Za poduk in kratek čas. No7« črtice iz slovanskega bojiščaV Aziji in Evropi. V. Srbi so do sedaj že 7elik kos staro-srbske zemlje zaseli, Turke pobili in iztirali, če se niso botli 8ami radi srbskemu knezu Milanu Obreno7iču IV. pod^reči. Pra^i Turki tega ne storijo nikder, pač se pa udajo Kiščanskemu knezu nekdaj poturčeni Srbi. Eden izmed takib poturic je 7 Pirotu bil posta^ljen pred srbskega po^eljnika, prisegel z^estobo srbskeniu knezu in pristavil: nbodemo pač morali zopet biti, kar smo bili pred bitko na Koso^em polju (I. 1389) namreč: kristijani in Srbi." Tisti pa, ki so pod turškim sultanom 7kljub stiaho7itej, SOOletnej sužnosti Kristusu z^esti ostali, ti se z 7elikim ^eseljem pod^ržejo no^ej, srbskej gosposki. Na ta način pridobi srbski knez kmalu 1100? railj lepe in rodo^itne zemlje in na njej 487.887 ijudi krščanske in 268.926 mohamcdanske 7ere. Slednji so skoro sami potemci bogatejših Srbo7, ki so se pred 500 leti pomohamedanili, da so svoja posestva zamogli sebi in 87ojim rodbinam ohraniti; sedaj se bodo bržčas 7si pokristijanili. Srbija bo 7sled no^ih pridobite^ precej 7elika drža^a. Merila bo blizu 2000Dmilj z 2,063.400 prebi7alce7. No7a drža^a bo torej bržčas proglašena za neod^isno kraljest^o is jego7 kralj Milan Obreno^ič 7 staroslavni prestolnici v Prizrenu kronan. Čeia^no je Turk jjp tako potrt, da miru prosi, traja boj 7endar neprestano naprej, dokler ne bodo miro7ne pogodbe 7se podpisane. Zlasti Srbi in Rumuni močno pritiskajo, pr^i na Prizren, drugi na Vidin ob Dona^i. Rumuni se hočejo te jim močno situe trdnjave polastiti na vsak način in jo razdreti, da ne bo 7eč Dona^a zapirala in rumunskemu mesta Kalafatu, ki je ra^no nasproti, 7edno pietila in žugala. Pričeli so tedaj hudo streljati 7 Vidin. Vse gosto leti krogelj, bomb in granatO7 7 nesi-ečno mesto, ki že na 7ečih straneb goii. Pred gostimi krogljanii je 7eliko žen in dece zbežalo 7 ueko trdno obokano turško cerke7. Ali tudi tukaj niso bili 7aini; težka bomba prileti 7 mesto, treši ob cerk^o, pretrga obok in razleti med nesrečnimi ljudmi, ki so bili z^ečinom 7si bipoma grozno raztrgani in mrtvi. Pri bližnjem naskoku ali nšturmuu utegne se Turkom ondi še bujše goditi. Se ni minulo pol Ieta, kar so naši turkoljubi samega 7S8elja poskako^ali in upijali: Rusi so pobiti, Slo7ani potreni, 50 let si ne bodo mogli oddebniti. Ali sedaj pa oni kla^erno gla^e pobešajo. Turški sultan je tako pobit, da je 18. jan. t. 1. 3 paše iz Carigrada odposlal 7 ruski tabor 7elikega kneza Nikola miru prosit. Pr7i je Ser^erpaša, inož kakib 50 let Njemu 7 pomoč pridjan je 801etni Namik-paša, ki se je že 1. 1828. in 1829. pioti Rusoin boje^al in po nesrečni 7ojski 7 Adrijanopelnu mir sprosil. Poznej bil je od sultana 7 Arabijo odposlan z ukazom tamošnje 78tajnike pomiriti. Tega posla se je pa tako neusmiljeno kruto lotil, da se je 78a E^ropa za^zela, ko je njego^a strasna preli^anja kr7i poiz^edela. Samo 7 mestu Djedi je dal okoli 2000 l.judij, možkib, žensk in dece, starili in mladib posekati in postreljati. Tretji je Nedjib-paša, ki se je pri Orhaniji zoper Gurko-ta nesrečuo boje^al. Ti 3 možje so torej prišli mirn prosit vendar kmahi ga niso mogl i izprositi in med tein 80 Rusi raz^rgli Sulejraano7o 7ojsko pred Filipopelnom, 7zeli Adrijanopel in začeli grabiti proti Carigradu in Galipolju ob Dardanelski morski ožini. To je pa ne samo Turke, ampak se 7eliko bolj Angleže izncmirilo. Ovi kramarski narod hoče uamreč luskim ladijam za 7selej zapreti pot, ki drži iz Crnega morja mimo Carigrada in potem skozi imeno7ano Dardanelsko ožino 7 Egejsko in Srednje morje, 7 Gresko, 7 Egipt, Italijo itd. Ko so torej slišali, da se Turek pogaja za mir ob enem pa ruske čete naglo lomastijo proti Galipolju, so 87oje brodovje samib 7elikanskib oklopnic poslali pred Dardaaelsko ožino, češ da hočejo Rusooi nadalejšajo napredo^anje zabraniti, če ne sklenejo brž z Turkoin miru. Iz tega pa je 7sakemu jasno, da se utegue pia7 zarad Dardanelske ožine 7neti hud boj med Rusi in Aagleži. Omenjena tnorska ožiua je 16 ur dolga, po 1—2 uri siroka, na uekaterih mestih samo po 2000—3000 metro7, ter loči Evropo od Azije. Galipolje je precej 7eliko niesto na 67ropejski straai in je z sancauii močao atrdjeno proti morja in kopnemu. Ce se Rusom posreči mesto 7zeti, potem lebko 7se turške šance, nasta^ljeue 7 braaiie7 morske ožiue, od zaja primejo in 7zamejo, potem 7 morje bitro torpedo7 nasta^ijo in Angležem 7bod popolnem zaprejo. To tem laglje, ker iuaajo ondi tudi Turki nastavljenib in proti morju nasajenib 7eliko in naJ7ečjih Krappo^ih kaaono7. Biž ko so ti 7 ruskih rokah, je Angležem skoro netnogoče skozi ožiao 7dreti, kar bi pa 7sekako morali storiti, če bi botli do Carigrada priti in gla^uo turško mesto proti Rusooi braniti. Sinešničar 5. Oče graja S7ojega sina zarad vinopitja, siu pa se zago^aija rekoč: 7iuo piti je zelo koiistno, kajti dobro 7ino napravi dobro kri, dobra kri vzroči vedrcga dulia, vedii duli vbudi dobre misli, od dobrib misli pridejo dobra dela, dobra dela pa pomagajo 7 nebesa. Vino piti je tedaj zclo koristno.