazili razne želje, tako g. Šterk, ki jc izjavil, da more edino S. L. S. kaj storiti za gospodarske potrebe viniške. Na shodu so bili tudi sosedje Hrvati, ki so z zanimanjem sledili shodu in izrazili obžalovanje, da pri njih ni takega življenja, ker svoje zastopnike komaj da poznajo. Liberalnega k a n d i d a ta za novomeško-črn oni a 1 j -ski okraj očitno ne bo, ker nima nihče več korajže, da bi šel za liberalce po kostanj v žrjavico. Pač pa bosta kandidirala kot »neodvisna« z liberalno podporo kar dva, menda Rudež in Raucli. Si pa bosta mesto enega dva prsta opekla ali pa magari še več jih! \ aanbaaaDDDaoaanno □ Vtofranjske sulice ° n Iz Idrije. Volitve v mestno občino so pred durmi. Do sedaj so v njej gospodovali naprednjaki zvezani s soc. demokrati. Naša stranka je imela le tri viriliste, ki pa sedaj po novem volilnem redu odpadejo. To je veselje pri liberalcih. Vsi v ognju pišejo, da seclaj noben klerikalec ne pride v mestni svet in soc. demokratičen list je pisal, da bodo te občinske volitve začetek konca klerikalizma v Idriji. No doslej trije odborniki niso mogli kaj odločevati, ako jih še sedaj ne bo, bi človek mislil, da je ogromni večini naših nasprotnikov vseeno. In vendar piše »Naprej«, da se bode šlo sedaj v boj proti beli in črni frakariji. Obrtniki in soc. demokrati so se zjedinili med seboj in hočejo sami za sc nastopiti. Delavci-vo-lilci so zelo proti prejšnjim zavezni- kom. A kaj bodo pa rekli njih voditelji? Ti hočejo na vsak način, da ostanejo njih sodrugi enako vpreženi v liberalni jarem, kakor do sedaj. Podžupana bi jim že še dali, da bi bil na popirju. A ko bi bil župan katerikrat zadržan, bi zopet poveril posle županstva kakemu liberalnemu svctovalcu, ne pa podžupanu, kakor se jo pretečeno leto v resnici zgodilo. Radovedni smo, kdo bode tu zmagal, ali res rudar-volilec, ali pa voditelj-komandant, ki je vedno v najožjem prijateljstvu z liberalci. Pred nekaj leti so zabavljali sicer čez nje še huje, kakor čez klerikalce, a ko se je v silni zadregi napravila bratovščina med njimi, je bilo naenkrat vse belo, kar je bilo prej umazano in črno. Ker še do sedaj niso objavili kandidatov, sodimo, da sc še vedno pogajanja vrše. Najbrž se bode ubogi delavec udal prigovarjanju svojih voditeljev in dosedaj no tako moško samostojno postopanje se bode razblinilo. No, pa pokazala bode bližnja priliodnjost, koliko je zares možatosti in samostojnosti. n Shod v Vipavi. Občni zbor Kmečke zveze za vipavski okraj se bode vršil prihodnjo nedeljo 28. t. m. ob pol 4. uri popoldne na Hribovem dvorišču. Na shod pride tudi clržavnozborski kandidat g. dt. Žitnik. n Postojna. V nedeljo, dne 28. maja . riredi Kat. slov. i?/>!»ra£evalno društvo igro »Krivopriscžnik« v salonu g. Vičič. Vabimo tudi okoličane k obilni udeležbi. Po igri priredi društvo zabaven večer za somišljenike pri g. M. Ambrožič. Društvena knjižnica je urejena in si člani lahko izposodijo knjige ob četrtkih zvečer in v nedeljo po deseti maši. n Vrhniške rovice. Umrl je dne 13. t. m. g. Karel Jelovšek, c. kr. dvorni založnik in tovarnar na Vrhniki, v 50. letu starosti. Imel je veličasten pogreb, katerega se je udeležilo mnogo domačega in tujega občinstva. Poleg oporoke je baje zapustil nekatere poslednje odredbe, ki so bolj ali manj praktične. Tako n. pr. je naročil, naj se ga ne pokoplje v rodbinsko grobnico, temveč poleg nje v zemljo. Rakev naj bo čisto priprosta, črno pobarvana, brez vsakega nakitja. Venci se odklanjajo, petja naj ne bo nikakega. Zvoni naj mu po vrhniških cerkvah samo z enim zvonom. Ko sc prične pomikati mrtvaški sprevod od hiše žalosti, naj mu brlizga v zadnje slovo tovarniška piščal. Pokoplje naj ga njegov sošolec P. Avrelij Knafelj, gvardijan frančiškanskega ljubljanskega samostana, domači duhovniki naj gredo črno oblečeni za rak-vijo. V teh zadnjih naročilih se je spomnil tudi ognjegascev, ki so mu bili vedno najbolj pri srcu. Vsak mož domačih ognjegasnih društev naj dobi 10 kron, guljaž s primerno pijačo ter vir-žinko. Ker mu je bila tista narodna: »Pod klančkom sva se srečala . . .«, posebno ljuba, se je med poslednjimi naročili spomnil tudi vrhniške »Ilirije« za vse one slučaje, ko bo le ta prepevala njegovo ljubljenko. Razume se, da se niso vse želje pokojnega Karola uposte- 63 vale. V Bistri ima graščak Galle zadnji čas precej nemških delavcev, ki kaj radi žalijo domače ljudstvo. Predzadnjo nedeljo, t. j. 14. t. m. so se vračali učenci vrhniške mlekarske šole pod vodstvom g. deželnega sirarja iz Borovnice, kjer so prisostvovali občnemu zboru živinorejske in mlekarske zadruge. Domov grede je pričel eden izmed Galletovih nemških delavcev v Bistri nad mirnimi učenci upiti in kleti. Ko ga g. deželni sirar opozori, čemu da razsaja, ko mu nihče ni storil nič žalega, pokliče razgrajač celo trumo svojih tovarišev, ki med divjim upit jem »VVindische Hunde« in »Heil« ,s poleni v rokah uderejo za fanti. Gospoda deželnega sirarja so hoteli zajeti izza gozda, a jim je ušel na kolesu. Vemo, da to ni bil prvi slučaj, ko so nemško-nacionalni rogovileži izzivali naše mirne ljudi. Ne bi škodovalo, ko bi gospod graščak podučil svoje delavce, kako se jim je obnašati na tujih tleh. Vso zadevo ima v rokah orožni-Rtvo. — Novoustanovljena senenaza druga brez strahu gleda v bodočnost. Minule dni je dobila zadruga od kmetijskega ministrstva zagotovilo, da pridejo pri oddaji kmetijskih pridelkov vojaštvu v prvi vrsti društva v poštev. In res 15. maja se je že mudil po nalogu višje oblasti iz Gradca, major-intendant v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, kjer je dobil o naši zadrugi zaželjena pojasnila. Kako smešni so torej vsi, ki se upajo begati ljudi, da je Oblak vse kaj drugega nego zadruga. Če vam je na tem, da l>o z vašim senom delal dobiček Oblak, podpirajte Oblaka. Če pa želite, da skupičck in dobiček od sena oslane v vaših žepih, se oklenite zadruge! Izbira je za pametnega človeka lahka. Čim več članov bo imela zadruga, tem bolj bo slovela, temveč naročil dobila, temveč denarja bo brez prekupcev prišlo v ljudske žepe. Kdor si noče pomagati sam. temu še Bog ne more pomagati ! — N o g o si je zlomil 18. t. m. nek ljubljanski kolesar na glavni cesti nad Vrhniko. — »Bogomila je imela veselico dne 21. t. m. s predstavo igre »Svojeglavna Minka«. To pot so prvič nastopile tamburašinje. n Zaplana. Pri nas smo imeli od 12. do 16. maja duhovne vaje. Vodil jih je 5. o. Avguštin čampa iz Viča. Naravnost vzorno se jih je udeleževala ob krasnem vremenu cela 'ara in upamo, da bodo ti lepi dnevi ostali vsem Za-planincem še dolgo v najlepšem spominu. n Iz Cerknice. Dragi »Domoljub« pač malo poročaš iz naše cerkniške doline. Res, kdo bo opisoval vse surovosti, katere zadnji čas uganja cerkniški sokol s svojim naraščajem. Molčati smo hoteli, kako ta druhal raztresa svojo sokolsko maniro v večernem času po trgu. Molčati, kako na račun Makedoncev, ki kopljejo vodovod, prepevajo v hrvaškem jeziku najumazanej-še pesmi, da se mora človek zgražati Molčati smo hoteli, kako zasipljejo v 52 kjer se nočnem času z bruni jarek, _ imajo polagati vodovodne cevi m s tem kale nočni mir, a iz tega molčanja nas draniijo škandalozni in predrzni napadi te duhali, ki je začela zadnji čas celo s palicami in najgršimi psovkami napadati naše somišljenike, posebno naše Orle. Ako misli s tem razkropiti to društvo, se jako moti. Kdo nas v to napeljuje, da moramo tukaj javno priznati, da imajo Makedonci stokrat več olike, kot naša »napredna« sokolska fakinaža? Nobeden drugi kot ta mob, ki nastopa zadnji čas po zgledu svojih ljubljanskih bratcev, katerega Sokoli vzgajajo po »Jutrovem« receptu. Kaj takega kot se zadnje večere zasleduje v Cerknici, se je dosedaj zasledovalo le v Trstu . . . Ža vse to pa se imamo zahvaliti »Jutru« in takozvani liberalni kliki, ki v svojej »naprednosti« vzgaja tak naraščaj. Stariši, ali se vam niso še oči odprle, da bi vsaj svojim nedoraslim 15 do 10 let starim otrokom prepovedali zahajati med to druhal. Pomislile, kam bo pripeljala ladja življenja našo mladino, ako pustimo divjati to mladino naprej, ako se jo še v zalegi ne zatre, kot škodljiv mrčes. Odkrito povemo, da tudi v »napredni« Cerknici smo dovolj močni in ne pustimo se strahovati od tega sokolskega moba. Mi hočemo samo mir in ako ga ne bo, nategnemo prihodnjič temu mobu ušesa ter povemo še nekaj — a bolj na glas. Prizadeti pa naj se bodo zahvalili tistim, ki jim sedaj dajejo potulio. Ca-pito! Kmečko korito. Volilna borba zguga liberalne živce in zgreje liberalne možgane. To je stara reč. Letošnja volilna vojna je pa obrodila v liberalnih možganih prave čudeže: najpreje so opljuvali nune in opsovali kmete, ki so prišli v Ljubljano volit, sedaj pa snujejo društvo »Z veza kranjskih k m e t o v« — na »katoliški« podlagi! Ljubljanski liberalci in katoliška vera!! Opljuvane in opsovane nune — in liberalna po-božnost!! Zatišje ali »Paradiž« v San-gradu — in liberalna vera!! Kupčija z dekleti na ljubljanskem magistratu — in liberalna religijoznost 1! Brezverska šola — in liberalno katoličanstvo!! Brezverski zakon in liberalen rožni venec!! In vse zgolj zaradi — korita! Novo liberalno društvo bo namreč ustanovilo v Ljubljani »kmečko pisarno«. V tej pisarni bo dobil »kmet« brezplačno »svet in poduk« v vseh zadevah. Liberalen »svet« in »poduk« za kmeta!!! In »brezplačen«? Kdo bo pa plačal »kmečko pisarno«? I — društvo »Zveza kranjskih kmetovalcev«! In odkod bo ta »Zveza« denar dobila? I, od kod neki — od prispevkov članov. Tedaj: Kmetje, ki se bodo vjeli na najnovejši liberalni lim in pristopili čedni »Zvezi«, bodo plačali prispevke za društveno blagajno. In za kaj se bo do ti prispevki porabili? Za liberalno »kmečko pisarno« v Ljubljani! v tCj pisarni pa bodo sedeli liberalni junaki ki pljujejo na uboge nune — in bodo pohrustali vse tiste flroše, ki Jih bodo iztisnili iz žuljev lahkovernih kmetov. Tedaj velikansko kmečko korito, iz kai terega bodo žrli ljubljanski liberalci. To imenujejo liberalci »Zvezo kranj, skih kmetov« in »kmečko pisarno«. Tak je najnovejši načrt liberalnih sovražnikov in zaničevalcev kmeta. A zdi se nam, da je liberalni račun narejen brez krčmarja. časi so minuli, ko se je dal nag kmet osleparitl od liberalnih škricev. »Zveza kranjskih kmetov« bo a »kmečko pisarno« vred šla ravno isto pot, katero je šel liberalni »Agro-Mei* kur« in kojo je šla liberalna »Glavna posojilnica«: Rakom žvižgat! Samo il& so iKKle to i>ot cel svet smejal, kar ža-libog pri »Agro-Merkurju« in »Glavni posojilnici« ni bilo, ker so mnogi ljudje zgubili svoj denar! □r D Dl Drolstine nnnnnaaaaannaacaa Grozna nesreča blizu Pariza se je pripetila v nedeljo dne 21. t. m. na leta. lišču za letalne stroje. Zrakoplovih le. talci so imeli tam tekmovanje v lota-, nju, med drugim se je šlo tudi za to, kdo bi prvi priletel iz Pariza v Madrid. Na tisoče gledalcev je bilo navzočih, med drugimi tudi ministrski predsed-nik Monis s svojim sinom in vojni minister Berto (Berteaux). Ko je zrakopio, vec Tren (Train) poizkušal svoj stroj, se je pri aparatu nekaj pokazilo in letalni stroj se je obrnil proti tribini, kjer so sedeli gledalci. Vse je planilo pokonci in bežalo. Zrakoplovcu se jo posrečilo stroj obrniti od sedežev, toda pri tem se je zaletel v gručo ljudi, ki jo bežala, katere pa on, kakor pravi, ni zapazil. V tej gruči je bil vojni minister, strašno ranjen, ena roka mu je bila popolnoma odrezana in je kmalu nato umrl. Ranjen je bil zelo tudi min. predsednik, njegov sin, nek zrakoplovec in več drugih oseb. V Parizu je zato velika potrtost; odpovedali so slovesen spie-jem srbskega kralja Petra, vse koncerte, gledališke predstave in druge slav-nosti. Javno se trdi, da bo odstopilo ministrstvo. Velikanske povodnji so nastopilo dne 19. in 20. t. m. po češkem, Morav-skem in Nižje Avstrijskem. Nekateri kraji so bili popolnoma pod vodo; sem-iutja so morali ljudje bežati na strehe. Mostove in brvi je odneslo, polja so opustošena, podplulo je železniške nasipe; po vinogradih je napravila ploha velikansko škodo. Poleg tega je po nekaterih kraHh toča pobila vse. Stoletna pratlka dvajsetega stoletja 1901-2000. Sestavil dr. Gregorij Pečjak. Tretji natis. Ta prekoristna knjiga je Izšla ravnokar v novem tretjem natisu. Da je bil pri naših skromnih razmerah tretji natis po tako kratkem času potreben, priča jasno kako porabna je ta knjiga za izobraženca in priprostega človeka. Ker se jo pa pisatelj oziral v prvi vrsti na potrebe kmetskega stanu in na razmere na deželi, bo knjiga tukaj posebno dobro došla. Poleg vremenskih napovedi in kmetskih pravil bo v knjigi opisane tudi lastnosti strele ln kako se je moremo varovati, dalje vsebuje knjiga navodila, kako si ohranimo zdravje in si pomagamo v boleznih z domačimi zdravili ter še premnoga druga koristna in praktična navodila. Stoletna pratika stane neve-lana K 1'80, vezana K 180, po pošti vedno 20 vinarjev več ter se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. oDaauuaannannnaao Rešitev ugank ali zastavic, Rešitev križeve zastavice. Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajančevo ime in podpis darovalca, se dobe sedaj v K ato 1 i š k i Bukvami za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajane c. Pralni ekstrakt .Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za bšlenje perila. Najboljši In najzanesljivejši pralni Sila hrasto rujo. Rešitev trije najamnikl. Za kratek čas Pralni prašek J* zaupljiv predmet. Ako hočete Vaše drago perilo ob. varovati škode, tedaj 6e čuvajte pred ponaredbajnll naaanaaaannuunaaa Uganka ali zastavica. Skakalnica. llc.šitcv skrivallce. t. ščuka. 2. golob, .3. karp. 4. osel. 5. konj. Skrivalnica. nost žlaht smrt Skakalnica, [.cr» r1 *. M i tu r, NPv . ' Bolezni, vsled prebila- WsZfjffr jenjn kot kapelj, katar, intluenco zdravi in odstrani f se s S i vol i n „Roche", ki je od [ mnogih zdravnikov predpisan z us- jp* prho m proti pljučnim boleznim. Prednosti, da krepi pljuča in pri tem vzhaja tek in jo lahko prebavljiv, pridobe Sirolinu ,,/v'oche" največjo priljubljenost pri odraslih kakor pri otrocih. Sirolin „Roclie" so dobi v vseli lekarnah in bi moral biti v vsakem gospodinjstvu takoj pri rokah. 516 Kje je brodar? Mnenje g. dr. B. pl. Gamau, docenta na vseučilišču v Kolozsvaru Rogaška Slatina. Gospod J. Serravallo, Trst. Potrjujem s tem listom radovoljno, 'da sem rabil z najboljšim uspehom \Vaše Serravallovo Kina vino z železom za malokrvne, bledičaste bolnike itd. Rogaška Slatina, 28. maja 1909. Doc. dr. pl. Gaman. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 17. maja: 63, 15, 23, 5S, 22. Line, 20. maja: 34, 28, 35, 45, 3. Trst, 20. maja: 87, 54, 5, 84, 16. Tržne cens za 100 kg. Ljubljana, dne 23. maja 1911. Deželni pridelki: Pienlea...... Ri ......... Ajdn........ Ječmen...... Oves........ Proso belo.... Proso rumeno . Koruza stara . . Koruzo nova . . Leča........ Grah....... Lareno seme . . Grašicn . . Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rinničan . Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir...... Zelje .-.veže . Zelje kislo brez soda....... Repu svefa ■ . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumnu..... Orehi....... Gobe suhe .... Ježice....... Zetod ....... Smrekovi storil. Seno...... Slnma..... Stelja..... 80 20 50 »■ 20 60 — 40 40 60 (0 00 1 60 Živina, meso [Ji živa vaga: Goveda pitana . i' 02 Teleta težka ..117 Teleta mala ... 10S Prašiči .... 132 KoJtruni . . . 106 Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K SMC- du . . |i ft>0 Maslo surovo od K 26« — do ... Slanina sveia (ipeh)...... Slanina preka- jena ....... Mast svinjska . . Loj......... jajca 100 kom Piinncl...... Golobi....... Raca........ Gos......... 310 i - Kolonijalno blago na debelo Rii Rangon od K 25' - do Kava Santos od K 262 - do Sladkor...... Petrolej...... 180 I Itill 80 i Umetne *obe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rtkanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzema nedelje in praznike vsak dan od 8. ure ziulraj do 0. zvečer v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 10 Ljubljana, Stritarjeva ulica št, 7. Kuverte s firmo, ■ ■ pismo, - -- račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. V "e^da fllKfllna pri veliki cesti> SfUJIIIIIU blizu kolodvora In cerkve Šmarje-Sap. Pogoji prav ugodni. Nastop takoj. — Ivan Zaje, Šmarje-Sap. i________1609 feTakof: llfŠfl *ma 7 sob in 3 kutin kl«t in hln)e 8 Pntiklinami, dalje klet m hlev. /raven vrt in dobra voda Pripravna je za vsako obrt, kar je pri drž. cesti m blizu kolodvora. Kupne pogoje pove lastnik Ivan Kavčič, Dovje (Gor.), 11572 Zlati rudnik za iznajditelje! Zahtevajte zastonj naše probleme za iznajditelje. Mednarodna družba za Izkoriščanje patentov: Fr. Helmbach & Co., Kiiln ob R. 1097 Vse obstoj, v kakovosti in izborili izvršitvi strela neilosežne lovske puške kot: samokrese, streijivo in predmete za lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja tovarna lovskih puSk: ANTON SODIH. Borovl|3 (Koroško). Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Do'go jamstvo. 1085 Samo naravnost od nase tovarne kupijo zasebniki blago za gospode In dame najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških ccnah. Dobi se vsaka meni. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zahie ajte vzorce! Prva ilez. razpoSllj. tovar. blaga „SUBET1H" Krnov (Jiigerndorf) Št. I. Si 173 Avstr.-Šlezija. POZOR! ina z z vso pripravo na zelo prometnem kraju v mestu se odda pod Z3I0 ugodnim pogojem. Kje, pove upravništvo tega lista. 1008 takoj v trajno delo. FRANC TRPIN, kroja« na Volči, pošta Poljane, nad Škofjo loko. Dekla starejša oseba, strogo poštena, krepka in pridna, ki zna peči kruh in kuhati ter oskrbovati prašiče, se sprejme takoj. Plača K 18'— mesečno. OSKRBNIŠTVO graščine HMELJNIK p. Novomesto. 1673 ¥¥¥ f\ pošten, trezen, va- Liv jen j.onj ^ ^ zna nekoliko pisati, se sprejme takoj v trajno službo za prevažanje piva in druga lahka domača dela. Plača - od 70 do 80 K na mesec brez druge postrežbe. Kje, pove upravništvo ,, Domoljuba". 1681 Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, Č6 voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izka-al že desetletja kot najbolji, „p,-avega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa ižrefino le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Dr. ŠTEFAN RAJH C3 I v 1 judno naznanja, da jo otvoril * J odvetniško pisarno v ^ifinici na JCranjsl^cm. cč Kollejrikcttif-liif? BRIKETTID"-luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele. BRIKETTID"-luč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40- 150 sveč za t plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje. BRIIe posije franko. RnunCPIIP nncfplip 'z ze'° gostega rdeCeqa, modrega, UUlI Juliu (JUJIOIJU belega oTi rumenega nanklng-blago, i pernica ito cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 6 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16, K; t polpuhom 2■ K ; z puhom '.'A K ; posamezne pernl« iujK, V K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, o K 5C, 4 K; pernice M cnnfSlg&! 40 cm Široke, K I J, 14 K 70, 17 K 8', 21 K: blazine So cm dolge, 70cm Široke, 4 K fji, K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz močnega, pasnstega graViia Ito cm.dolge, 116 cln Široke, 12 K 8o, 14 K 80. Po-" Šllja proti povzetju od K 12 vlSje franko. Zamena dovoljena. za ncpovol|no denar nazaj. Cenik zaitonj In Tranko. S. BENISCH, v Dešenicl štev. 71, ČeSko. Izvir zdravja so brezalkoholne šumeče limonade ki se napravijo z iz mglin, citron, jagod, črpSenj. 'diScčih jagod, k! sc prodajajo kot'pastirje po in 4 vinarje v paicnt. vretican po Iščeta se VsakoIetiia.JM>raha SO miljonov kosov iidiiia izLlcluvauiic.i: U04 PrWteS*a akcijska drnZlra za orcatal. sladomo in Čokoladne Izdelke. *4(falj.'Vlnograili prej A. MARŠNER. Zatona: Dumi), XI., Theotiiildoasae 4. za nočno in dnevno službo na topilnici v Litiji, ne pod 30 let stara, nemškega jezika vešča. J680 ' motorjem z mofiiim pritiskom fn za Surouo olje od 10 H|J naprej; 4 do S vin. pri mojiii petrolipskib motorjih injjotrolinskili lokomobilah, dalje 2—10 HP tudi stoječo motorjo Tvornlca motorjev L WARCHALOWSKI Dunaj in., Paulusgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Conovniki gralls. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljem petroliuovi motorji. 315 1 do 2 vinarja obratnih .stroškov /a uro-in HIJ ■/. jmiiim pat, s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola' Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorcc in popis. Spretni zastopniki se ISEeio. 17095712 EHBSK acpttgarpc 366 Svoj izdelek ostro žgane strojne. zidne in zarezane strešne pni? vrste j priporoča Sprejme tudi zastopnike za razprodajo z 6 belih r|u i z; o d*b:!e po 2 m K II, pi 2' .ra K |6, Iz domačega llanenega platna po lin 18, po 2,' IK 2) dobite franko Iz IuihIiv. razooSitisInlo« Sffj5iiTl2 rrf-|^lr=lrfastlf: iffžjghr □HjkhJDi lil Naroč«ijte ,Slovenca' Došle m krasne novosti! Sukna, volne, svile, ceflrja in še raznovrstno drugo perilno blago za spomladansko in poletno sezono, Svetuje sc, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in Čudovito nizke cone tvrdke: Hedžet $ Korifriik Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj in franko! a. d. Ostsee imiMmija Wlsmr politehnika ra slavbns, strojne ia elckiro-inžeiujs ler l r h: t s k t e; tehnika za želez. teion n Izobrazbo. 20 do 50 kron na dan lahko vsakdo zasluži z razpečevanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batlč, Idrija, Kranjsko. 932 ♦ Ne stane prav nič! i ▼ Zastonj razpošiljam povsod vzorce sukne ega ^ ^ blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, perll- ^ J nega blaga, modnega barhanta, platnenega A blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor v .sob 1 vrst blaga za domačo vporabo, b čimer si pri ^ ^ veliki izbiri in nizkih cenah tudi doma svoj na- ^ ▲ kup lahko dosožete poželo ugodnih prednostih. A KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi < ▲ llerro.HK.isBG 10. 11:<7 4 Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej. Naročajte le pri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postreženi, Fr. Čuden u LJubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti Frančiškanske cerkve 3119 Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postreženi! pripravna birmanska darila. Nikelnasta tira z verižico . . K 4*50 in napr » ,..... boljše vrste „ 8—., ,, Piava srebr. moška ura. . . . „ 7'60 „ „ n n ii ,, z verižico ,, 9-70 „ „ ii m n i, boljše vrste ,, 12'- „ „ ,i ,, ura z dvoj. pokrovom ,, !0'75 „ ,, i.....posebno fina „ 20'— „ H-karalna zlata ura.....„ 44 — „ ii i, „ boljše vrste „ 70,80, 100 '„ Nikelnasta damska ura z verižico K 8-50 in napr Prava srebr. „ ,, „ „ „ 0 50 Prava srebr. „ „ boljševrste ,, 12 — ' II II II „ Zdvoj.pokr. „ 1B — „ , •i n i, ., posebnofina , 10 — 14-karat. zlata damska ura . . . „ 20 — „ , boljše vrste ,, 80,40,60 , Am.doubl. zl.zavrat. veriž.z obesk K 2 85 in napr. Srebrna zavrat. verižica ,, „ rjj Pozlačena „ ,, „ 2 — ' 14-k. zlata „ „ „ ,, ' i» _ " Srebrna dolga verižica za uro . ,, 4 — " Atner double-zlata verižica za uro „ 6-— ' 14-kar. zlata, dolga „ „ ,,45 — Uhani, zlato na srebro K 1 80 in nap 14-karatni zlati uhani „ 5 80 „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . ,, 8'— „ „ z diamantom .....i 5 — „ „ m. . ' •' ----------■ —n 11 1, ■•- — ,1 ,, s pravimi briljautl . ,, 00'— „ „ Vse v finih škalulah — pripravno za darilo. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ngaja, se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne. MM ira (nasproti rolovža) II. SllfftlGr - Ljubljana Sv. Petra cesla šlev. Tiskala Katoliška tiskarna.