kulturno - politično glasilo ' Pozor! Prihranite denar ob začetku šolel Ako hočete pri nakupih ob začetku šole prihraniti denar, potem tecite k Antonu Novaku, „l,apierkonig”. Tja vas žene denarna stiska, kajti „Papierkonig” se zadovolji tudi s skromnim zaslužkom ,,Tlap,iecU(Uiity" ANTON NOWAK CELOVEC, Volkermarktcr Platz 2 I svetovnih in domačih dogodkov ' 9. leto - številka 35 V Celovcu, dne 29. avgusta 1957 Cena 1.50 šilinga „0groženau meja Tok beguncev, ki prihaja iz Jugoslavije v Avstrijo vsak dan, je brez dvoma težko vprašanje za obe prizadeti državi. Predvsem resen socialni in gospodarski problem, v drugi vrsti šele politično vprašanje in še to te v določenem smislu, ki ga je treba točno opredeliti. O značaju vladavine v naši južni sosedi ni treba posebej govoriti, saj svojo politično in idejno usmerjenost vlada sama vedno znova uradno poudarja. Begunski tok iz držav za črto Trst — Stettin je V povojni dobi več ali manj evropski, rekli bi svetovni pojav. Toda število ljudi, ki danes zapuščajo svojo domovino iz političnih razlogov, je zelo majhno. In tein svobodni svet ne more odreči zaščite, ki jo določa mednarodna konvencija, temelječa na načelih ustanovne listine Združenih narodov. Kot beremo po časopisju je večina novih begun cev mladih ljudi, in med temi le manjši del navaja politične razloge za svoj beg. V presojanje teh razlogov se ne bomo spuščali, toda zdi se nam potrebno, da tudi v zvezi s tem novim valom „gospo-darskih” beguncev pribijemo nekaj splošno veljav-' nih ugotovitev. Slovenci in ostali jugoslovanski narodi so sc v zadnjih sto letih stalno selili v prekomorske dežele. Pa to velja tudi za naše Ziljane. Saj skoraj ni hiše na Zilji, ki ne bi imela sorodnikov v Združenih državah ali v kaki drugi daljni prekomorski deželi. Kruh v domovini je bil pičel in skromen, zato je mlade ljudi vabila tujina. V časih avstrOogrske monarhije so bile naše gorske doline izrazita ubožna ozemlja, še bolj pa Kras v nekaterih predelih Slovenije, Hrvatske in še dalje na jugu. Ena izmed posledic današnjega svetovnopolitičnega položaja je, da je mladini ljudem iz teh predelov z visokim številom rojstev praktično onemogočena redna izselitev in to ne po zgolj enostranski krivdi rojstnih držav. V takem položaju je za mladega človeka pač skoraj vseeno ali gre preko meje z rednim potnim listom, ali pa ponoči čez hrilte. Zanj je važno, da kakor koli že pride ven iz revnih domačih razmer v široko tujino, kjer mu bujna domišljija slika zlate gradove rožnate bodočnosti. Sanje, ki se pogosto končajo z bridkim razočaranjem. Pa ne smemo pozabiti, da imamo tudi pri nas podoben pojav, čeprav na zunaj v nekoliko drugačni obliki. Na tisoče deklet odhaja vsako leto iz Avstrije v Švico, kjer si služijo svoj kruh. Veliko število deklet je po letu 1945 šlo v Anglijo v upanju, da bodo tam dobro zaslužile iti se potem s svojimi prihranki vrnile »lomov. Marsikatera nevesta si je nameravala na ta način zaslužiti svojo doto, ki ji je doma niso mogli dati. Ne smemo prezreti, da se je v zadnjih letih iz Avstrije izselilo znatno število inženirjev in drugih strokovnjakov, ki pač hočejo zaslužiti v tujini več denarja, kakor je to pri nas v domovini mogoče. Pri enih in »Irugih „izseljencih” je odločilno dejstvo, »la dajejo večjo vrednost gmotnim dbrinam kot pa moralnim vrednotam, ki so vtelešene v domovini. To bi naj pomislili tisti, ki se v zadnjih dneh s tako silovitostjo zaganjajo v mlade ljudi, ki nimajo nobenega drugega greha nad seboj kot — »la so po mnenju teh hujskačev — Slovenci, čeprav v resnici mnogi niti niso. (Med novimi beguna prevladujejo po številu Hrvatje, ki so pri nas že mnogo manj m-zaželeni kot pa Slovenci.) Toliko bolj je obsojanja vredno, »la te žrtve današnjega svetovnega položaja skušajo izkoristiti za gonjo proti slovenski manjšini na Koroškem, za podtikavanja o infiltraciji, ki straši še naprej, četudi so merodajne oblasti po natančnih preiskavah izjavile, da o nji ni ne duha ne sluha. Ti ljudje bi sc naj spomnili tudi na begunce v »Irugih dobah. Na primer na pučiste iz julija 1934, ki so v znatnem številu bežali preko Jugoslavije in sc potem v hitlerjevski Nemčiji zbirali v prosluli »avstrijski legiji”. Leta 1938, v tistem žalostnem mesecu marcu so se povrnili, prišli so »zasedat” Listno domovino. Oni so bili, ki so 11. marca 1933 porušili avstrijsko mejo, najprej na severu. Pa še več, izbrisali so našo državo z evropskega zemljc-viila. V koroškem tisku so pa isti ljudje takrat »lol-žili Slovence, »la »tgražajo južno mejo dežele in »Ir- Medcelinska raketa in mednarodno ravnotežje V Sovjetski zvezi so z uspehom izvedli jarvi poskus z medcelinsko raketo. Premerila je razdaljo 8000 km s hitrostjo 24.000 km na uro. Padla je na določenem mestu, kot so jrredvidevali strokovnjaki. Pri tem je eksplodirala vodikova bomba. To je kratka vsebina uradne objave sovjetske poročevalske agencije TASS. Poročilo daje tudi nekaj podrobnosti o poskusu z raketo in pristavlja, da je z njo moč doseči sleherni kotiček zemlje. V zapadnem svetu je ta vest povzročila veliko presenečenje in zaskrbljenost. Kljub dolžini in številnim podrobnostim poročila, ob katerem začenja človeka oblivati mrzel pot, pa so doslej olbjavljeni podatki le preveč pičli, da bi iz njih zapadni vojaški strokovnjaki mogli razbrati kake zanje koristne ugotovitve. Oboroževalna tekma med obema svetovnima blokoma je s tem brez dvoma stopila v novo dbdobje. O bistveni točnosti* sovjetske objave večina resnih ljudi na Zapadu ne dvomi, čeprav je prav gotovo, da sovjetsko poročilo v ponedeljek opolnoči zasleduje tudi propagandne namene. V vsakem primeru drži dejstvo, da so tudi na zapad-nih znanstvenih postajah v prejšnjem tednu zabeležili močno atomsko eksplozijo v Sibiriji, bila je verjetno prva vodikova bomba, katero je prinesla na cilj raketa. Doslej je svetovnopolitično ravnotežje slonelo na atomski premoči Amerike. Toda zaradi strahovite rušilne moči tega orožja Združene države te svoje prednosti niso iz-•' koristile v skrajni meji, to je v vojni, ki bi prinesla uničenje vsega sveta. Sedaj imajo Sovjeti v rokah tako orožje, toda tudi za njih velja ista omejitev, kot je doslej veljala za Ameriko. Se razume, tako dolgo, dokler dejanja vodilnih državnikov vodi razum. Časopisje po zapadnem svetu je senzacionalno vest iz Moskve prinešlo s paničnimi naslovi. To pot so celo pozabili na posmehljive komentarje, ki so običajno spremljali poročila o sovjetskih iznajdbah, škoda je le, da novi dosežek človeškega duha služi zopet uničevalnim namenom, dočim so druge iznajdbe, ki si jih Sovjeti lastijo in jim jih je časopisje pri nas odrekalo (bucika, telefon, radio), bolj miroljubnega in' dbče koristnega značaja. Sam uspeli poskus z medcelinsko raketo še ne pomeni, da ima Sovjetska zveza v rokah že danes odločilno zadnje orožje v nio rdbitnem svetovnem konfliktu, kajti v prvi vrsti verjetno poseduje le majhno število takih novih raket, po drugi strani pa si je Amerika v zadnjih letih zgradila verigo oporišč v Evropi in na Bližnjem vzhodu, iz katerih tudi more doseči z reakcijskimi letali in kratkoprožnimi raketami sleherno točko Sovjetske zveze. Med vsem tem razburjanjem pa se je v Londonu znova sestal odbor za razorožitev. Tudi to pot se niso mogli zediniti, vendar se razgovori nadaljujejo in dokler sede diplomati za zeleno mizo, še ne bodo sikale z blazno hitrostjo rakete z vodikovimi bombami po svetovnem prostoru. Letalo strmoglavilo pri Vrbskem jezeru Nad Krivo vrbo ob Vrbskem jezeru se je v soboto zvečer ob devetnajsti uri pojavilo dvomotorno 'letalo. Nekaj časa je krožilo nad jezerom in izvajalo vijuge, ki so sličile akrobacijam. Nenadoma se pa je odlomilo eno krilo, iz motorjev so švignili plameni in letalo je v navpičnem poletu strmoglavilo v bližnji smrekov gozd. Ze čudne akrobacije letala so vzbudile pozornost številnih letoviščarjev, ki so potem prisostvovali zaključnemu tragičnemu prizoru. Videli so Se, kako se je letalo ob trčenju z vrhovi smrek razbilo na kosce. Poleg razbitin letala so frčali po zraku tudi zmrcvarjeni kosi človeških udov. Na kraj nesreče je kmalu prihitelo orožništvo in vse območje zastražilo. Trije člani letalske posadke so bili na mestu mrtvi. Letalo je bilo last nemškega milijonarja Hortena iz Stuttgarta, ki je lastnik več veletrgovin. Horten se nahaja na dopustu ob Vrbskem jezeru in je opazoval nesrečo svojega letala iz motornega čolna na jezeru. Letailb je bilo priletelo iz Stuttgarta in se je že najavilo kontrolnemu stolpu celovškega letališča za pristanek. Toda namesto, da bi pristalo, je začelo krožiti nad jezerom. Vzroki tega nenavadnega manevra ter nesreče zaenkrat še niso znani, pač pa strokovnjaki domnevajo, da je odpovedala naprava za sproženje pristajalnih koles. Ta so namreč med poletom skrita v letalskem trupu in jih pilot šele tik pred pristankom sproži v potrebno lego. Verjetno je pilot z akrobacijami poskušal spraviti v tek spro-žilni mehanizem, ki se je bil zataknil. Tovor letala je bilo cvetje, ki naj bi služilo za nedeljski cvetlični korzo v Vrbi. Sedaj pa bodo venci koroškega cvetja spremljali rak-ve treh mladih letalcev na njihovi zadnji poti. Sl ovenslca državna realna gimnazija v Celovcu Štev. 15/57 OBJAVA Nadaljnje prijave za prve tri razrede Slovenske državne realne gimnazije v Celovcu so možne do 7. septembra 1957. Učenci, ki niso avstrijski državljani, morajo za sprejem v šolo vložiti posebno prošnjo na deželni šolski svet in to prošnjo oddati pri ravnateljstvu šole. Pogoji za sprejem so isti, kakor na vseh nemških srednjih šolah, dodatno pa morajo učenci polagati tudi izpit iz slovenščine. Od 2. septembra so uradne ure vsak dan od 8. do 10. ure v poslopju državne realke 2. nadstropje, soba 65, Lerchenfeldgasse 22. V ponedeljek, dne 9. septembra, ob 14. uri so sprejemni izpiti za vse tri razrede in nadaljevanje v torek, dne 10. septembra ob 14. uri. V sredo, dne 11. septembra, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje, pri katerem se morajo osebno javiti vsi učenci vseh treh razredov. V četrtek, dne 12. septembra, je ob 10. uri v cerkvi Sv. Duha v Celovcu slovesna otvoritvena služba božja, h kateri sp vabljeni tudi starši učencev. Isti dan popoldne ob 13. uri 25 minut je prvi redni pouk. Ravnateljstvo -KRATKE VESTI — PREDSEDNIK EISENHOWER je bil cepljen proti »azijski gripi”, poročajo iz Wa3h ing tona. Ameriški znanstveniki so pri- to bdle-v Evropo in Ameriko. Tudi iz Švice poročajo o znatnejšem številu obolenj. Ameriški predsednik je sicer pri najboljšem zdravju, vendar se je dal kot »prvi državljan” cepiti proti novi bolezni, ,ki je sedaj prizadela v »mili obliki” okrog 30.000 oseb v USA. »PRAVDA” JE POHVALILA AVSTR!-1 JO radi .točnega izpolnjevanja nevtralnosti’, kot pravi moskovsko uradno glasilo. Piše tudi, da se je v dveh letih po podpisu državne pogodbe v širokih plasteh prebivalstva znatno okrepila vera v Avstrijo ter njeno gospodarsko sposobnost. KARDINALA SPELLMANNA, nadškofa v New Y6rku, je hotela sovjetska vohunska služba nadzorovati na ta način, da bi podtaknila v njegov urad nekega svojega zaupnika, ki bi naj postal kardinalov tajnik. Toda podvig je bil preprečen, ker je ameriška ‘protivohunska služba, ki je imela svoje zaupnike med sovjetskimi vohuni, za to nakano zvedela. pravih posebno cepivo, da zatrejo zen, ki )e prišla iz Daljnega vzhoda žave. A to ni bilo zadosti. Tri leta kasneje je padla še južna meja na Karavankah, toda niso je porušili Slovenci, ne tisti, ki žive na tej in ne tisti, ki žive na oni strani gorovja, ampak prav isti nacisti, — najbolj glasni ,patrioti’. Bilo je t»> 6. marca 19-11. Dotlej »večno”, »nepremakljivo” mejo so pohodili, zradirali in priključili Gorenjsko v »Gau Karaten”. Tisti, ki so leta dolgo najbolj glasno kričali o svoji »domovinski zvestobi”, naenkrat niso več poznali Karavank, za nje ni obstajala »nevarnost na jugu”, ni bilo tam več »nekulturnosti”, preti katero nas »varujejo” Karavanke in prav dobro se spominjamo, da je bilo tam »preko” marsikaj »koristnega”, kar se jim je splačalo spraviti na »varno”. To je politika, ki jo označuje geslo »primite tatu!” Vpijejo in dolžijo druge, da bi mogli sami v kalnem ribariti. Zato je treba dolžiti Slovence pro-tidržavnosti in jih opisovati kot nevarne ljudi. Koroške Slovence, ostale Slovence, vse vprek. j Čudimo se, da državna oblast k vsemu temu molči. Ta gonja ravno v obmejnem ozemlju, katero je sama vlada označila kot »siromašno ozemlje” (Not-standsgebiet), ustvarja nemir, zaradi katerega seve nihče noče na tem ozemlju investirati svojega denarja, ue država, da bi popraVila ceste in poti, ki so deloma v brezupnem stanju, kakor n. pr. zveza meti Klopinjskim jezerom in Dobrlo vesjo, ali med Miklavčevim in Železno Kaplo, še manj pa zasebna industrija. Ni prav nobenega dokaza, da bi koroški Slovenci kdajkoli rušili deželne ali državne meje, ki so bile mednarodno zajamčene, imamo pa dokaze, da so nemški sodežclani rušili in porušili državne meje tako na severu kakor na jugu. Imamo dokaze, saj so že leta 1937-38 »nljeknile eksplozije bomb po celovških ulicah in cestah in tudi po drugih k»>-roških mestih in trgih. To je bila priprava za smrtni udarec lastni državi Avstrijk Nismo pozabili-delovanja radšooddajne postaje Miinchen leta 1937-38, ki je »lan na dan hujskala proti Avstriji, dokler ni pruski škorenj pogazil države. Slovenci tudi sedaj ne ogrožamo meje ne od znotraj in ne od zunaj, pač pa htvčemo v okviru mednarodno zajamčenih meja svoje pravice, ki jih garantira člen 7 državne pogodbe. Ntvčemo zamolčati, da imamo med Nemci v deželi tu»li znatno število dobrih prijateljev, ki razmere trezno presojajo in ki sami ob na novo porajajočem se pretiranem nacionlizmu v deželi z veliko skrbjo zro v bodočnost. Le prepogosto sc pod krinko kričaških protikomunističnih gesel skriva nacionalni šovinizem. Komunizem povsod i>o svetu danes ne preživlja baš rožnatih časov. Imel je v številnih državah dovolj časa, da dokaže pravilnost svojih naukov. Toda praktičnega izpita ni nikj»;r prestal. Radi tega ga sedaj mučijo težke notranje krize, v svobodnem svetu pa število njegovih pristašev vidno upada. Ni sicer razloga za končno zmagoslavje nad komunizmom, toda sedanji položaj nikakor ne narekuje nujnosti za hrupno pozivanje na kake protikomunistične obrambne okope, vsaj pri nas ne. Predvsem pa je treba priti do spoznanja, »la obstoji razlika med komunistično,vladavino in narodi v naši soseščini, ki morajo na lastni koži občutiti posledice napak komunizma. Kljub temu pa so to duhovno zdravi in telesno krepki narodi, ki jim znatni previški rojstev zagotavljajo l>o»ločnost. Ti narodi so tei' bodo slej ko prej ostali naši sosedje. In z njimi se mora Avstrija v lastnem interesu ustvariti odnose dobrega, prijateljskega sosedstva. In prvi korak je notranje pomirjenje med obema narodoma v »leželi sami z zagotovitvijo ena-kopravnosti in drugih zapisanih pravic. Politični teden Po svetu ... Sovjetski sunek v Siriji Naša napoved v minulem tedeskem pregledu, da bo Bližnji vzhod „v prihodnjih tednih postal igrišče, na katerem se bosta pomerila dba svetovna bloka v hladni vojni”, postaja resnica. V Siriji je skupina komunističnih častnikov prevzela oblast. V puščavsko deželo, katere politična tla so nestalna kot puščavski pesek, je začel pritekati mogočen tok sovjetskega orožja ..prostovoljcev”, „instruk-torjev” in ..strokovnjakov”. Na Bližnjem vzhodu se je tako pojavil nov sovjetski satelit, čigar vloga pa je še precej nejasna in mu politični zvezdoslovci napovedujejo zelo vijugasto pot. Njegova pojava je zbudila velike skrbi ne le na Zapadu, ampak tudi med sosednimi aralbskimi državami. Tem je sicer dobrodošla sovjetska zunanjepolitična podpora v njihovem mešetarjenju z zapadnimi državami, iz katerih bi radi iztisnili čimveč podpore, a jih prav nič ne veseli pojava čistokrvne komunistične države v njihovi sredi. Trije arabski kralji stikajo glave v Istambulu Hude slutnje navdajajo posebno monarhe Bližnjega vzhoda. Boje se za svoje prestole, kajti vedo, da bi komunizem po prevzemu oblasti v njihovih kraljestvih, brezobzirno pometel z njihovimi dvori. Zato ni nič čudnega, da so se znašli na skupnem posvetovanju trije vladarji, ki so bili do zadnjega še med seboj skregani. V luksuzni palači nekdanjih turških sultanov ob roman-tičnem Bosporu so se sestali kralj Feisal iz Iraka, njegov bratranec kralj Husein iz Jordanije in kralj Mohamed Saltir Šah iz Afganistana. Feisal in Husein sta se radi dolgotrajnega družinskega prepira do zadnjega gledala kot pes in mačka, a Mohamed Safir Šah se je neljubo proslavil s svojimi obiski v Moskvi. Sedaj jih pa je skupna skrb. zbližala. Lepot sinjega neba nad Bosporjem niso imeli časa občudovati, kajti politično nebo nad njihovimi kraljestvi je zastri oblak, ki nosi znamenje srpa in kladiva. Časopisje poroča iz Istambula, da so imenovani vladarji imeli več sestankov s turškimi državniki, v Carigradu je pa prispel tudi ameriški poslanik v Ankari in so njegov avtomobil videli večkrat zaviti v sultan-sko palačo, kjer zborujejo trije mali zaskrbljeni kralji. V Londonu s primesjo škodoželjnosti zasledujejo razvoj v Siriji in ga pripisujejo napačni ameriški politiki glede Sueza, ki je dokončno izločila angleški in francoski vpliv iz Bližnjega vzhoda. Pravijo, da bi se kaj takega ne bi nikoli zgodilo, akobi Amerika lani v jeseni podprla Francoze in Angleže proti Nasserju. Samo sovjetsko orožje ne pomaga Arabcem V Washingtonu pa se radi razvoja dogodkov v Siriji niso preveč razburili. Pravijo, da je politični položaj na Bližnjem vzhodu zelo zapleten in da v tej politični igri še ni bila izrečena zadnja beseda. Predvsem računa ameriška vlada na Turčijo, ki leži med Sirijo in Sovjetsko zvezo, pa tudi na neugodno občutje, ki je zavladalo v sosednjih arabskih državah. Tudi glede sovjetskih vojaških dobav ne jemljejo položaja preveč tragično, kajti lanska sueška kriza je pokazala, da se Egipt kljub goram sovjetskega orožja ni mogel ubraniti poniževalnega poraza po Izraelu. In Izrael tudi meji na Sirijo! Ne zanikajo pa, da je Sovjetski zvezi uspelo dobiti novo postojanko na Bližnjem vzhodu, kar gotovo ni ugodno. Toda vrednost te postojanke se bo šele izkazala. V tem pa je atlantsko poveljstvo v Parizu objavilo velik načrt za jesenske manevre atlantskih pomorskih sil v Sredozemskem morju. V njih bo sodelovala še znana ameriška VI. flota ter vojne ladje Italije, Grčije ter Turčije. V okviru teh manevrov se bo 10.000 ameriških „marines” (pomorske pehote), izkrcalo na polotoku Galipoli, ki se ga naši starejši bralci še morda spominjajo iz prve svetovne vojne. Ni slučaj, da se bodo ti veliki manevri odigrali prav v bližini sirijske obale. ... in pri nas v Avstriji S prvimi jesenskimi nalivi se obetajo tudi nevihte v naši notranji politiki. Ministri so povečini še sicer na počitnicah, toda dunajske strankarske pisarne že delujejo s polno paro. Draginja - nezaželena »junakinja« dneva Se razume, da stoji draginja v ospredju politike. Prvi je načel to vprašanje predsednik socialističnega parlamentarnega kluba, poslanec Olah. Po njegovem mnenju podjetniki s povišanjem cen skušajo izra-■ biti ugodno gospodarsko konjukturo zase in to takoj v začetku njegovega razvoja. S pomočjo uradnih statistik je ugotovil, da so zaslužki podjetnikov bolj narasli kot zaslužki delavcev in nameščencev ter da cene hitreje rastejo od plač. 1 Gospodarski strokovnjaki podjetnikov ugovarjajo, da je radi modernizacije obratov v zadnjih letih produktivnost dela znatno narasla in da je tej pripisovati povečane dobičke podjetnikov. Olah se je v svojem govoru zavzel za odkrit in pošten razgovor med obema partnerjema, to je med podjetniki in delavstvom. Oba sta zastopana v paritetični gospodarski komisiji, ki naj skrbi za ohranitev ravnotežja med cenami in plačami. Pač pa je napovedal, da bodo pogajanja zelo težka, Znaki za bližajoče težkoče so vidni na raznih krajih. Tako je časopisje OeVP in kmetijskih krogov zelo nevoljno radi uvoza krompirja in drugih kmetijskih pridelkov. Kljub uvozu krompirja namreč njegova cena ni padla. Pri kmetu je krompir zelo poceni, od 70 do 75 grošev, dočim je prodaj- na cena na drobno pri trgovcu še vedno okrog 2 šilingov. Po mnenju teh listov je prav uvoz * krompirja kriv te draginje, kajti trgovci so uvozili prevelike količine dragega inozemskega krompirja in za to sedaj vzdržujejo visoke cene, da spravijo drago blago v promet in zaslužijo svoj denar. Pri tem pa trpi škodo avstrijski kmet. Brez uspeha ponuja svoj ceneni krompir trgovcem, a ti ga nočejo kupovati, ker imajo skladišča polna inozemskega blaga. Najlepše je to, da je bil uvoz inozemskih kmetijskih protuktov dovoljen prav z namenom, da zniža visoke cene domačih pridelkov. ^ v Vendar bo ta kumarčna in krompirjeva pravda kmalu mimo in gotovo ne bo spravila vladne koalicije v nevarnost. Pač pa se pojavljajo važnejša vprašanja. Med tem je ureditev petrolejskih rafinerij, ki jih mora Avstrija v smislu znanega dunajskega memoranduma, sprejetega ob sklepu državne pogodbe, vrniti nekdanjim lastnikom (ameriškim, angleškim in francoskim petrolejskim družbam). Glede velike rafinerije v Lobau je zadeva v glavnem urejena, pač pa je še nerešeno vprašanje vrtalnih pravic, ki so jih inozemske družbe pred letom 1938 imele pri nas. Po sedanji Ureditvi spadajo vse te pravice v kompetenco podržavljene petrolejske uprave, ki se sedaj pogaja s prizadetimi inozemskimi družbami. Kot povsod gre tudi tukaj za spor med dvema osovnima gospodarskima zamislima: zasebno iniciativo in podržavljenjem. Proti podelitvi ali vrnitvi vrtalnih pravic zasebnim družbam (inozemskim in domačim) so predvsem socialisti, dočim ima Ljudska stranka več „razumevanja” za želje zasebnih podjetnikov. Izvažamo surovi petrolej, uvažamo pa bencin Ker vprašanje petrolejskih pravic ni urejeno, v zadnjih letih niso ne domače in ne tuje družbe ničesar investirale v petrolejske rafinerije. Po drugi strani pa motorizacija narašča in domača petrolejska proizvodnja ne krije več vseh potreb, posebno ker je obremenjena z dajatvami Sovjetski zvezi iz naslova državne pogodbe. Tako se dogaja, da izvažamo surovi petrolej na vzhod, a iz zapadnih držav uvažamo petrolejske derivate (bencin, olja itd.) Načelni spopad med zasebnim in podržavljenim gospodarskim sektorjem postaja akuten tudi glede znatnega dela metalurške industrije. Gre za veliko železarsko družino „Montan Alpine”. Ta velika, sedaj podržavljena družba je pred izidom zakona o podržavljenju nakupila več manjših podjetij te stroke, med drugim železniške delavnice v Graz-Kbflachu, livarno v Ju- Štirje kontinenti na Dunajskem velesejmu Od 8. do 15. septembra bo Dunajski velesejem že 66-ti£ na široko odprl svoja vrata domačim in tujim obiskovalcem. V razstavnih prostorih bo na ogled blago iz 19 držav in iz štirjh kontinentov, tako da lahko označimo to največjo avstrijsko gospodarsko razstavo kot pravi svetovni sejem. Že pogled na prospekte v številnih jezikih (med temi je eden celo v arabščini) potrdi pravilnost te oznake. V teku tiskovne konference je tiskovni šef Dunajskega velesejma, zvezni svetnik Porgess, orisal zastopnikom koroških listov glasne poteze letošnje razstave. Med domačimi razstavljale! prednjačijo Dunajčani in sicer razstavlja 2259 firm obrtne in industrijske izdelke. Iz inozemstva je 1471 firm. Na prvem mestu je Zapadna Nemčija, nato ji sledijo večje ostale evropske države. Poleg teh zasebnih firm iz inozemstva pa sc letos udeležuje velesejma 17 držav s posebnimi kolektivnimi razstavami. Tri politične pa tudi gospodarske velesile sveta, Združene države, Sovjetska zveza in Velika Britanija, razstavljajo svoje izdelke v lastnih stalnih paviljonih, ostale države pa so vse za Solo iz ene roke ŠOLSKE KNJIGE, ŠOLSKE ZVEZKE, RISALNI MATERIAL IN PODOBNO, V NAJBOGATEJŠI IZBIRI V KNJIGARNI IN PAPIRNICI DRUŽBA SV. JOŽEFA KLAGENFURT, Vdikermarkter.iRing 25 Telefon 36-51 Podružnice: KLAGENFURT, Sternallee 5 KOTSCHACH v Ziljski dolini ŠT. VID ob Glini WOLFSBERG razvrščene v „dvorani” narodov. Prvič se letos udeležuje dunajskega velesejma tudi Kanada. Posebnost predstavlja ameriška razstava, ki ima geslo: „Amcri-ka' gradi”. Prikazuje ameriško tehniko na področju gradnje stanovanj v mestih in na podeželju. Spričo stanovanjske stiske, ki vlada v Evropi, je ta razstava res dobrodošla. Seznanila bo naše gradlrenikc z modernim in racionalnim ameriškim načinom stanovanjske gradnje. Iz Koroške se letos udeležuje 18 firm dunajskega velesejma. Meti njimi so tudi Lcitgcb, Fundcr, Jungter, AVE-Mbbel, puškar Sodja iz Borovelj, Tvornice magnezita iz Rndcnthčina in še nekaj drugih. Zelo bogata je letos tekstilna razstava na področju novih sintetičnih snovi za oblačila. Dve stalni modni razstavi bosta prikazovali najnovejšo damsko in moško modo. Dunajski krznarji so pripravili posebno razstavo svojih po vsem svetu slovečih izdelkov. Pravijo, da se bodo damam sline cedile ob pogledu na krasne in okusno izdelane krznene plašče. Tudi čevljarska in pohištvena razstava bosta letos razširjeni. Avstrija je postala eden izmed velikih izvoznikov konj. Dosežke na tem področju Im prikazala velika razstava plemenskih konj. Z njo bo združen konjski semenj, kjer Im moč živali tudi kupiti. V velesejmskih dneh pričakujejo odlične goste z vseh vetrov. Meti prijavami omenimo le ameriškega trgovinskega ministra Sinclair Wecksa ter delegacijo moskovskega ministrstva za zunanjo trgovino. Letos je bila prezidana in preurejena lopa št. 11. Bila je to edina zgradba, ki je preostala še od Svetovne razstave na Dunaju leta 1879. Sedaj je v novi obleki ni več razpoznati. Ves velesejmski kompleks, ki je nastal v zadnjih letih, pa je sam po sebi priča napredka avstrijskega gospodarstva. Zato je (>G. dunajski velesejem prireditev, ki se jo izplača ogledati. Na železnicah 25% popusta. denburgu ter železarne v Borovljah in v Krieglachu. V smislu določb zakona o podržavljenju bi morala ta stranska podjetja biti ločena od velike materne družbe in vodena naprej kot samostojna podržavljena podjetja. V resnici se pa to ni zgo-clilo in »Alpine” še naprej sama vodi ta podjetja. Socialisti, ki so sicer za kar najbolj natančno izvrševanje zakona o podr-žavljenju, so se glede tega vprašanja znašli v neprijetnih kleščah. Ako bi bila omenjena manjša podjetja izločena iz velike »Alpine”, bi bila kasneje možna njihova repri-vatizacija ali povrnitev za v zasebne roke. Tako se sedaj „Wirtschaftsbund” kot najbolj glasni nasprotnik podržavljenja zavzema za točno izvrševanje ustreznega zakona, a socialisti iščejo razne »kompromise”, ki seveda niso izključeni, kajti izkušnja je v preteklosti pokazala, da je s spretno izvedbo praktičnega proporca (recimo, razdelitev direktorskih mest v podržavljenih podjetjih) moč spraviti s sveta načelne spore, ki so izgledali nerešljivi. Ko se bodo ministri vrnili v prihodnjih dneh na Dunaj, jih bo torej čakalo kup nerešenih vprašanj, med njimi tudi novi državni proračun. ZA NAŠE GOSPODINJE: NAŠA SOL Prastara, kot svet shm, je zgodovina sqli. Ta neznatni, beli kristalček je posebne važnosti za prehrano — torej za življenje. Ko na svetu še ni bilo življenja, je že bila sol. V morjih so nepregledni zakladi te snovi ki izredno izboljša okus živil. Solnati skladi so v notranjosti zemlje in jih pridni rudarji kopljejo za naše potrebe. Sol poznajo vsi narodi. V starih časih so Slovani gostu ponuditi kruh in sol. še danes dajejo ščencu na jezik zrno soli. Stari narodi so tujcem v znamenje zaupanja ponudili sol. Celo Mohamed je dejal, da sol ozdravi 77 bolezni. V vsaki kuhinji stoji sol takoj pri roki. Skoro ni jedi, ki ne bi zahtevala soli. Celo sladke jedi postanejo okusnejše, če dodamo ščepec soli. Vendar je včasih tudi dobrega preveč. Kadar zaljubljena kuharica presoli juho, iz zadrege pomaga kos telega surovega krompirja, ki potegne nase odvečno sol. Če je krompirjeva juha preslana, pa v snažno vrečico denemo pest riža, da se kuha v juhi. Tudi ta potegne sol nase. Nato vrečko lahko odstranimo. Sol je odlično sredstvo za konzerviranje. Južno zelenjavo, fižol, kumare, želje, repo sol odlično konzervira. Suho meso prav tako denemo v slanico. Navadno solimo pred kuhanjem, to se pravi, ko juho, krompir itd. pristavimo na štedilnik. Solimo manj, ker se jed še sama razsoli, ko uhaja para itd. Stročnice (fižol, grah, bob, lečo), gobe, ledvice, jetra pa vedno solimo tik preden jed postavimo na mizo, ker sicer postanejo te jedi trde. Sol pa je tudi drugače naša pomočnica. Dodajamo jo nožnim in drugim kopelim. Odlično odvzame trudnost. V mlačni vodi raztopljena je dobro sredstvo za grgranje pri nabodih, prehladih itd. Sol je izvrstno čistilo madežev, če ji dodamo malo limonovega soka. Količino dnevne porabe soli so zdravniki omejili s tremi grami. Torej več ne. Jodi-rana namizna sol je za uživanje bolj priporočljiva kot nejodirana. Na vsak zavojček soli pa bi še danes lahko napisali „v soli je zdravje”, kot so rekli stari Rimljani. GENERAL DOUGLAS MC ARTUR, nekdanji ameriški poveljnik na Daljnem Vzhodu je pred kratkim v nekem govoru očital ameriški vladi, da razsipno gospodari z državnim denarjem, katerega neusmiljeno iztiska žrtvovalno delo. Želimo jima še mnogo let uspeha in blagoslova polnega življenja! ŽIHPOLJE (Vabilo na vedno češčenje in iegnanje) V zakonski stan sta stopila v nedeljo dne 11. avgusta naš zvesti cerkveni pevec Karli Ogris, ki je popeljal pred poročni oltar svojo izvoljenko Wilmi Aschan. Poročil ju je duhovnik iz Tanzenberga, kjer je Karli hodil v šolo. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova. Tudi Žihpoljčani smo se v častnem številu udeležili skupnega romanja k Mariji na Selu (Maria Zeli). Šest moških, sedemnajst žensk i/ naše fare se je pridružilo mogočnemu romanju. Bilo je zelo lepo in smo se zato nadvse zadovoljni vrnili domov. Naš g. dekan so zboleli. Tri tedne so bili priklenjeni na posteljo doma, ker so jim odpovedale noge. Prejšnji teden pa jih je rešilni avtomobil odpeljal v sanatorij Marije Pomagaj v Celovcu. Želimo našemu dobremu dušnemu pastirju, da bi kmalu o-zdraveli in se povrnili med nas, kajti zelo jih pogrešamo. Sedaj oskrbujejo našo faro prizadevni in prijazni gospod iz Golšove, dr. Plemenitaš. Ob tej priliki pa tudi vabimo vse Marijine častilce od blizu in daleč, da pridejo na naše lepe Žihpolje dne 12. septembra na celodnevno češčenje, a dne 15. septembra pa na naše največje in zadnje letošnje žegnanje. ______________ 'N_____________________________________________♦___________ p * j * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E STAVA (Nadaljevanje) „Bili smo bedaki, pa so nas zavrteli! Svet je krut. A, hudič; svet je svet, odkar je, je tak. Velike ribe žro male, prijatelj! Tako je in bo. Sedaj se smilimo sami sebi, naša duhovščina javka in naši voditelji, hudič naj vzame take voditelje, kdo vraga potrebuje v tej deželi ukrajinskih voditeljev; doma so zavozili, koga naj vodijo tu in kam!?” „Hmn „Toda ta prekleti Poljak Jan, ta pocinje-ni katolik! Se spomniš, kako so nas silili, da bi se pokatolili? Nas Ukrajince, Galici-jance, nas vzhodne katolike, ko da bi bili Turki?” „Da bi ga pes Poljaka!” „Da bi ga hudič!” „Resl” „Toda Jack»je OK.” „Da, Jack je OK. Zadnjič je prišel v naš vagon, Milfajlo je godoval in Jack se ga je z nami napil kot živina.” „Vsak možakar se ga mora od časa do časa nažreti.” „Ženo ima. V New Westminsterju in dva otroka, pravijo. Delal je petnajst let za hišo.” „Na progi?” „Na progi.” „Kje pa žena?” „Žena pa v mestu. Vsakega prvega pride šk>o ček, če sploh pride. Saj si jo videl: Dolge lase ima, oči ko hudič, v bokih se ziblje, ko hodi, in meča ima taka; da — torej —, po ček pride prvega, če pride in noč prespi z Jackom, če jo; včasih se prepirata vso noč. Ne oženi se, fant, mi je rekel Jack. O-ženiŠ se in potem se najprej naseliš v bližini svojih ljudi. Vem, vem — zaradi govorice, zafadi domačega jezika, poznam vas Ukrajince in Madžare, Estonce in druge. Potem boš kupovali hišo in pohištvo icko po- meni trdno hišo. Zato poskrbi OPEKARNA KRAUSLER. Tesarsko podjetje KOREN iz Dvora pa vam vsa dela izvrši tako kot si želite. Obilno žetev dosežete z dobrim semenom in pravilnim gnojenjem. Zglasite se pri KARLU FERRA, ki vam nudi vse kar potrebujete za kmetijstvo. Gospodarske skrbi vam prežene ogled PRECHTL-ovih zveri, a proti večeru lahko zavijete še v KINO. IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PLIBERK Kino (Fihnthcatcr) Sobota, 31. 8.: ob 7. in 9. uri zvečer Nedelja, 1. 9.: ob 4., 6. in pol 9. uri zvečer Ponedeljek, 2. 9.: ob 8. uri zvečer JOHANNISNACHT Barvni film Dopuščen za mladino KRANJSKI KVINTET VINO - KAVA _ PEČENE RIBE - - na Pliberškem sejmu PRI BREZNIKU s I < < ne so potem izdelovali draga oblačila. Nove meje in razmere so pa marsikaj spremenile, mnogi tuji gostje so izostali, a kljub temu vsako jesen pliberški travnik oživi. Na njem podjunsko prebivalstvo nakupuje blago in potrebščine za dom in hlev, pri domačih trgovcih, kajti tako jim je najbolj zagotovoljena dobra kvaliteta in primerna cena blaga. Ker vemo, da boste tudi vi obiskali pliberški sejem, vam damo nekaj dobrih nasvetov. Predvsem si oglejte zaloge firm, ki v našem listu Na žagi pri RETER-ju pa najbolje prodate hlode, če pa rabite deske za hišo iit hlev, pa jih boste tudi pri njem najugodneje kupili. Za zimo se boste res dobro oblekli v trgovski hiši HERZELE, kjer imajo tudi izdatno zalogo špecerije. Čas je zlato, zato mora vaša ura dobro teči. Najboljše nove urein skrbna popravila pri urarskem mojstru Fritz NEDVVED. CJ.m&H, (IžeLLei'’$ ŽAGA - TRGOVINA Z LESOM IN IZVOZ LESA Pliberk - Bleiburg Tele £ o n 22 3 i 1 \ ( ( I j < K SEJMU od 1. do 2. SEPTEMBRA Vse kar rabite po tako nizkih cenah kot še nikoli v trgovski hiši KRAUT Pliberk-Bleiburg Na sejemsko nedeljo je trgovina odprta ves dan. Na sejmu nimamo stojnice! OUslitc <& [JUbecšUctto $eynu TRGOVSKO HIŠO TUDI NA SEJMU IMAMO STOJNICO! HmtU BLEIBURG - PLIBERK Največja izbira vseh vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija URARSKI MOJSTER (J-Mtz Otedmed PLIBERK - BLEIBURG, KOROŠKA Telefon 277 Ure vseh vrst, zlati, srebrni in nepristni okraski, vsakovrstne optične predmete, foto-potrebščine, dobavitelj bolniških blagajn za očala Vsak je zadovoljen, kdor kupi pri domači tvrdki radio-aparate, ki so na ogled v najmodernejših in najlepših izvedbah, kolesa in motorna kolesa vseh znamk, elektro-motorje, parilnike, mline, kmetijske in gospodinjske stroje vseh vrst, drobilnike, stiskalnice za sadje, mlatilnice, posne-malnike, Alfa-scparatorje, pralne-, šivalne- in molzne stroje, Alfa-silorcznike, kakor seveda tudi vse nadomestne dele. Obiščite našo razstavo na Pliberškem travniku JOHANN LONŠEK Št. Lipš, P. Eberndorf Opiostif „ najem listu • OPEKARNA PLIBERK - BLEIBURG Lastnik: Johann Krausler DRVEŠA VES (Ebersdorf) pri PLIBERKU Telefon 234 Izdelujemo: ZIDAKE VOTLE ZIDAKE, 5-kratnc VOTLE ZIDAKE, 4-kratnc ZID’AKE ZA VMESNE STENE PEČNICE, ŽLEBNIKE Dobavljamo prvovrstno opeko po najnižjih dnevnih cenah ter zagotavljamo svojim odjemalcem najboljšo postrežbo Električne napeljave hižne instalacije strelovode popravila navijanje motorjev elektro-trgovina UekUaHMtuf PLIBERK - BLEIBURG Ojmta OPETNIK Krojač Čevljar Krojaštvo za moške in ženske obleke. Velika Velika zaloga strapacnih in luksuznih čev- zaloga ccnega najfinejšega blaga. — Bogata Ijev po zelo ugodnih cenah. — Solidna in izbira hitra popravila VSAK OBISKOVALEC PLIBERŠKEGA SEJMA BO PIL SCHLOSSBRAU-PIVO! Vse poljedeljske stroje kosilnice mlatilnice čistilnice za žito slamoreznice dizel motorje kakor tudi: mlečne centrifuge stroje za surovo maslo mline za moko in zdrob grablje za konjsko vprego izruvače za krompir gnojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje radio, eleklro-šivalne stroje nove in rabljene (rabljene (popolnoma prenovljene) BENCINSKE MOTORJE rabljene (generalno repariranc) nudi najugodneje MAX TRAUN PLIBERK Zamenjam oziroma vzamem v račun tudi rabljene stroje, bencinske in dizlove motorje ^ n m| ■ s svojimi divjimi zverinami tudi Ull ^ | Bb___________na Pliberškem travniku 1 TESARSKI MOJSTER IQNAC KOREN DVOR pri PLIBERKU se priporoča za vsa tesarska dela I i i j t Vsem poljedelcem: Pod najugodnejšimi pogoji vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena Zamenjujem moko za žito Fa.KARL FERRA KMETIJSKI PROIZVODI PLIBERK - BLEIBURG Podružnica Postgassc 13 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš ted nik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna Držite sv. Mohorja, Celovec, Viktringer ' Ring 26. — Lel. štev. uredništva in uprave 43-58.