štev. 40. £>>•*»**» ptataaa f i*frrtni. Ljobijana, dne 21. oktobra 1925. Leto Vil. j ftmt, £»:icnc « ctrtsft r" »Sss!« vsak* ur«4». m c«io lat« DI« 89*---srn pol late . IS — a« laoi«««h» •a ealo lato Di« M1— Jtameret' po tarifa. - P& ■ven!« rprs8aaj««R m4 se priloži maMke m joror. — Neiraakiraaa pisma se n« »prtjtniji. Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva". Vs5kSe ažJifj: wse sadova svojaga tiste In marljivosti! Rokopisi se so vračajo. — Plačo in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprav« je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inisr. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.343. Konec ene laži. Finančni minister g. Stojadinovič je nedavno izr< kel v finančnem odboru našega parlamenta zelo značilne besede, ko !•• bil govor o davčni praksi v Sloveniji. Rekel je namreč, da je današnje navijanje davkov v Sloveniji in postopek g. finančnega delegata dr. Savn. pravičeno. Zakaj? Zato, pravi fin a i i minister, ker je Slovenija bog ata dežela, ki je kar natrpana tovarn in bank. Kdor pa ima, ta naj tudi plača. Ministrova nevednost. »Kakršen mož — taka beseda! pravi naš narodni pregovor. Zgoraj navedene mir strove besede dokazujejo le,-ra finančni minister prave Šlovenii j.rav nič ne pozna. Zato mu tr h i. - ne jemljemo niti za zlo, ker so 1 ile izrečene iz nevednosti. Vprašati pa moramo vendarle, odkod ima g; minister Stojadinovič svojo f i !• ;• i s ■ m ', da smo Slovenci, da je naša • • ; ako zelo bogata, da se po njej tnl< i in med kar cedita. Velika laž in samaprevarsu Če listat, j n--, knjigah naših pesnikov in pisateljev, naših narodno-go-spouarskih p • cev, po naših mesečnih teti n.; šii in dnevnih listih, pogost*, .vrv s n.■ 'mo na trditev, da je k ran :,«<>.. ;a lepa, štajerska pa lepa in b o. Tcrej je današnja Slovenija ! !pa in bogata. To laž, ki ima svoj izvor v ;.aši znani bahavosti, so privid!i iz iv :e literature naši dnevni poli1 ni in ro jo prežvekovali po poJiiični.-i ukih in shodili, a konč- no tudi v parlamentu. Pred vojno v dunajj lamentu, po vojni pa v beograjsi i skupščini. Toda predvojni gospodje na Dunaju so poznali slovensko 1 ahavost — kranjski bahači so znani j o vsej srednji Evropi! —, in tudi nnš^ gospodarske prilike prav do dnn >n e so na Dunaju slovenski poli i i mi se tako bahali, so dunajski gosp" je vseeno zapisali v svoje blagajniške n i-.vo, da so slovenske dežele — pasivne. To se pravi, da je imela celokurina avstrijska država ž njim" ve .cv, kakor pa je mogla iz njih h denarja in blaga. T« na livo bahavost o »lepoti in b -ga [i i — so vse slovenske stranke brez zier-~ po vojni prenesle v Beograd. : to kaj radi slišali In vzeli vse ■-■• Msto zlato. »Če ste tako silno lepi, f t in bogati, pa — plačajte!« so rel -i končno. Da je v tem pogledu v r H slovensko uradništvo iz same osel uslužnosti, službene ponižnosti in požrtvovalnosti na račun drugih, molče pritrdilo beograjskemu naziranju, ki smo ga s svojo baha-vostjo in politično neumnostjo sami ustvarili, — se razume samo od sebe. »Ah, kako divno in krasno!« I'a so prišli različni gospodje in tudi lepe gospe vsako leto iz Beograda v Sloven* o na počitnice. Naselili so se na Bledu, v Dobrni, Rimskih toplicah, Rogaški Slatini itd. in so rekli: »Ah, tod je i rasno!« Z avtomobili so se vroziii po belih nekdanjih »cesarskih« cestah med ličnimi in romantično k žečimi vasicami in trgi in so vzklikali: »Ah, kako divno!« In so videli nekaj lov«emokratarska iažnjivost. Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu je napravilo izgube mnogo milijonov dinarjev. HSS se trudi, da podjetje reši, ker je prizadetih mnogo tisoč kmetov. Demokratarija v svojih listih poroča, kakor da so radičevci povzročili izgubo. Pribijemo, da je bil Hrv.-slav. gospodarsko društvo popolnoma v rokah samostojnih demokratarjev, kakor svoj čas Agromerkur. Direktor društva je bil bivši demokratarski minister dr. Poljak, ki je posebno pazil na to, da v odbor ni prišel nobeden pristaš od Radičeve stranke. Kmetje po Hrvatskem preklinjajo demokra-tarje, kakor še nikdar, ker bo izgube okoli 30 milijonov dinarjev. Ne verujte torej »Jutru«! Predrznost in nadutost. V zadnji številki smo zapisali stavek, da mi lahko rečemo, da SLS ne bo prišla do vlade. Ta »mi« ni všeč «Jutru« in zato se je poskusilo ponorčevati iz našega »mi«. Bodi »Jutru« povedano, da mi smo res mi, ker smo nekaj in za nami stoji toliko tisoč volilcev, kakor za »Jutrom« posameznih pristašev. »Jutro« naj se nikar ne dela, kakor da bi le njegovi pristaši bili kakšen »mi«, ker so že od takrat naprej velike ničle, odkar so sfrčali od vlade. Kdo se pa še briga danes n. pr. za dr. Žerjava? Kaj je danes dr. Žerjav? Poslanec je in advokat. Takih ljudi je na svetu na cente, pa se nihče zanje ne zmeni. Ampak mi pa smo mi! Žerjavovo ponujanje radikalom vzbuja povsod splošno veselost, tudi izven Slovenije, kar dokazuje pisanje zagrebških in beograjskih listov. Sedaj zapušča celo Pribičeviča, samo da bi sebe zopet spravil v ospredje. Načelna politika »idealnih« mož pa taka! Politični utopljenci. V svojem gla-- šilu »Taboru« je napisal dr. Pivko članek, v katerem na vso moč poveličuje in hvali politiko sporazuma, poveličuje radičevce, hvali njihovo politiko in izraža upanje, da bo kmalu mogoče naprednim Slovencem sodelovati z naprednimi Hrvati. Neverjetno, j a resnično: tak članek je napisal po-i slanec dr. Pivko. — Ko se je pa pe-' Ijal pretekli teden Pašič skozi Ljubljano, je dr. Žerjav obletal vse urade ; v Ljubljani, kjerkoli sede njegovi so-| mišljeniki na vodilnih mestih, da bi zvedel, ob kateri uri se bo pripeljal Pašič v Ljubljano. Ko se mu je to posrečilo zvedeti, je z utripajočim srcem čakal na ljubljanskem kolodvoru, da bi se prerinil do Pašiča in če mogoče s Pašičevo pomočjo do vlade. Do Pašiča je kot bivši minister in poslanec res prišel, opravil je pa prav slabo. Da bi Žerjavovo akcijo za zbližanje z radikali podkrepil, je priobčil opo-zicijonalni »Slov. Narod« silen slavo- spev na Pašiča, predsednika one vlade, ki je samostojne demokrate z dr. Žerjavom vred brcnila na cesto! ^ako smo doživeli pretekli teden krasno storijo, da se mariborski samostojni demokrat dr. Pivko ponuja z dušo in telesom radičevcem, ljubljanski samostojni demokrat dr. Žerjav pa radikalom! Vsa ta godla se pa imenuje samostojna demokratarija! Kot beli dan jasno je, da še bodo radičevci prav lepo zahvalili za dr. Pivka, radikali pa za dr. Žerjava! što propalo, to pro-palo! Jako umesten opomin na slovensko uradništvo, kolikor ga pripada samostojnim demokratom, je priobčil »Ju-tarnji list«, ki piše, da to ne bo šlo dolgo, cia bi državni uradniki pcapi-raii stranko, ki vsako vladno delovanje ovira in preprečuje. »Jutarnji iist« tega opomina gotovo ni napisal brez vzroka, ampak je že moral vedeti, da je tak opomin potreben. Če se res kakšnega slovenskega uradnika tiče, naj ta opomin uvažuje. Prokleti Pucelj! V zadnji številki našega lista smo« pošteno ožigosali nesramno demagogijo samostojnih demokratov in eselesarjev, ki jo uganjajo s tem, da na dolgo in široko razkladajo ljudem, kaj so vse v Beogradu »zahtevali«. Mi smo povedali, da je v Beogradu' tako, da se za vse še tako lepe zahteve opozicijonalnih poslancev, ki nimajo nobenega stika z vlado, vlada toliko zmeni, kakor za predlanski sneg. Naša poštena in odkritosrčna ugotovitev je zlasti žerja-vovce silno spekla. Mi nismo vedeli prav, zakaj. Razumeli pa smo demokrata rsko jezo takoj, ko smo pogledali zadnjo številko Žerjav - Ribnikarjeve »Domovine«, kjer dr. Žerjav na dolgo in široko pripoveduje, kakšne koše kmečkih težav sta prinesla on in dr. Pivko v Beograd z željo, da bosta -zahtevala« od vlade, da mnogoštevilnim željam slovenskih kmetov ugodi. S svojo pisarijo v »Domovini« je hotel dr. Žerjav na kmete napraviti vtis, kakor da bi on v Beogradu še bogvekaj pomenil. Resnica je pa taka, kakor smo jo povedali mi, da je dr. Žerjav danes izven vlade v opoziciji in da vse njegove pritoženge nikomur nič ne pomagajo, ker se vla-j de vsega sveta na »zahteve« opozicijonalnih poslancev navadno ne ozirajo, ampak upoštevajo v prvi vrsti le želje in zahteve poslancev onih ; strank, ki so ali v vladi ali pa vlado podpirajo. Ker smo mi vse to lepo ! po pravici povedali, se je dr. Žerjav na nas silno razkačil, ker smo mu nje-, govo demagogijo temeljito pokvarili. Kljub njegovi jezi upamo, da bomo i dr. Žerjavu še večkrat zmešali njegove račune z demagogijo na račun manj poučenega ljudstva in povemo i še enkrat, da dr. Žerjav pomeni da-I nes v Beogradu politično toliko, ka-. ker predlanski sneg na Grintovcu, za j debelost prascev v Banatu. ! Umazana politika. Slov. samostojni ! demokrati imajo o političnem pošte-| nju jako čudne nazore. Odkar so jih LISTEK. Joško Sottler: Prehodno v Hrvatski in Slavoniji. (Potopisna črtica.) (Konec.) Lukač leži ob progi Virovitica— Barč ter je zadnja železniška postaja na naših državnih tleh. Je velika vas samonemške naselbine ter leži neposredno na desnem bregu Drave. Tu sem pozdravil po 11 letnem razstanku starega, čislanega druga iz skupnega vojaškega službovanja, g. K., njegovo dražestno soprogo ter šestlenega sinka. In zopet sta se našla dva stara, pred 13 leti nad vse vneta esperanti-sta! V frazah, kot »kiel vi fartas, jam de longe, longe mi ne vidiš vin« itd. sva si obujala poleg drugih tudi to-stvarne reminiscence iz časov, ko sva nosila »cesarsko suknjico« in živela ob »pimsu«. Prijatelj K., stara, gostoljubna hrvatska korenina, me je zadržal tri dni v Lukaču. »Da se pozdraviš, odpočije, naužiješ podravskega zraka (in drugih dobrot!) ter spoznaš ljudi in kraj«, je rekel. Ostal sem in dobro se mi je godilo, da tudi ozdravel sem kolikor-toliko. Dne 10. septembra sva napravila z gostiteljem izlet v bogato Virovitico, si ogledala mesto, bila na svinjskem sejmu, naslednjega dne sem obiskal ekonoma M., tudi znanca iz vojaških let, si ogledal lukačko mlekarno, neko večjo tkalnico itd. Par refleksov! Ljudje iz Lukača, čeravno nemške narodnosti, razumejo in govore vsi hrvatski. Med seboj se poslužujejo seve nemščine. So, enako kakor Hrvati iz obmejnih vasi, dobri državljani in nikomur ne pade na um, da bi škilil čez mejo. Pač razlika med njimi in poedinimi nezavedneži ob naši severni meji! Da treba razmere v državi zboljšati, priznavajo, hočejo pa k temu tudi sami doprinesti svoj abolus. In tako je prav! Cene svinjam v Slavoniji so, pravijo, v zadnjem času znatno posko- ' čile. Dogon je znaten, kupcev ne manjka. Mlada, okoli 5 mesecev stara slavonska svinja stane — bolj ali manj rejena — od 500 do 700 dinar- j jev. Trgi slavonskih mest so tudi sicer obloženi z vsem potrebnim. Kupček j (6—7 kom.) breskev stane 1 dinar, j 1 glava zelja 1.50 Din, mlada piška 25 do 35 Din. Slive so bogato obrodile; peče se rakija kar na debelo. Zanimala me je mlekarna v Lukaču. Nje vodja je mariborski rojak, g. A. Mleko plačuje po 1.50 Din za liter, postavljeno v Lukač. Uporablja se v celoti za izdelavo sira, ki se prodaja po 25 do 27 Din kg. Mleko — zvečine od goveda simodolske pasme — vsebuje povprečno 4% tolšče. Neka hrvatska posestnica z bolj razvito domačo tkalsko obrtjo mi je razkazala svoje podjetje. Tke tkanino od navadne do najfinejše kakovosti. Tkalna priprava izdeluje 52 cm široko platno. V tehničnem oziru razlikujejo pri tkanini te-le izraze: 1. vodoravne niti: osnova; 2. navpične (prečne) niti: povudka; 3. dekorativne niti: pismo ali model (model rabijo samo bratje pravoslavne vere). 1 m finejše 52 cm široke tkanine stane doli 25 Din, 1 m navadne od 10 do 12 Din. Naj omenim mimogrede še nekaj o vrednosti zemljišč! Kot mi je pravil neki sopotnik iz Gornjega Miholjca, gredo cene zemljišč v Slavoniji stalno nazaj. To nazadovanje da je toli ob-čutnejše v obmejnih krajih; zakaj, nisem mogel doznati. V Gornjem Mi-holjcu n. pr. se dobi danes *oral dobrega travnika od Din 8000 — do 10.000.—, oral njive od Din 5000.— do 6000.—. Bilo mi je težko, ko sem se moral 11. septembra končno posloviti od gostoljubne hiše K-ve. Storil sem to nekoliko lažje potem, ko mi je prijatelj K. obljubil, da mi vrne obisk, ker se hoče ob priliki nasrkati našega planinskega zraka v Sloveniji. V mraku sem dospel v Daruvar. Obisk študijskega kolege, g. Š., ogled tamkajšnjega loznega razsadnika države, matičnjakov g. B. itd. sem predvideval. S kolegom Š. sem se sestal že medpotoma. Zvečer pozno v noč prebil v družbi daruvarske elite. Ruska kapela, petje in vino je vstvarilo živahno razpoloženje v družbi. Impo-niral mi je vlastelin K., ki je bil vzlic šesterim križem mladeniško ognjevit in podjeten. 12. septembra sem mogel nameravane oglede le deloma izvršiti; oviralo me je nenaklonjeno vreme. Baš ogled »Prvih jugoslovenskih loznjaka u Daruvaru« s svojimi 60.000 panji je moral žal izostati. Drž. lozni razsadnik, ki ga oskrbuje tov. Š. je vzoren. Ustvaril ga je^ s skromnimi sredstvi sedanji zaslužni njegov upravitelj. Toča, ki je tudi v daruvarski okolici hudo razsajala, ga je jako poškodovala; pri svojih 9 oralih se ceni prizadeta škoda na najmanj Din 20.000.—. Daruvar je prijazno, čisto mesto, ležeče kakih 200 m nad morsko gladino. Daljnjo okolico njegovo tvorijo veliki gozdni kompleksi, bližnjo hol- mi z vinogradi in sadonosniki. V bližnji okolici sem si ogledal nekatere vinograde. So umno obdelani in pričajo, da razumejo njih lastniki moderno vinarsko tehniko obdelovanja. Frapi-rali so me čisti sortni nasadi; tudi med mešanimi nasadi je najti skoro same izbrane vrste. Lep dokaz, da biva v bližini enolog, ki se ni zaprl med štirimi stenami svojega razsadnika, marveč, ki je aktivno posegel v povzdigo in unapredenje privatnega vinogradništva. Daruvar kot kopališče je baje prav dobro. Močni vroči vrelci so dobri proti revmatičnim bolečinam, proti ženskim boleznim itd. Letošnja sezona je nudila nepovoljen obisk; vreme in zopet vreme! Tovariš Š. ni samo vinogradar; tudi v abstraktnih znanostih je podkovan do onih fines, kot pač malokdo iz naših vrst. Nisem bil tedaj prav nič začuden, ko smo se znašli v večernih urah po duhovitem uvodu, za spremembo, on, njegova ljubeznjiva gospa soproga in jaz pri — spiritistični seansi, ki je bila, notabene, deloma prav uspešna, čeprav sem ji jaz prisostvoval prvikrat v svojem življenju. 13. septembra ob 2. uri v noči sem jo ubral proti Zagrebu, kamor sem dospel nekako ob 10. uri dopoldne. Medpotoma sem spal; v Dugemselu so me prebudili požarni brambeniki z godbo. Zagreb, to velemesto, se neverjetno širi; nove stavbe, med njimi mogočne zgradbe, stalno naraščajo; stavbene stagnacije tu očividno ne poznajo. Moj tokratni cilj, selo Miku-liči nad Zagrebom (uro in pol pod Slemenom) sem dosegel v poldne. Zopet me je sprejela gostoljubna hiša g. S., bivšega šolskega tovariša iz Maribora. Lega veleposestva Mikuliči, kojega oskrbuje spretno tov. S., je naravnost idilično lepa. Veleposestvo ima krasen vinograd, eden izmed najlepših, kar sem jih videl na svojem potovanju. Čast tovarišu S.; vidi se, da ni bil zaman studiosus oenologiae odličj njak! Zvečer istega dne sem bil na Šestinah. Poklonil sem se manom hrvatskega velikana dr. Ante Starčeviča. Potem sem prebil nekaj prav prijetnih uric v družbi prijatelja S. s soprogo in njeno sestro. Kapljica iz bogate grajščinske kleti je prijala takrat kot že dolgo ne. 14. septembra sva si ogledala s tov. S. »Zagrebački zbor«. Lovska razstava je bila tu res prvovrstna atrakcija; sicer je zbor nudil običajno sliko; obisk srednji. 15. septembra zjutraj sem se poslovil od prijaznih gostiteljev gospe in gospoda S. Franci S. je še vedno oni stari kot pred 16 leti; veselila sva se oba, ko sva se pozdravila in objela po dolgem času. In ob slovesu sva se popraševala: Kdaj se vidiva spet? Kdo more to vedeti? Odgovor leži zastrt v bodočnosti... Opoldne, 15. septembra, sem dospel pod domači krov v kraju visoko pod Orlico; tu preživljam sedaj svoj letni dopust v krogu najdražjih: svojih staršev, sester in brata. »Povsod je dobro, a doma najbolje«, to bi se osmelil trditi koncem konca pa vendar vseeno tudi jaz. Naj mi velecenjeni gostitelji te trditve ne zamerijo! H koncu se zahvaljujem vsem vele-cenjenim znancem, prijateljem in tovarišem za izkazano gostoljubje in druge, kakršnekoli usluge v cilju mojega prijetnega in hkrati koristnega potovanja z iskrenim: Bog plati! V Gornji Pohanci (Sromlje), 20. septembra 1925. jsp" Razšlrjajmo vedno In povsod misel zcdfnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! "^a: radikali brcnili na zahtevo naših hrvaških prijateljev in zaveznikov iz vlade, poskušajo ludi z najbolj umazanimi sredstvi rešiti vsaj doma v Sloveniji svoje ogrožene postojanke in obdržati na njihovih mestih vse ljudi, ki jih je tja postavil dr. Žerjav. To njihovo prizadevanje bi človek še razumel, če bi se demokratska gospoda branila s poštenimi sredstvi. Ka-kc-r pa smo že rekli, naši demokra-tarski gospodi tudi najbolj umazano sredstvo prav pride, samo če mislijo, tla bo pomagalo. Med taka umazana sredstva spada brez dvoma denunci-jantstvo ali ovaduštvo. O demokratar-skih denuncijacijah zlasti naših pristašev smo zvedeli iz Beograda naravnost neverjetne stvari. Najraiše cbrekujejo nase pristaše pri radikalih, češ, da so to sami komunisti! V svoji nesramnosti so šli celo tako daleč, da so se spravili nad enega naših najbolj zaslužnih javnih delavcev, ki uživa kot izvrsten zgodovinar povsod v Sloveniji jako visoko spoštovanje, in so ga napravili — čujte in strmite! — za nevarnega komunističnega p;'e-kucuha, samo da bi ga pri vladnih krogih oblatili in očrnili in mu škodovali! Da je tov. Prepeluh po pripovedovanju teh ljudi v Beogradu najhujši trinog v Sloveniji, ki ki bi najraje vse ljudi poklal in pcbesil, je samoposebi umevno! Takih sredstev sr poslužujejo v svojem obupu ljudje, ki hočejo pri nas v javnem življenju se nekaj veljati. Demokratska gospoda bo poskušala seveda po svoji stari navadi vse to utajiti, pa to bo šlo bolj težko, ker govore o njihovi nezaslišani umazanosti akti in verodostojne priče. In taki ljudje hočejo »reševati« slovenske kmete! Še sebe ne morejo rešiti na pošten način, kako še le druge! Zato pravimo, da je že skrajni čas, da te vrste politično lo-pcvstvc in denuncijantstvo iz Slovenije izgine in se nikdar več ne povrne. Svinjarij ima Slovenija že do vrha dovolj. Žerjav in Pucelj. V parlamentu sreča dr. Žerjav posl. Puclja na hodniku: »Veš kaj, dragi tovariš, to pa ni lepo od tebe, da si ponaredil podpis svojega tovariša Kelemine.« Pucelj pa se zasmeje: »Ja nu, kaj ga nisem dobro ponaredil?« Nakar je dr. Žerjav zamrmral »sorta ribniška in odšel. Izjava. »Jutro« je priobčilo z velikimi reklamnimi črkami člančič, v katerem trdi, da je uredništvo »Kmetskega lista« moj podpis enostavno falsificiralo. Gosp. dr. Žerjav je bil toliko prijazen, da me je na potu ogovoril ter vprašal o stvareh, ki mi niso bile jasne, dokler nisem prejel predzadnje številke »Kmetskega lista«. Šele po prečitanju sem spoznal, kam so merile njegove besede. Bolje bi bilo za »Jutro«, da iz malega nesporazuma v razgovoru z g. dr. Žerjavom ne bj bilo poskušalo kovati tako neplodnega političnega kapitala. Beograd, 20. oktobra 1925. Kelemina. »Pašič počasi misli« trdi »Slovenec«. Se vidi, da so eselesarji nestrpni! Vkljub vsej njihovi nestrpnosti je g. Pašič že uvidel, da niso godni — za v vlado. Odtod jeza in poskus tolažiti se s trditvijo, da »Pašič počasi misli«. Nič ne pomaga! Stvar izgleda tako, da g. Pašič ne bo pokrival stomili-, jonskih izgub pri zafuranih eselesar-i skih podjetjih! ! 0 velikanskih izgubah v nekih ese-lesarskih gospodarskih podjetjih se govori po celi Sloveniji in pišejo o tem tudi razni časopisi, samo sicer gostobesedni eselesarski listi še niso zinili o tem niti besedice. Kaj ko bi spregovoril enkrat o tem »Domoljub«, mesto da napada poštene ljudi? V »I " Priporočamo olinsko cikoriio hodi in razne prireditve. Veliko ZBOROVANJE KMETSKEGA LJUDSTVA bo v nedeljo, 25. oktobra 1.1., ob 2. uri popoldne na Drenovem griču. Na zborovanju bodo govorili posl. Pucelj, Prepeluh in Tisa j, poslanec Hrvatske Seljačke Stranke. Seja predsedstva »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« bo v pondeljek dne 26. oktobra 1925. Člani predsedstva naj se radi važnosti dnevnega reda gotovo udeleže. Iz Žabnice. V nedeljo, dne 25. oktobra se odkrije spominska plošča v spomin padlim vojakom v svetovni vojni, iz tukajšnje župnije, 13 po številu. Odkritje se vrši na pokopališču, kjer je plošča vzidana, po popoldanski službi božji. Pri žalnem sprevodu in pri slovesnosti sodeluje poleg moškega pevskega zbora tudi gasilno . društvo in godba gasilnega dru- j štva. Udeležite se te žalne slovesnosti zlasti svojci padlih vojakov ter vsi domačini in okoličani v obilnem številu. — Društvo kmečkih fantov in deklet v Žabnici pri Škof ji Loki. Krajevna organizacija Ljubljana ZSKS je imela v sredo 14. t. m. v dvorani pri »Levu« pod predsedstvom tov. drja. Marušiča svoj letni občni zbor ob lepi udeležbi. Poročali so tov. ' Marušič, Pucelj in Prepeluh. Pri debati in slučajnostih so govorili Uran, Škrbec, Sancin, Kramer in drugi. Novi odbor je sestavljen sledeče: Dr. Ulitim lil. velika izbera sukna, velurja, pliša, astra-hana, žameta za manteljn«. Marušič, predsednik; Prepeluh in inž. Zupančič, podpredsednika; odborniki: geom. Mravlje, dr. Lončar, Uran, Dov-jak, inž. Debelak, Finžgar, Sever, Marinko. Naši shodi zadnjo nedeljo so se izvrstno obnesli. Povsod se opaža silno ogorčenje proti samostojnim demo-kratarjem. Zbor gospodarskih korporacij in organizacij v Sloveniji zaradi prevelikih davčnih bremen. Združene gospodarske korporacije in organizacije prire-de v petek 23. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kino Matica« v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem se bode razpravljalo davčno vprašanje, ki postaja vsled trajne gospodarske krize v Slovenijt vedno bolj pereče. Na zborovanju se bodo v obliki resolucije stavile zahteve za izpre-membo sedanjih davčnih zakonov in za omilitev davčne prakse. Na zborovanje so povabljeni zastopniki vlade, vseh gospodarskih korporacij in organizacij, predstavniki političnih strank, zastopniki oblastev in uradov. Zbor je javen. Žrebauje efektne loterije Narodno kulturnega društva Mala Nedelja se vrši nepreklicno 15. novembra. 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. Zato ne odlašajte in si preskrbite srečke po 5 Din. Srečke lahko naročite pismeno — tudi za znance — pri Narodno kulturnem društvu Mala Nedelja. Raz-prodajalci srečk dobijo lep popust. »Sokol« v Velikih Laščah priredi v nedeljo 25. t. m. popoldne ob pol 3. uri v sokdski dvorani proslavo tisoč-letnice hrvatskega kraljestva. Sodeluje poseben kvartet iz Ljubljane. Razun tega je na dnevnem redu nagovor in enodejanka. i Dopisi. ŠTAJERSKO. O&nož. Dopisnik SI. Gosp. dobi za svoje zveriženo poročilo nezadostno. Se vmešava v politiko, pa še niti ne ve, da Zveza slov. kmečkega ljudstva nima s^sirančico Zagorskega nikake zveze. Zagorski je res imel po mestu nalepljene plakate in javen shod pri Skorčiču, toda poslušalcev ni bilo, ostal je sam. Od Bendeta sklican ustanovni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice pa je bil sklepčen, ker se ga je od 70 pristopivših članov udeležilo 24 brez Bendeta in treh odposlancev SLS. Da je ustanovitev bila potrebna, je potrdil eden prvih stebrov SLS v svojem govoru in je značilno, da ga dopisnik ni slišal. Videl je samo dva kmeta, pa ne pove, če so bili ostali navzoči možje ljudje ali ne? Zastopani so bili vsi stanovi iz slojev kmečkega ljudstva in so ravno kmetje podpisali največ deležev. Skupna pristopnica z imeni zadružnikov je dopisniku z očali in njegovemu malemu, svetovalcu za visoke plače in obresti na vpogled. Zadružnih učiteljev s poučno metodo: »Vlagatelju majhne obresti, dolžnik plačuj bančne, uprava in nje okolica vleči od dne do dne več za svoje neznatno delo«, nas varuj bog! Izjava. Zadnji »SI. Gospodar« je prinesel iz Ormoža dopis, ki šteje 14 tiskanih vrst in je na njem nanizanih 6 nesramnih laži, ki imajo prozoren namen, begati javnost. Ker se imenuje moje ime, sem prisiljen podati stvarno izjavo, ki jo dopisnik »Slov. Gosp.« naj vzame na znanje in ako je pošten, tudi bralcem Gospodarja priobči. Naš zadnji »Kmetski list« je prinesel resnici odgovarjajoče poročilo. Dopisnik Gospodarja pa si zapiši za svoja kosmata ušesa sledeče: 1. Ni res, da sem sklical zaupni sestanek »Krneče zveze«, ampak res je, da je tajništvo ZSKL v Mariboru poslalo članom prvega odbora Kmečke hranilnice in posojilnice v Ormožu pismena vabila. 2. Ni res, da smo sklicali sestanek, ampak ustanovni občni zbor omenjene zadruge, ki je dopisniku očividno trn v peti. 3. Ni res, da je bilo navzočih z menoj in tov. Rojcom celih 15 mož, med temi cela dva kmeta, res pa je, da je podpisalo pristopnice in deleže 70 (beri: sedemdeset) poštenih gospodarjev, ki so pristopili kot prvi člani v smislu zadružnih pravil. Res je, da šteje prvi odbor 7 članov načelstva in 8 članov nadzorstva, torej skupaj 15 mož! 4. Ni res, da sta bila med zborovalci cela dva kmeta, res pa je, da sta oba SLS-prisluškovalca smatrala le sama sebe za kmeta. 5. Ni res, da smo napovedali javni shod »Slovenske gospodarske stranke« s plakati, res pa je, da je vitez Zagorski sklical k Skorčiču shod, ki se pa ni vršil, ker ni bilo poslušalcev. (Glej še t. 1!) 6. Ni res, da se naša stranka imenuje enkrat »Radičeva« in če to ne vleče, »Kmečka zveza« in nazadnje »Slovenska gospodarska stranka«, res pa je, da se naša stranka vedno in povsod imenuje Zveza slovenskega kmetskega ljudstva (ZSKL). Končno vprašamo častito vodstvo SLS in ča-stitega g. urednika »Slov. Gospodarja«, v katerem skladu je tako neresnično poročanje z osmo božjo zapovedjo, ki pravi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!? — Roman Bende, član oblastnega tajništva ZSKL v Mariboru. OVICe III V t| M Jfiieva ul. najnovejSe ogrinjalke, k očke, svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in ierpe. KRANJSKO. Zg. Šiška. Spet imamo župana. Težko je prišlo do tega. Moralo se je preje razpustiti obč. odbor, med tem časom voziti zvonove, hoditi po hišah in pobirati podpore itd. Reklama je dobra, pa naj bo kakoršnakoli. Šola za celo občino se zida že več let, svet je kupljen, čeprav ne plačan. V teku najmanj 10 let bomo imeli novo šolsko poslopje. Torej vidite, kako silno napredovanje je tu. V Dravljah je bilo napravljeno pokopališče, ki je postalo že davno premajhno. Toda to nič ne de. In kdo je napravil razsvetljavo v Zg. Šiški? Pa kaj bi govorili, saj se bo kmalu videlo, kako se žu-panilo bo. Ig. G. Milavec seveda boljše pozna tiskovni zakon, kot žal, kmet. Prav je radi tega, da me poučuje. Če misli, da sem s svojimi dopisi njega žalil, pa moram reči, da se moti in izjavljam, da nisem imel namena žaliti njega ali kogarkoli. — I. Šenk. Pozor reducirani invalidi! Ministrstvo za socijalno politiko je pričelo izdajati vsem reduciranim invalidom in družinam padlih vojakov obvestila, zakaj jim je ustavljena pokojnina. Vsled tega je prenehal središni odbor Udruženja vojnih invalidov obveščali prizadete o redukcijah, ker se bo odslej vršilo to uradnim potom. V obvestilih pa ministrstvo ne daje navodil, kako naj reduciranci obnove postopanje in kakšne dokumente naj predlo-že v dokaz .upravičenosti. Izvršilni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja člane, članice in druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udruženja, kjer dobi navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije so izvršene vsled dveh vzrokov: Oni, katerim je špecijalna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukcijo, morejo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pomanjkanju dokazov je treba zbrati vse dokumente izza vojnih let (ne povojnih dokumentov, izdanih že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod prisego potrdita, ali pa občinsko uverenje, v najskrajnejšem slučaju tudi izjavo dveh oseb, soroja-kov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih: kje, kdaj in kako je zadobil reduciranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali poškodovan ali pa da se sploh še ni vrnil. Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno ali pristojno okrožno sodišče. Sodišča bodo v kratkem dobila vse akte o reducirancih od ministrstva za socijalno politiko. »Slovenec« namigava, da nekateri demokratarski uradniki izdajajo de-mokratarjem uradne tajnosti. Niti najmanje se ne bomo čudili, če bi se tudi kaj takega dokazalo! velika zaloga sukna, štofa, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče. Roparski umor se je izvršil v Javor-niku, občina Črna, na pastirici Elizabeti Molar. Umorjena je bila po noči v sobi, kjer je spala. Roparski napad v Trbovljah. F. Križnik je šel iz Zagorja v Trbovlje. Nad Hrastelom ga napade neki mož. Križnik je moral roke držati kvišku, a ropar mu preiskuje žepe. Ko je otipal denarnico, ga Križnik naglo sune v prsa, da je lopov padel v precej globok jarek. Križnik se je skril in je slišal, kako je ropar klical svojega tovariša, kar kaže, da je imel pomočnika. Prijeti žeparji. Nek delavec Hrvat je prinesel iz Amerike 2100 dolarjev. Odšel je v Zagreb in dobil za nje 113.000 Din. Denar je spravil pod telovnikom. Ko pride na kolodvor, od utrujenosti v čakalnici zaspi. To priliko so porabili žeparji, odvzeli denar in izginili. Policija je dognala, da dva znana žeparja zelo razsipno živita. Detektiv je dognal, da je eden teh žeparjev dal shraniti nekemu gostilničarju 20.000 Din. Denar je policija takoj zaplenila. Na to je detektiv dognal, da sta žeparja naročila pri ne-pem čevljarju 5 parov čevljev. Detektiv je tako dolgo čakal, da sta prišla po čevlje in je oba ticka tu lepo ujel. Preiskava je dognala, da sta žeparja za ukradeni denar nakupila mnogo blaga, ki ga je policija zaplenila, a ostanek sta lopova zapravila. Okrade-ni Amerikanec dobi nazaj komaj eno tretjino. Uipim Dl. posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhataste rjuhe. Požar je nastal v Višnji gori v noči na zadnji pondeljek v hiši g. I. Nadra-ha. Lastnik je prišel ponoči z vlakom iz Ljubljane, kjer je v poštni službi. Ko stopi v hišo, zapazi ogenj. Nevarnost za celo Višnjo goro je bila velika, hvala požrtvovalnemu nastopu požarne brambe in drugih soobčanov, da se ogenj ni razširil tudi na druge hiše. Strela je vdarila v sredo 14. t. m. v Krkovem, občina Lužarje pri Vel. Laščah, v gospodarsko poslopje vdove Ane Škulj. Celo poslopje je zgorelo z vsemi pridelki, ki so bili tam spravljeni in z orodjem vred. Tudi kravo je strela ubila. Vse je bilo zavarovano za 400 kron, med tem ko škoda znaša več ko 100 tisoč kron. Ljudje božji, dajte vendar svoja poslopja primerno visoko zavarovati, ker se nikdar ne ve, kedaj nas doleti nesreča. oprema (bališč) za neveste in ženine, perje in puh (samo češki izdelek). Divje svinje delajo mnogo škode v okolici Jurkloštra na Štajerskem. Koruza, krompir in drugi pridelki so ponekod zelo trpeli. Lov nanje je bil doslej baje brezuspešen. Sneg je zapadel prejšnji teden skoraj po vseh malo višjih legah Slovenije. »Pomen čilskega solitra za vrtnarstvo«. To slovensko knjižico je ravnokar izdala Delegacija čilskega solitra v Beogradu. Spis bo prav prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim, ki se količkaj pečajo z vrtnarstvom in cvetlicami. V njej so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Tako se lahko vsak natančno pouči, kako in kdaj mora gnojiti k sadnemu drevju, raznemu grmičevju, vrtnicam, vinski trti, korenju, repi, pesi, zelju, krompirju, kumaram, solati in drugi zelenjavi, vrtnim cvetlicam, cvetlicam lončnicam itd. Priporočljivo je, da jo prečita vsak kmetovalec ter vsak ljubitelj rastlin, in to tem bolj, ker jo na željo dobi brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddele-gacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetijske knjižice, bodisi v slovenskem ali srbohrvatskem narečju, ki jih je izdala Delegacija. HIŠA MORA IMETI ŠTIRI VOGALE: tri podpira taka žena, ki je varčna gospodinja, četrti je pa milo »GAZELA«, ker si brez tega ' ni mogoče misliti blagostanja v družini. Gospodarstvo. Izvoz vina v Avstrijo. Prijaznosti g. Ivana Mohoriča, tajnika trg. in obrt. zbornice v Ljubljani,' se imam zahvaliti, da sem dobil vpogled v trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med kraljevino SHS in republiko Avstrijo. Zanimale so me v prvi vrsti določbe, nanašajoče se na proizvode našega vinarstva in sadjarstva, katere lahko izvažamo. Imenovani gospod mi je delo zelo olajšal s tem, da mi je tvarino, ki me je zanimala, v precej debeli knjigi, vsebujoči tudi razne zapisnike, z veliko na-glostjo vnaprej primerno označil. Besedilo pogodbe, nanašajoče se na izvoz proizvodov vinarstva in sadjarstva, je sledeče: Ne kupujte preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri JOS. ROJINA - LJUBLJANA Interesente vabimo na ogled! Carina v zlatih kronah od 100 kg. Št. avstr. car. tarife: iz 86. Močne alkoholne pijače: a) Maraskin 200.—; b) Slivovica 150.—. Št. avstr. car. tarife: iz 87. Vino in vinski mošt: a) v sodih: vina, ki vsebujejo nad 13 prostornih odstotkov alkohola (izvzemši koncentrirana vina) 30.—; vina brez ozira na vsebino alkohola (torej pod 13%) iz mariborske in ljubljanske oblasti letno največ 40.000 hI črnega (rdečega) vina in 40.000 hI belega vina 30.—; b) v steklenicah: vina, ki vsebujejo nad 13 prostornih odstotkov alkohola (izvzemši koncentrirana vina) 80.—. Št. avstr. car. tarife: iz 33. Grozdje sveže v košaricah in zabojih v težini nad 5—15 kg 15.—. Št. avstr. car. tarife: iz 35. Sadje ne posebej označeno, sveže: a) fino namizno sadje: jabolka, hruške, kutine, marelice 5.—, črešnje 5.—, višnje 5.—, breskve 8.—; b) ostalo: jabolka in hruške alla rinfusa 2.—, slive 1.—. Št. avstr. car. tarife: iz 36. Sadje pripravljeno: a) slive, sušene na katerikoli način: 1. nezavite ali v zavitkih od 35 kg in več skupne teže 6.—, 2. v Pridobivajte narošKikov »&swetsk«mj listu«, ker le z nJim se širi najuspešnejše naša ideja ! Hat drugih zavitkih 8.—; b) ostalo sadje, sušeno na katerikoli način: 2. jabolka, hruške, sušene, nebeljene 6.—. V končnem zapisniku o parafiranju trgovinske pogodbe je dodatek, ki določa, da se sme v slučaju, da kontingent črnega vina ni izčrpan, 59% ne-izčrpanega ostanka izvoziti belo vino. Zanimiv in velike gospodarske važnosti za obmejno kmečko prebivalstvo je sporazum, s katerim se urejuje obmejni promet. Navesti hočem tu v izvlečku določbe sporazuma, nanašajoče se na naše vinarstvo in sadjarstvo. Olen 1. sporazuma govori o obojestranski 10 km coni. člen 2. sporazuma se glasi: V medsebojnem obmejnem prometu so prosti od vseh uvoznih in izvoznih carin, dajatev in vseh taks spodaj navedeni v obmejni coni pridelani predmeti in kmetijski proizvodi. 2. Sveže sadje, obsegajoče tudi grozdje, sušeno sadje, sveža zelenjava, sveže mleko itd. (vino ne). Obmejna cona na strani SHS obsega občine: Madjaševci, Martinje, Boreča, Sulin-ci, Petrovci, Stanjevci, Kovačevci; Po-znanovci, Bodonci, Šalamenci, Pucinci, Murska Sobota, Krog, Veliki Bakovci, Vučjaves, Bučečovci, Okoslavci, Sv. Jurij na Šč., Grabanoš, Ivanjci, Sv. Benedikt, Ročica, Kremberg, Ledinek, Gašteraj, Malna, Partinje, Šentjakob- ski dol, Vukovski dol, Jarenina, od občine Pesniški dvor kat. občini Gačnik in Jelence, cd občine Leitersberg kat. občini Leitersberg in Počehova, Krče-vina, Kamnica, Stubovci? (menda Studenci), Pekre, Limbuš, Bistrica pri Rušah, Ruše, Selnica na Dravi, Činžat, Rudeči breg, Janžev vrh, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica, Trbonje, Otiški vrh, Št. Janž nad Dravogradom, polit, srez Preva-lje izvzemši kat. obč. Podgora, Solčava, Jezersko, Kokra, Sv. Katarina, Sv. Ana, Leše izvzemši kat. obč. Pirešči-ca, Begunje, Lesce, Breznica, Zgornje Gorje, Dovje, Kranjska gora, Rateče. Občine, ki leže med prej navedenimi občinami in državno mejo, spadajo istotako v obmejno cono. Želeti je, da bi obmejno prebival-: »tvo že letos izdatno izkoristilo ugod-; nosti, ki mu jih nudi trgovinska pogodba, osobito kar se tiče grozdja in sadja. Poleg določb trgovinske pogodbe i zanimajo naše vinske izvozničarje gotovo tudi znižani izvozni železniški tarifi, ki veljajo od vseh postaj v državi do obmejnih postaj, kakor tudi do morskih in rečnih pristanišč. Znižana izvozna tarifa se sme uporabiti za 10-tonske in večje vagone, velja pa za grozdno in sadno vino, vinski mošt in brozgo. Za dezertna vina ta tarifa ne velja. Znaša pa par za 100 kg: km Tar. m noir. pr. Iavosna tar. i km Notr. promet : Izvoaii promet: 1- -10 285 260 f 1—10 10 10 11- -15 330 270 1 11—15 15 10 16- -20 370 295 i 16—20 20 15 21- -25 410 320 21—30 25 15 26- -30 455 340 31—38 30 20 31- -35 495 365 I 36—40 35 20 36- -40 540 . 390 i Pri izvozu vina se pri nas ne plača 41- -45 580 410 j nobena carina. Naše carinarnice za- 46- -50 620 435 j računajo samo: 51- -55 660 450 ; 1. Žigovino od soda 10 par v zlatu, 56- -60 700 465 ; to je 1.10 Din v srebru (papirju). Na lokalnih železnicah Ljutomer— Radgona, Slovenska Bistrica—SI. B. mesto, Velenje—Dravograd, Grobel-no—Rogatec, Čakovec—Dolnja Lendava in Konjice—Žreče pa še pride zraven pribitek k prej omenjeni tarifi, ki znaša par,za 100 kg: 2. Poslovno dažbino 22 par v srebru (papirju) od 100 kg brutto. Za vrnjeno prazno vinsko posodo se ne plača nič, toda navesti se mora v deklaraciji pri izvozu, da se posoda vrne.' Iz vseh teh in že objavljenih po- HAVRE-NEWYORK, samo 6 dni cez morje. FRANCOSKA LINIJA (FRENCH LINE.) Cie. Cle. Transatlantique in družba Chargeurs Reunls za pomorske vožnje v sever, in južno Ameriko, Avstralijo in Kanado EKSPRESPARHiKI: Pcis. France, de Gratsa. Dobra hrani !n pljaJ« BREZPLAČNO. Vozne listke in tozadevne pojasnila daje IVAN KRAKER, zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica 41. datkov si lahko vsak zanimanec sam izračuna stroške, ki so v zvezi z izvozom vina. Maribor, dne 12. oktobra 1925. Za vin. in sadjarski odsek, Maribor: J. Zabavnik. * * * Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 13. oktobra se je prignalo 12 konjev, 20 bikov, 143 volov, 456 krav in 7 telet; skupaj 638 glav. Cene različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 9—10.50, pol-debeli voli 8—8.50, plemenski voli 5.75—7.50, biki za klanje 6.25—6.75, klavne krave debele 7.75—8.50, plemenske krave 5.25—6.75, kraveza kio-basarje 4—5, molzne in breie krave 6—7.75, mlada živina 7.50—8.50, teleta 11.25—13.75. Prodanih je bilo 385 glav, od teh za'izvoz v Avstrijo 50 in za Italijo 15. Mesne cene: govedina 10 do 19, teletina 12.50—20 in sveža svinjina 12.50—27.50 Din. — Na svinjski sejem dne 16. oktobra se je pripeljalo 36t^ svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: prašički stari 5—6 tednov 100 do 150, 7—9 tednov 175—225, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 320 do 400, 8—10 mesecev 425—725, 1 leto 900—1250, koza 70—150. Za kg žive teže 12—14, kg mrtve teže 15—18 Din. — Prodanih je bilo 232 svinj in 1 koza. ftsa^saazssaaB&^aa^^ ............. it * irisni Delniška ©lavržfca: Din SfJ.OCiO.eO^---| EesBervmsi ssaMadl ca. I O in JO.OOO.OOO-- I y "m a •m »t. JSL Cen frala: j POB^IIŽNICB: O^o-rS-Ci* MeUsovič Celje Kron] R 7k M M, J^ ISovi Sasci Ptuj Saraj^i' Spiii Trst cesta A0ENC1JA: aluc I ! f&rieojaivni naslov: | 3anea jlj is.bii|xna g Telefon Št. i, 413, g t i SOS, 503 In 504 § ČniiomeH Moribop SIE PRIPOROČA XA VSSJ V EAMČMO STEOKO SPADAJOČE POSLE Najcenejše strešno kritje! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 preje VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI. Edino najboljši Te efon 913 šivalni stroji in kolesa so le Josip Petelinc-a Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. r iro Dipl. agr. A. kmmk, Lili! Šelenburgoira olie* 7, 1. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunarske banke), strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Dm (8 lir), »e kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-]a, priloži pismu za odgovor 2 dinarja. ARBORIN »NJE =3 Raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah na malo in veliko nudi Franc Erjavec trnovina utsri)em v Novem mestu- ŠPAGO dreto in vse Trsie rrvai--akih iidelkov ter t to stroko spadajoče blage dobite v skladišču „KQNOPJUTft" v Ljubljani, Gosposvetsk« S- Krojači, šivilj« in nešivilje! S 1. novembro-m priSetak krojnih tečajev. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto potosa učnih rizb. Dipl. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana. sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, gosenični lep, cepilno smolo in druga raz-kuževalna sredstva za dom, vrt in hlev izdeluje tvrdka CHEMOTEEHNU D. 2 0, Z. LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10. - (Na duorišžu.) | KDOR KUPUJE BLAGO j : i : za : ; I moške In ženske obleke j • s i najde dobro, trpežno in veliko | I Izbiro po najnižji ceni v tez j j SO let obstoječi manufakiurni j trgovini i i R. MIKLAUC i • • i pri Škotu". — Ljubljana. j Odgovorni urednik: MIL AH MRAVLJI. - Za K »Mor«j >K®«tslMgn tfctac fTAH NKSW, poslaMO. - tiskarno »Merkur«: ANDREJ SEVER.