»Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL rrbovlje, Hrastnik Zagone tn Litija - Orejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslovi Uredništvo In uprave »Zasavskega tednika-. Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 80-iei - tsčuD ort Komunalni Danki Trbovlje «00-714-1-14» - ust tzhajt vsako srede - Letna naročnina «80 din. polletna S40 din. četrtletna 120 din. mesečna «0 din - Cena Izvoda v kol portali II din - nakar nskarna Časopisnega podjetja »DELO- e Ljubljani - Bokoplsi morajo Olti v uredništvu najkasneje vsak oonedeljek t.utral - Nenaročenih rokopisov in fotografu na vračamo. Štet-. 52 TRBOVLJE, 21. decembra 1960 Cena 1« din — Leto XIII KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL TRBOVLJE NENEHNO IZOBRAŽEVANJE TRBOVLJE, 17. DECEMBRA. - V PREDAVALNICI DELAVSKEGA DOMA JE BILA V SOBOTO KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL TRBOVLJE, KI SE JE JE UDELEŽILO OD 237 NA LETNIH KONFERENCAH IZVOLJENIH DELEGATOV 197. KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE MIHA MARINKO, SEKRETAR GO SZDL SLOVENIJE FRANC KIMOVEC-ŽI-GA, PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA INŽ. VITJA RODE TER GOSTJE IZ LJUBLJANE-ŠIŠKA, LITIJE, ZAGORJA IN HRASTNIKA. - POROČILO NA KONFERENCI JE PODAL PREDSEDNIK SZDL TRBOVLJE SLAVKO BORŠTNAR. NA V. KONGRESU SZDL SLOVENIJE PA BODO OBČINO TRBOVLJE ZASTOPALI: UROŠ RUPREHT, LJUBLJANA, SILVA KORIMSEK, JANKO KOPRIVC, HINKO OKORN, CIRIL UREK, POLDA KOVAClC, JANEZ ŽELEZNIK, SLAVKO BORŠTNAR IN SILVA PLEVANC IZ TRBOVELJ. Poročilo občinskega odbora organizacije Slavko Borštnar, SZDL Trbovlje, ki ga je po- je prikazalo vlogo in skrb, ki na konferenci predsednik jo vrši organizacija Socialistič- r 22. DECEMBER — PRAZNIK NAŠE JUGOSLOVANSKE UUDSKE ARMADE Povezanost z ljudstvom Zgodovina jugoslovanskih narodov je polna zapiskov o junaških borbah s številnimi zavojevalci. Obdobje zadnjih devetnajstih let pa pomeni najsvetlejše Poglavje borb jugoslovanskih narodov. 1941- leta so se jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partij-e Jugoslavije in tovariša Tita odločno uprli okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Takrat se je porodila tudi naša mlada vojska. Ni bila lahka borba. Ves čas narodnoosvobodilne vojne je bilo namreč v Jugoslaviji okrog 25 nemških in več kot 25 ustaških, četniških in belogardističnih divizij: do kapitulacije Italije pa tudi 22 italijanskih divizij, vendar ta ugotovitev ni sejala malodušja, pač Pa ; zbor obveznikov predvojaške vzgoje združen s ttodelitvi V) odlikovanj In nagrad. , Posebno lepo bodo proslavili 22. december — dan jug<,slovanske ljudske armade - v TRBOVLJAH. kaznovanje je pripravilo — kot drugod po Zasavju — ~*“V.zenje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Tako so redili v spodnjih prostorih stolpnice Elckctrarnc na tolarski cesti slikovno razstavo o življenju in delu Rudnikov naše JLA. Med drugim je prikazana tudi “■^■bnja Zasavske ceste, ki so jo pričeli letos graditi »rtbadniki JLA. Drevi ob 19. uri bo v Trbovljah osrednja priredili' v gledališki dvorani Delavskega doma, na kaieri ii iPf!ai sfldclovala pevska zbora ZARJA In SLAVČEK, tl mi na Pihala Svobode — Center, recitacijski zbor j baletna skupina gimnazije in pionirji iz osnovnih I lit ■A1°'*Za Hobkrauta tn Ivana Cankarja. Na prirc | ' ****" izročili nagrade obveznikom predvojaške a ter pohvale in nagrade organizacijam izven-l ^btolkie vzgoje. ne zveze na vseh področjih trboveljske komune. Občinski odbor SZDL Trbovlje je vse po V. kongresu SZDL Jugoslavije usmerjal celotno politično življenje v občini z najrazličnejšimi oblikami dela v svojih organizacijah kakor tudi z delom po ostalih organizacijah in društvih. Vso skrb pa je SZDL Trbovlje posvetila gospodarskim vprašanjem in vsem vrstam oblik izobraževanja delovnih ljudi. Stalno skrb je občinski odbor SZDL nadalje posvečal organom družbenega upravljanja, razvijanju komunalnega sistema kakor tudi pripravam izdelave za petletni občinski družbeni plan, ki bo za daljše obdobje usmeril gospodarski in družbeni ter kulturni razvoj komune. Ravno priprava za sestavo občinskega petletnega družbenega plana bo osnovna naloga organizacije SZDL, da bo le-ta vsklajen s stvarnimi potrebami in možnostmi komune in da družbeni plan ne bo motil razvoja celote. V naslednjih petih letih obstajajo velike realne možnosti za hitro povečanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka v trboveljski komuni. Ze osnovne smernice osnutka občinskega petletnega družbenega plana kažejo, da se bo bruto produkt v komuni v naslednjih letih povečal od dosedanjih 12 na 23 milijard dinarjev v letu 1965. Za negospodarske investicije je v prihodnjih petih letih predvideno 3 milijarde dinarjev, od tega 1 milijardo za gradnjo stanovanj, s katerimi bi v občini zgradili 370 novih stanovanj ali vsako leto 70. Izdelani razvojni program občine bj bil pa lahko nerealen, če ne bi izhajal iz perspektive harmoničnega vsestranskega razvoja ob širokem sporazumevanju vseh prizadetih činiteljev v občini. Ena izmed poglavitnih nalog SZDL Trbovlje bo pa v bodoče skrb za delovnega člove- ka in za nenehno razvijanje socialističnih, humanih odnosov med ljudmi. Razen vsega bo pa naloga Socialistične zveze skrb za čim širše izobraževanje članov SZDL kakor tudi, da bo organizacija tribuna zdravega boja in izražanja mnenj o vseh problemih komune ter o posameznih gospodarskih in družbenih organizacijah ter ustanovah na področju občine kakor vse dežele. Težnja občinske organizacije SZDL bo šla za tem, da se vsak delovni človek, ki ima •aktiven odnos do družbene stvarnosti, čimbolj spozna s celotno našo stvarnostjo tako, da bo sposoben čim pravilneje spoznavati potrebe in možnosti naše socialistične skupnosti — je končal predsednik Slavo Borštnar svoje poročilo. V naslednji razpravi je sodelovalo preko 20 diskutantov, ki so obravnavali nekatere probleme na področju trboveljske občine. K besedi se je oglasil še predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marinko, ki je obravnaval naša notranjegospodarska vprašanja in je na široko orisal najnovejše politične dogodke v svetu. Tovariš Miha Marinko je predvsem poudaril potrebo skrbi za človeka in za njegovo nenehno izobraževanje, da bo vsak član Socialistične zveze postal tudi dober upravljavec v našem gospodarskem in družbenem življenju. Delegati so nato izvolili 37-članski plenum, pet članov nadzornega odobra in devet delegatov za peti kongres SZDL Slovenije. Za predsednika občinskega odbora SZDL Trbovlje je bil ponovno izvoljen Slavko Borštnar, za podpredsednika Janko Koprivec in za sekretarja Silva Korimšek. S. S. »Zasavski tednik« v novi č^bleki Ta številka Zasavskega tednika je zadnja v letošnjem letu in v tej obliki. Z novim letom 1961 bj moral list preiti na polovični format bodočega dnevnika »Dela«. Odločili smo se pa, da bi naš list ostal na dosedanjem formatu, zato bo novoletna številka našega tednika, ki bo z novim letom stopil v štirinajsto leto svojega izhajanja, ostal vnaprej v enaki obliki kakor doslej. Nastopili so pa v zadnjem času še drugi momenti: storitve za naš list v tiskarni so se podražile za 43°/», ki jih pa naš tednik tudi pri najboljši volji ne zmore. Ce vzamemo oz. navedemo samo primer, da je stala polna lastna cena enega izvoda pred enim letom 28 din ■ in da stane letos v istem času 36 čin, potem je situacija našega lista razumljivo težavna. Zasavski tednik je bil doslej najcenejši lokalni list. Če ne bi bilo pomoči občinskih ljudskih odborov in gospodarskih organizacij, bi morali prenehati z izdajanjem našega tednika. Po daljši razpravi o tem vprašanju smo bili primorani, da z novim letom 1961 povišamo ceno našega lista, in sicer bo letna naročnina na Zasavski tednik stala 600 din ali mesečne 50 (lin, posamezni izvod v kolportaži pa 20 din. Naročniki lista bodo seveda znatno na boljšem, zato naj ne bi bilo nobenega člana SZDL v Zasavju, ki ne bi postal ali ostal zvest naročnik Zasavskega tednika. In še nekaj: zaradi tehničnih težkoč bo Zasavski tednik v bodoče izhajat vsak četrtek. Prepričani smo, da bodo vsi ostali kljub temu zveSti našemu zasavskemu glasilu in da bodo pridobili še nove naročnike zanj, tako da bomo krog prijateljev lokalnega lista, glasila SZDL občin Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, še povečali. UREDNIŠTVO IN UPRAVA SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO TRBOVLJE V soboto, 24. decembra, bo v Trbovljah seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu podjetja Elektro—Standard. o poročilu sveta za industrijo in obrt o stanju obrti, o poročilu o pripravah na gradnjo tovarne polvodnikov; razrešili bodo odbornike zbora proizvajalcev in razpisali nadomestne volitve za odbornika zbora proizvajalcev. KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL V HRASTNIKU Za neposredno odločanie JE JE OD 203 DELEGATOV UDELEŽILO 11,. KONFERENCI SO ™^“|E„NIK OBO Z^H^TVIK MAIO- RAT 00NEKiTENRmNNLoGAH SZDL HRASTNISKE OBČINE V »ODOCeM OBDOBJU ---RAČKI IN FRANJA ZUPANCI L. cialistične zveze vsestransko občinske organizacije SZDL JOŽE S U S A, VIKTOR Konferenca občinske organizacije Socialistične zveze v Hrastniku je v poročilih in v razpravi nanizala vrsto nalog, ki čakajo organizacijo v bodočem obdobju. Pri tem velja še zlasti omeniti organizacijsko utrditev SZDL. predčasno izpolnitev novega petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja (o čemer je bilo na konferenci premalo razprave, niti niso bili delegati seznanjeni z najvažnejšimi smernicami tega razvoja v DRAŽJE KINO VSTOPNICE? Na nedavnem sestanku filmske komisije pni občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah so med drugimi vprašanji razpravi j ali tudi o problemih kinematografov v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, o povišanih stroških in dajatvah, tako da ni-kaikor ne bo mogoče, da bi cene kino vstopnic ostale vnaiprej na isti viSinj kot doslej. Cene kino vstopnic v Ljubljani se bodo podražile za 30 do 40 dinarjev. za Trbovlje je bil pa sprejet predlog, da se vstopnice podražijo za 30 dinarjev. V kinu Delavski dom v Trbovljah in kinu Svobode Trbovlje II bi bile nove cene kino vstopnic 70, 80. 90 in 100 din, v kinu Svobode—Zasavje pa po 60, 7o in 80 din. Kjub tej podražitvi bodo cene vstopnic v Trbovljah cenejše kot v Kranju, na Jesenicah, v Novem mestu. Celju, Mariboru ali v Ljubljani, kjer bodo najdražje kino vstopnice stale do 120 din. Ce primerjamo cene kino vstopnic z vstopnicami k drugim kulturnim ali športnim prireditvam, so te vstopnice cenejše. Naloga kinematografov v Trbovljah bo pa tudi v bodoče, da bodo njihove uprave skrbele res za najboljše premierne filme id so na razpolago. NOVA TOVARNA ZIDAKOV OB SAVI rt Cim več zidakov OTVORITVE TOVARNE V TRBOVLJAH SO SE UDELEŽILI ŠTEVILNI PREDSTAVNIKI IN ČLANI KOLEKTIVA TOVARIŠ MIHA MARINKO, PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS, JE PREREZAL TRAK IN S TEM PREDAL OBJEKT SVOJEMU NAMENU To, kar letošnjo spomlad v aprilu še ni hotel nihče verjeti, da bo zraven trboveljske Elektrarne ob železnici do jeseni stala nova tovarna zidakov iz elektrofiltrskega pepela, je postalo resnica. Vztrajnemu prizadevanju kolektiva Elektrarne Trbovlje, na čelu z direktorjem Petrom Kosom in Francetom Grošljem, ki sta med ostalimi založila vse sile za delo, se je posrečilo, da tovarna zidakov sedaj res že stoji. NOVI ZIDAKI IZ NOVE TOVARNE ZIDAKOV V ELEKTRARNI TRBOVLJE SE ZE IZDELUJEJO. V NEDEI-TO, 18. DECEMBRA JE BILA NJENA OFICIALNA OTVORITEV. TRAK OB VHODU V TOVARNO JE PREREZAL PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS MTITA MARINKO. V nedeljo, 18. decembra ob devetih dopoldne je bila ofici-alna otvoritev nove tovarne, katere slovesnosti so se razen številnih domačih gostov udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, direktor Zavoda za raziskavo materiala LRS inž. Turnšek, pomočnik sekretarja za industrijo LRS inž. Čadež in ostali. Novo tovarno zidakov je slovesno odprl predsednik delavskega sveta Elektrarne Trbovlje Franc Zakrajšek, za njim sta pa spregovorila še direktor Elektrarne Peter Kos in direktor Zavoda za raziskavo materiala LRS inž. Turnšek. Tovariš predsednik Miha Marinko je nato prerezal trak ob vhodu v tovarno in jo s tem izročil svojemu namenu, pionirji so pa predsedniku Marinku zaželeli dobrodošlico in izrekli zahvalo za obisk ter mu podarili lep šopek nageljnov kakor tudi inž. Turnšku ip, direktorju podjetja Petru Kosu. Skupno s predsednikom so si navzoči zatem ogledali proizvodni proces v tovarni. Prvi zidaki za našo gradbeno industrijo so že tu, geslo delovnega kolektiva tovarne pa bo: ČIM VEČ ZIDAKOV! hrastniški občini) in vključitev čimveč ljudi v upravljanje in neposredno odločanje. Konferenca je zlasti poudarila, da mora organizacija So- poskrbeti, da bodo državljani pri razvoju komune lahko uporabljali pravico sodelovanja in soodločanja. Tako je tudi tovariš Franc Grešak v poročilu poudaril, da so doslej v hrastniški občini v tem pogledu storili še premalo in da so večkrat postavili organe samoupravljanja in volivce že pred izvršena dejstva, da se ni dalo že več nič spremeniti oziroma popraviti. Posluževali se niso niti referendumov, čeprav bi bilo morda to večkrat potrebno, ker je bilo mnogo takih pomembnih odločitev, za katere bi bilo dobro izvedeti mnenje občanov, oziroma tistega dela volivcev, ki so bili neposredno zainteresirani na rešitvi določenih vprašanj. Poudarjeno je tudi bilo, da se mora aktivnost Socialistične zveze razvijati v prihodnjem obdobju v smeri čedalje večje demokratizacije življenja. Kakor smo že omenili, so bili delegati le bolj malo seznanjeni z osnovnimi smernicami petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja hrastniške občine. Res je sicer, da so člani Socialistične zveze razpravljali na zadnjih letnih konferencah krajevnih organizacij o načrtih razvoja posameznih območij (tako stanovanjskih skupnosti in krajevnih skupnosti) in na zborih volilcev v mesecu oktobru. Umestno bi pa bilo da bi delegate seznanili že z nekaterimi konkretnimi podatki o gospodarskem razvoju, da bi tako laže govorili o nalogah, ki čakajo tudi organizacijo in članstvo Socialistične zveze, da se petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja predčasno izpolni. Omenimo naj samo, da računajo, da se bo v hrastniški občini podvojil družbeni bruto produkt (od nekaj več kakor 8 milijard dinarjev v letu 1960 na več kot 16 milijard v letu 1965), da se bo znatno povečala tudi proizvodnja in da bo treba vzporedno z izvajanjem rekonstrukcij industrije skrbeti za gradnjo nekaterih novih objektov družbenega standarda. Ob tem naj omenimo, da je bilo v razpravi premalo omenjeno — kot je poudaril tovariš Marijan Orožen — da postajajo delovni ljudje posameznih komun vse bolj odvisni od sredstev, ki jih gospodarstvo te komune tudi ustvari. V razpravi je sodelovalo še več drugih delegatov, sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janez Zemljarič je pa med drugim govoril na konferenci občinske organizacije SZDL v Hrastniku o spremenjeni vlogi organizacije SZDL po V. kongresu. Delegati so izvolili na konferenci nov 39-članski odbor občinske organizacije Hrastnik in 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika občinske organizacije SZDL Hrastnik je bil ponovno izvoljen Franc Grešak, za podpredsednika Jože Klanjšek, za sekretarja Fani Vezovišek in za blagajnika Albin Dušak. (ma) RESOLUCIJA SEDMIH Sedem izvenblokovskih držav — Gana. Indija, Indonezija, Irak, Jugoslavija, Maroko in ZAR so predložile Generalni skupsčmi OZN osnutek resolucije o ureditvi kongoške krize. V resoluciji je poudarjeno, da mora OZN do nadaljnjega prevzeti vso odgovornost za red in zakonitost ▼ Kongu. i 135 ŽRTEV LETALSKE NESREČE Trčenje dveh ameriških letal nad Brooklynom. vzhodnim delom New Vorka, je terjalo 13$ žrtev, od tega 128 potnikov in letalcev, ter 7 ljudi, ki so jih ubili deli letal, ki so strmoglavili na ulice Brookiyna In Stalen Islandk. BOLGARSKO-JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE Vrhovni športni organizaciji Bolgarije in Jugoslavije sta podpisali sporazum o sodelovanju v prihodnjem letu. Jugoslovanska In bolgarska nacionalna športna moštva se bodo merila v košarki, odbojki, kolesarstvu, hokeju na ledu, atletiki, boksu in še drugih športnih vejah. KRIZA V KONGU Predsednik pokrajino Leopold-villa Kleofas Kamitattu je ušel te mesta Leopoldvilla in se tako izognil aretaciji, ki jo je izdal proti njemu Kasavubu. Iz Bukave izgnano avstrijsko medicinsko oseb. je so obtožili, da je vohunilo za Belgijo. LETALSKA KATASTROFA V MONCHENU V središče Miinchena je padlo 17. t. m. ameriško potniško letalo, pri čemer se je ubilo nad 50 ljudi. Letalo je z 20 potniki letelo proti Londonu in strmoglavilo na tramvaj. — Med potniki v letalu je bi o 13 otrok, ki so potovali na obisk k svojim staršem, ameriškim vojakom v Veliki Britaniji. ATENTAT NA kWnEDYJA Iz Floride poročajo, da so tamkaj aretirali 73 let starega upokojenega poštnega uradnika Richarda pavlika. ki je bil obtožen, da je pripravljal atentat na Ken-nedyja. Ta je zdaj na oddihu v Floridi. V hotelski sobi aretiranca so našli dinamit, v avtu pa vžlgainike. Poskus atentata na no. vega ameriškega predsednika j« torej spodletel. VREME za čas od 22. do 31. decembra 196» Vreme bo Se dalje zelo nestalno s pogostima padavinami. Temperatura negotova, kaže pa, da bo v času do 22. decembra preplavil Slovenijo zrak Severnega ledenega morja in bo povzročil snežne meteže ter občuten padec temperature. Dr. V. M. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE V ZASAVJU Vrsta prireditev TELEGRAMI Tudi v Zasavju se —. kot po mej domovini — pripravljamo na praznovanje novoletne jelke. Programi praznovanja, ki mo jih izdelali posebni odbori pri občinskih odborih SZDL in DPM, obetajo, da bo letošnje praznovanje novoletnih praznikov še lepše in prijetnejše kot zadnja leta. Č> pripravah na praznovanje novoletne jelke nam poročajo Iz vseh krajev Zasavja. domu v Zagorju pa v petek ob 9., 11. in 14. uri. Tega dne bodo praznovanja novoletne jelke po šolah; delovni kolektivi bodo ob tej priložnosti obdarili pionirske odrede. V petek bo pa obiskal Dedk Mraz tudi okoli- ške šole, in to ob 8. uri šolo Čemšenik, ob 10. uri šolo Sentgotard, ob 12. uri šolo Izlake, ob 14. uri šolo Mlinše, ob 16. uri šolo Senožeti in ob 18. uri šolo Loke. LITIJA Prav na vsem obsežnem območju litijske občine se pri-pra.vljd.jo na praznovanje novoletne jelke. Prireditve in obdaritve pripravljajo vodstva krajevnih organizacij SZDL skupaj z vodstvi šol. V Šmartnem pri Litiji bodo na primer obdarili otroke, pripravili sejem in vrteli filme. V Litiji bodo 27. decembra obdarili na Stavbah predšolske Otroke; program bodo izvajali cicibani iz litijskega otroškega vrtca, Glasbene šole, člani kulturnoumetniškega društva France Prešeren iz Ljubljane - Trnovega, in drugi. Danes bodo šli litijski šolarji v gledališče v Ljubljano. TRBOVLJE V Trbovljah bodo praznovali novoletno jelko nekoliko drugače kakor zadnja leta. Dedek ' 'raz bo namreč s spremstvom obiskal Trbovlje v petek ob 17. uri v sprevodu od doma Svobode II do Blagovnice. V kraju bo še vrsta drugih prireditev, ki sta jih pripravila občinska Zveza prijateljev mladine in občinski Svet Svobod in prosvetnih društev in rta katerih bodo sodelovali zabavni ansambli in pevci trboveljskih Svobod, učenci vseh trboveljskih šol ter pionirsko gledališče Svo-bode-Center. Tako bodo uprizorili igro »Kekec« v Delavskem domu, prav tam bodo pa tudi Večer zabaivnih melodij in popevk in oddaje »Pokaži, kaj znaš!*. Dedek Mraz bo s kulturnim programom obiskal tudi okoliške kraje; v četrtek ob 10. uri Dobovec in v soboto ob 10. uri Klek, ob 15. uri pa Čeče. Kakor druga leta bodo tudi letos uredili prostor med Blagovico in Pošto, v paviljonih bo pa mogoče kupiti sladkarije, južno sadje in drugo. V dneh pred novim letom bodo zastopniki delovnih kolektivov obiskali šole in izročili pionirskim odredom darila. HRASTNIK Letos bo Hrastnik prvič obiskal Dedek Mraz s spremstvom v sprevodu. Na rudniku in pri Steklarni bodo uredili pravljična vrtova. Pred novim letom bo v Hrastniku in v Radečah vrsta kulturnopro-svetnih prireditev; zlasti marljivo se pa pripravljajo na praznovanje tudi lutkarji DPD Svobode I. Otroci si bodo lahko ogledali filme. Šole bodo pa obiskali v dneh pred novim letom zastopniki delovnih kolektivov, ki imajo patronat nad šolami, in obdarili pionirske odrede s kolektivnimi darili. S KONFERENCE SZDL V DOBOVI SZDL — javna tribuna Pred k rut tim Je bila v Dobovi konferenca Socialistične zveze, na kateri So reševali aktualna vprašanja s področja kulture, prosvete, industrije to kmetijstva. Tov. Drugega januarja 1961 bo pa v . . as? rSSS 28. in 29. filmske lišče iz mladež bo lahko 27, decembra obiskala predstave. Vodstva šol bodo organi, zirala obdaritve po razredih; nekateri delovni kolektivi. (Predilnica Litija, Kresniška industrija apna in drugi) bodo pa obdarili otroke zaposlenih ZAGORJE V zagorski občini bodo pričeli s praznovanjem 26. decembra. Tega dne bodo Odprli pravljično vas (ob Delavskem domu), ki bo odprta do petka vsak dan od 16. do 20. ure. V ponedeljek bo dramska skupina osnovne šole iz Zagorja uprizorila igro »Lepota in zver« v gledališki dvorani Delavskega doma. V torek, 27. decembra, bo v Zagorju gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z mladinsko igro »Kekec, in Mojca* (predstave ob 10., 14, in 18. uri; ob 18. uri tudi za Odrasle).) V Kisovcu bo pa ta dan gostovala dramska skupina osnovne šole Zagorje, ki bo ob 17. uri uprizorila igro »Lepota in zver« tudi za odrasle. V sredo in četrtek, 28. in 29. decembra, bo Zagorje obiskal Dedek Mraz. V gledališko dvorano Delavskega doma bo prišel Ob 15. uri v spremstvu baletne skupine in dramske družine topliške osemletke. V četrtek bodo v KisOvcu ob 15,30 Vrteli film, v Delavskem je SZDL javna tribuna, na kateri se morajo reševati pereči problemi. Na tej konferenci so se kmetje seznanjali z vprašanjem združevanja kmetijskih zadrug, njegovim posledicam in važnostjo tega vprašanja. Predsednik oz. upravnik KZ Dobova je navzoče dobro seznanil s tem, kak smoter se namerava doseči s tem združeval njem: osjposolbljenje večjih zadrug za večje Investicije, za formiranje večjih skladov, znaten porast kmetijske proizvodnje v nadalnjih letih bo mogoče doseči s takim združevanjem — je poudaril upravnik kmetijske zadruge. Kmetijski obrati se bodo Izpopolnili z novejšimi in boljšimi stroji. Aktualno je bMo nadalje vprašanje Pletflnice. Ta je doslej obratovala v privatni zgradbi. Ker bo pa lastnik zgradbe v prihodnosti potreboval več prostora, je bilo to podjetje obsojeno na smrt. vprašanje novih prostorov se trenutno rešuje in je upati, da bo tako pletilnica v Dobovi še vnaprej prosperlrala. ob tej priliki opravičil še današnje delne pomanjkljivosti v Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti, da nas vzgoja kadrov, ki bodo jutri in pojutrišnjem upravljam najmodernejše stroje in orodje, mnogo stane ln da za to stvar tvegamo milijarde, zato pa na drugi strani tudi ne smemo tarnati, zakaj nimamo tega ali onega, medtem ko imajo zahodne države vsega dovolj, tn podobno. Vedno imejmo pred očmi zlat pregovor; — Zrno do zrna . .., kamen do kamna .. . Konference Socialistične zveze so po vsem tem sodeč res prave javne tribune, kjer se obravnavajo in rešujejo najbolj pereči problemi vasi. komune, mesta ali okraja, se žarišče zapletenih vprašanj in misli, na katere odgovarjajo strokovnjaki za gospodarstvo, kulturo, presvete In ostalo. Zato se pa Javlja ob tem nujna naloga vsake družine, da bi odločila ir svojega kroga vsaj enega člana, da se udeleži takih konferenc, s katerih bi prinesel domov odgovor na razna vprašanja, seznanil domače s problemi ln politiko časa ln podobno. Tako bi zimski večeri, ki so bili de sedaj morda mčra nerešenih vprašanj in ugank, postali toplejši in prijetnejši, v srcih vaščanov pa hi se naselilo zadovoljstvo in prijeten občutek do Mvlenja. Jože Pučko LJUBLJANA. — Danes se prične v festivalski dvorani v Ljubljani kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. HRASTNIK. - Na zasedanjih zadružnih svetov kmetijskih zadrug Radeče in Dol pri Hrastniku ter na občnih Zborih omenjenih zadrug so sklenili, da se obe zadrugi s 1. januarjem 1961 združita v večjo gospodarsko enoto — kmetijsko zadrugo s sedežem v Radečah. Ta kmetijska zadruga bo imela večja finančna sredstva in sklade, obsežnejši strojni park itd, Laže bo pa tudi organizirala nove zadružne obrate. ■ TRBOVLJE. - V petek, dne 16. decembra, so v Trbovljah zaključili drugi del seminarja za mlade komuniste. Seminar je obiskovalo 35 članov Zveze komunistov. ZAGORJE OB SAVI. - Včeraj je bilo v‘stekleni dvorani Delavskega doma IX. zasedanje skupščine podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, na katerem 1 so razpravljali o problematiki zdravstvene službe v Zagorju ob Savi glede na nova zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. LITIJA. — Predzadnjo nedeljo je bila v Litiji občinska konferenca organizacije Ljudske mladine, na kateri so sprejeli vrsto sklepov za delo mladine v litijski občini v prihodnjem obdobju. HRASTNIK. - Te dni so na območju občinskega ljudskega odbora Hrastnik zbori volivcev, na katerih razpravljajo d Kadri - sredstva... Razen pletilniškega problema ee ----«-=- —— tudli , porajajo težave tudi v ostalih vejah industrije in obrti. Vsepovsod se Je pokazala velika volja za razširitev in izpopolnitev industrijske ln obrtniške dejavnosti v kraju, toda povsod se pojavlja Isto vprašanje — denar. Le tega je premalo. Ako bi imeli Dobovčani toliko denarja, kolikor imajo volje in interesa za povečanje proizvodnje, se ne bi ustrašili z nikomer spoprijeti se v marljivosti in elanu. Na konferenci Je stekla beseda tudi o vzgoji kadrov. Mislim, da je to vprašanje povsod aktualno in eno od najvažnejših. Ne smemo ga prezreti tako. kot Je to delal kapitalist, id Je začel z barako ln preko nje s težko industrijo, ampak da je naš redosled; kader, barake, tovarne Itd. Pri tem vpra. šanju se Je precej časa zadržal predsednik SZDL Nove mesto In Na zadnjem občnem zboru kluba A. Hohkrauta trboveljske taborniške organizacije odreda »Črnega diamanta« .je vodstvo kluba podalo zelo kritično oceno dela, kar je potrdila do neke mere tudi razprava aktivnih tabornikov. Ne bi se spuščali v naštete rezultate. Opozoriti hočemo le na nekaj vprašanj. Zadnja leta je taborniška organizacija v Trbovljah napravila določen korak naprej .Vendar na neki stopnji nalete taborniki na isti problem: premalo vodniškega kadra, ki naj bi skrbel za razširitev organizacije, za delo z mladino. Mladi fantje so aktivni v organizaciji do odhoda v JLA, po vrnitvi je pa situacija težja, prav tako je z dekleti in fanti, ki zapuščajo šolo, saj jih le manjše število ostane v organizaciji. Vsekakor je umestna pripomba nekaterih članov, da bo potrebno posvetiti vččjo pozornost tudi prijetnejšemu vzdušju in okolju v prostorih organizacije. Ureditev društvenega prostora v klub bi vsekakor bolj privlačevalo člane in članice za delo, kajti pusti lokal tudi dobra volja ne more napraviti prostor privlačen, če je sama njegova ureditev pusta, dolgočasna. O teh vprašanjih bo moral bolj konkretno spregovoriti celoten odred na svojem občnem zboru ter dati celotni od.-redovi upravi ustrezne napotke, "da bo dejavnost trboveljske taborniške organizacije prešla kpnčno določen okvir in se razmahnila v polni meri. Kajti le polna dejavnost bo rodila sadove ter omogočila uresničenje dolgoletne želje tabornikov o lastnem domu in s tem tudi večjo pripravljenost skupnosti, da jifti dodeli potrebna sredstva. t PO SVETO Pretekli teden Je bil izredno pester, po vsebini pa - čeprav negativni - zelo bogat. V torek, 14. decembra, so prišle iz Adis Abebe, prestolnice Etiopije, vznemirljive vesti o državnem udaru; cesarja Halle Selassieja so te novice dosegle na uradnem obisku v Braziliji. -Dan prej bi bil moral izročiti predsedniku Kubičku odlikovanje — ogrlico Judovega leva — pa se mu je ogrlica nekako raztrgala, jagode pa so se razsule po tleh. Slovesnost so preložili, nekateri novinarji pa so, da bi popestrili svoja poročila, napovedali slabe novice. Dan kasneje so te novice res prišle; v Adls Abebi je poveljnik cesarske garde s še nekaj oficirji izvedel državni udar. Pozaprl Je cesarsko vlado, oklical nov kabinet, obdržal kot talce člane cesarjeve družine, na ljudstvo pa je v imenu cesarjevega sina, prestolonaslednika Asfa VVassana izdal proglas, ki je obetal »konec korupcije, hiter napredek države ln agrarno reformo«. Oblast v Adis Abebi je res prevzela zarotniška vlada, toda provinca, predvsem pa vsa armada, so ostali zvesti cesarju, ki se je takoj napotil domov. Ko je prispel v Asm aro, prestolnico Eritreje, kjer je generalni guverner njegov zet, general Abebe, je bilo upora v Adis Abebi že skoraj konec; oddelki oklepnih enot ln vojaškega letalstva so likvidirali zadnja uporniška oporišča. Tri ure potem, ko so prenehale borbe, se je cesar vrnil v prestolnico, naslovil proglas na ljudstvo, upornike, ki se skrivajo pa pozval, naj se predajo, ker da jim bo »odpuščeno, če bodo priznali svojo krivdo in prosili odpuščanje.« Zanimivo je, da se je poveljnik etiopskega oddelka, ki je v sklopu OZN v Kongu takoj Izrekel za novo »revolucionarno« vlado; prav tako etiopski ambasador na Švedskem. splošni dinamiki, ki je zajela afriški kontinent prepočasi šteje čas...«. Vsekakor pa je treba v tej zvezi pripomniti, da je Etiopija ena izmed najbolj stabilnih in najbolj urejenih držav na afriški celini, kar je v današnjem labilnem položaju zelo važno. V daljnem Nepalu, v »žepni kraljevini- ob vznožju Mount Eve-resta, pa Je prišlo do procesa v obratnem smislu. Kralj Mahendra je dal aretirati vse člane vlade ter vse politične voditelje te gorske kraljevine, kjer je še pred desetimi leti vladala »dinastija« ministrskih predsednikov Rana, medtem ko je bil kralj več ali manj lutka. Ko je bila pred desetimi leti vržena dedna »dinastija« ministrskih predsednikov Rana, in s tem tudi tisočletje star fevdalni sistem, je stopil Nepal na pot modernega razvoja. Razpisane so bile volitve iz katerih je izšla pred nekaj dnevi aretirana vlada premiera Koirale. Le-ta je veliko zaprosila ZDA za pomoč, v VVashing-tonu pa so sporočili, da »prošnjo s simpatijami proučujejo«. Minister za Informacije v legalni vladi, ki se je s četami Kong Lija umaknila iz Vicntiana, pa je sporočil, da so Kong Lijeve čete pri obrambi Vientiana zaplenile nekaj najmodernejših ameriških tankov in zajele razen Nosavanovih vojakov tudi petnajst tujih vojaških osebnosti; tajskega kapetana, ki je povedal, da je prišel s svojo enoto preko reke Mekong v Laos po nalogu svoje vlade, dva filipinska, nekaj Cang-kajškovlh, nekaj tajskih oficirjev ln vojakov ter celo nekega ameriškega vojaškega »svetovalca«. Vlada se je umaknila iz Vientiana na severi Kapetan Kong Li je napovedal hud boj, preden bo izgnan »agresor«, kajti v konkretnem primeru je na dlani, da bi bil general Nosavan že zdavnaj poražen, če ne bi bil prejel pomoči Iz Tajske In Filipinov, posredno pa tudi od ZDA. Teden državnih prevratov Kakšno je bilo ozadje upora, še ni prav znano. Po proklamacijah upornikov sodeč je šlo za levičarsko usmerjene tendence (v okviru etiopske stvarnosti seveda), toda kazno je, da je bilo vse skupaj le zarota neodgovornih, avanturističnih in ambicioznih ljudi, ki so se poslutlll levih krilatic o modernizaciji države in o socialnem napredku. Toda že samo dejstvo, da so se ti ljudje pnslužili takih gesel odkriva, da gre etiopski inteligenci, ki so Jo mislili uporniki s tem pridobiti zase, razvoj prepočasi naprej. Komentator New Vork Timesa je ob teh dogodkih v Adis Abebi zapisal; »Tragedija tako markantne pciitične osebnosti kot je oasar Halle Sellaasie je v tem, da v potoval, ne samo po inozemstvu, marveč tudi po Nepalu. Opazovalci pravijo, da je postal med ljudmi prav tako popularen kot kralj Mahendra; temu dejstvu pripisujejo tudi vzrok za aretacijo celotne vlade, razpust vseh političnih strank ln vrnitev k kraljevski samovladi. Premalo poznamo razmere v tej oddaljeni in še zelo zaostali deželi, da bi mogli vsaj približno ocenjevati dogodke v tej himalajski kraljevini. Indijski premier Nehru Je o tem dejal takole; »Daleč sem od tega. da bi se veselil nad tem, kar se je zgodilo v Nepalu, nisem pa poklican, da bi dajal ocene o tem, kaj se tam dogaja.« Preden bi znova prešli na najbolj nevralgično točko trenutnega mednarodnega položaja, na Kongo, bi sc za trenutek poipudill še v Laosu, kjer besni prava in odkrita državljanska vojna. Kakšen je položaj v tej deželi, smo že večkrat govorili, Pretekli teden so armade desničarskega uporniškega generala Nosavana zavzele upravno središče, to je sedež laoške vlade, mesto Vlentlan. Čete kapetana Kong Lija ln sile Patet Laoa (vojaške formacije levičarskega gibanja). ki so branile mesto, so se umaknile proti severu. Nosavan je v Vientianu ustoličil novo »vlado«, ki jo vodi princ Bun Uma; vlada je že Ponavlja se zlovešča štorija, ki nam Je v spominu iz Evrope: Franco bi bil v Španiji poražen že prve dni upora, če bi mu ne bili priskočili na pomoč Italija in Nemčija, medtem ko so se šle zahodne demokracije »nevmešavanje« in so pustile republiko na milost in nemilost fašističnim upornikom in njihovim italijanskim ln nemškim pokroviteljem. Vlada, ki se je umaknila iz Vientiana, oziroma politika, k| Jo je ta vlada zastopala, Je legalizirana z mednarodnimi obveznostmi; ženevska pogodba o rešitvi Indokltajskega problema jasno določa, da se ustanovi neodvisna kraljevina Laos, podpisnice ženevskega sporazuma, med njimi so tudi ZSSR, Francija in Britanija, pa jamčijo neodvisni kraljevini politično nevtralnost, kar z drugimi besedami pomeni nevkljUčcva-nje v bloke. Že večkrat, od podpisa ženevske pogodbe sem. je bilo dosti polskueov, spraviti Laos v interesno sfero SEATO pakta. Ti poskusi, Insplrlranl in pomaganl od zunaj, so bili vedno s pomočjo notranjih sil blokirani In vedno je bilo vzpostavljeno nekako ravnotežje in status quo. Tokrat pa je intervencija od zunaj tako močna, da grozi dokončno zrušiti z ženevskimi pogodbami določeno ravnotežje, Smo na pragu resne nevarnosti v tem delu sveta, ne samo glede na možnost, da se razbesni krvava državljanska vojna, marveč obstaja tudi nevarnost, da pride do širših zapletljajev. Malo verjetno je namreč, da bi Demokratična republika Vietnam (Ho Si Minh) mogla mirno gledati, kako SEATO države počasi spreminjajo nčvtralni Laos v svoje blokovsko oporišče. Položaj v Kongu se še ni razjasnil niti za trohico. Anarhija v državi je z vsakim dnem večja; razen služb OZN ne funkcionira prav nobena stvar več. Mobutujeva vojaška krdela stopnjujejo svojo samovoljo, v New Vorku pa se bije odločilen in dramatičen boj protikolonialistič-nih sil s silami kolonializma: usoda Konga — in morda ne samo Konga — se bo odločila v New Vorku v palači OZN. Izvenblokovske države so predlagale resolucijo, po kateri naj bi sile OZN začasno prevzele vso odgovornost za red in ustavnost v Kongu. Osposoblle naj bi parlament in druge ustanove za normalno poslovanje in odstranile s kongo-ške pozomice vse elemente tujega vmešavanja, kar pomeni, da bi morale sile OZN izgnati vse Belgijec, kot neposredne nosilce tujega vmešavanja ln kolonializma, hkrati pa razorožiti in politično onemogočiti Mobutujevo vojsko in vse organe oblasti, ki jih je ustanovil, ker so tudi njegova vojska in njegovi organi oblasti posredni nosilci tujega vmešavanja in nosilci kolonializma. Nobena tajnost namreč ni, da ima vsak njegov minister vsaj po nekaj belgijskih svetovalcev, ln da delajo tl »ministri« tako, kot -svetujejo-Belgijci. Eden od teh ministrov je popolnoma neženirano Izjavil: »Priznamo, da smo tuje lutke; toda ponosni smo, ker vsaj vemo, čigave lutke smo...« Zahodne* sile pa si na vse kriplje prizadevajo, da bi blokirale akcijo izvenbiokovsklh držav in da bi preprečile, da bi njihova resolucija dobila potrebno dvotretinsko večino. Predlog zahodne resolucije namreč pravi, naj bi Generalna skupščina dala generalnemu sekretarju Ham-tnar&kjoldu še širša pooblastila za akcijo v Kongu, kar z drugimi besedami pomeni, da bi dobil Ham-marskjtild* še bolj proste roke in bi lahko z večjo avtoriteto nadaljeval •akcijo OZN v Kongu«, Akcija, taka, kakršno doslej poznamo, pa Je usmerjena v to, da se likvidira vse neodvisne elemente v kongoškem političnem življenju in da se zagotovi kontinuiteto kolonialnega režima — v drugačnih oblikah seveda — ki bo trdno In brez oklevanja stal v okvirih zahodnih blokovskih koncepcij. občni zbor tamkajšnjega Turi-stično-olepševalnega društva Po občnem zboru so navzočim zavrteli še turistične filme. HRASTNIK. - Tu bo v nedeljo v domu TVD Partizana občinska konferenca organizacije Ljudske mladine hrastni-Ške občine. TRBOVLJE. - Trboveljska Glasbena šola bo priredila jutri ob 18. uri v dvorani občinskega ljudskega odbora Trbovlje Glasbeni večer cicibanov. ZAGORJE OB SAVI - 9* noči je gostovala v gledališki dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z Verdijevo »Tra-viato«. VAČE. - Na Vačah je zelo razgibano kulturno-prosvetno delo. Dramska skupina pripravlja igro »Usoda življenja«, s katero bodo gledališčniki gostovali tudi po drugih odrih litijske občine. GRADNJA HOTELA V TRBOVLJAH Pretekli teden je bil v Trbovljah zelo pomemben posvet pri ljudskemu odboru, na katerem so obravnavali urbanistični razvoj domačega kraja. Mej važnimi nalogami so ob tej prtički ponovno načeli vprašanje gradnje hotela v Trbovljah, ki Je za potrebe kraja zelo nujen, kajti vedno in vedno ugotavljamo, da je v trfloveljskl dolini, v katero prihaja vedno več tujcev in turistov, znatno premalo prenočišč. Razprava o tej gradnji je bila zelo živahna in Je obvladala ideja o gradnji hotela, ld bi ustrezal današnjim potrebam ln času. Tako se namerava gradili pri sedanji restavraciji na Trgu revolucije prizidek k stanovanjski hiši rudnika na ta način, da hi se zaprla sedanja provizorična pot proti Polaju in Opekarni. Sporedno s tem vprašanjem pa so bili udeleženci posveta mnenja, di M se gradnja turističnega doma na Kleku vodilu kot vzporedna perspektivna nuloga, in sicer kot gradnja objekta za razvijanje rekreacije trboveljskih delavcev in uslužbencev, kar bi sc upoštevalo tudi v perspektivnem načrtu razvoja turizma. I Sprejeta stališča so po mnenju našega uredništva vsekakor zelo pozitivna, saj Je bila gradnja hotela v kraju ponovno predmet naših razprav to že tolikokrat pogreta, da je sedaj res nujno potrebno, da ee pristojni člnl-telji rešitve te naloge takoj lotijo. s čimer se bodo v trboveljskem kraju zagotovile skrajne potrebne nočninske kapacitete, ki bodo omogočile nadaljnjo širjenje turizma in tujskega prometa. Prav Je, da tudi državljani v občini povedo svOje mnenje o sprejetem stališču, da se v perspektivnem planit trbovevljske občine zagotovijo za to potrebna sredstva. T. T. OBRATNA AMBULANTA V ST poročilu o delu občinskega ljudskega odbora v obdobju od julija 1959 do sedaj. TRBOVLJE. - V nedeljo je bil na Kleku nad Trbovljami občni zbor tamkajšnje organizacije Rdečega križa, združen s predavanjem dr. Krambergerja o živčnih motnjah piri otrocih. ZAGORJE OB SAVI - V soboto in nedeljo je bilo na Izlakah nad Zagorjem posvetovanje o nekaterih problemih v športu. Posvetovanje je sklicala okrajna zveza za telesno vzgojo iz Ljubljane. LITIJA. — Pretekli ponedeljek je bil v Litiji redni letni Dolgoletna želja v strojni tovarni Trbovlje, da si v okviru aVoJega podjetja urede lastno ambulanto, bo z novim letom 1««1 uresničena. V teku so zadnja dela za ureditev ambulante, notranja oprava zanjo Je že prispela, tako da bo nov objekt najsodobneje opremljen. Ambulanta v STT bo imela tudi zobni oddelek, v lepo urejenih 6 prostorih bo možno, da bodo člani kolektiva tovarne v potrebi temeljito zdravniško pregledani, s čimer bo odpadlo tudi dosedanje dolgo čakanje na zdravniško pomoč po splošnih ambulantah v kraju. Na drugi strani bo pa novj ambulanta doprinesla k zmanjšanju navala bolnikov po ostalih ambulantah v Trbovljah ot. k zmanjšanju števila čakajočih ljudi na zdravnika, kar je tudi namen izgradnje nove ambulante, vodil jo bo dr. Krašovec. Na kratko po domovini PROIZVODNJA V SLOVENIJI V NOVEMBRU Po najnovejših podatkih Zavoda za statistiko LRS se je indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji v preteklem mesecu zmanjšal od 120,6 na 115,5 V primeri z lanskim novembrom je pa bila kljub temu proizvodnja za 13*/« večja. Nazadovanje proizvodnje v novembru je vsakoletni pojav, ker ima ta mesec zaradi praznikov manj delovnih dni; letos Jih je imel samo 23. Podatki za 11 mesecev letošnjega leta tudi kažejo, da je bila letos industrijska proizvodnja Slovenije v primeri z istim obdobjem lanskega leta za 15,l'/> večja, kar močno presega 11-odstotno povečanje. 1 OBVESTILO BRALCEM »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Iz tehničnih razlogov je odpadlo v današnji številki nadaljevanje podlistka »Na dnn Pariza«. 2 alžirskim ENOMESEČNA AKCIJA ZA POMOČ OTROKOM f Na pobudo Sveta društev za skrb za otroke tn mladino Jugoslavije so 15. decembra začele pionirske organizacije po vseh šolah enomesečno akcijo za pomoč alžirskim otrokom. Akcija bo trajala do 15. januarja prihodnjega leta. V pismu, ki ga Je Svet društev za skrb za otiek« in mladino Jugoslavije poslal vsem pionirskim organizacijam, je med drugim omenjeno: j; PIONIRJI JUGOSLAVIJE POMAGAJTE ALŽIRSKIM OTROKOM! Naročajte se na •»Zasavski tednik« V svojih šolah, pionirskih odredih in družinah, v klubih, društvih in domovih, po svojih mestih in vaseh zbirajte prispevke za pomoč alžirskim otrokom-V vaši plemeniti akciji vam bodo pomagali odrasti-Lotite se dela In sodelujte z njimi. Naj si alžirski Otroci zapomnijo, da so Jim pomagali mali Jugoslovanski prijatelji, ki žele svobodo in srečo vsem tiaro-dom sveta. USTANOVITEV PROMETNE FAKULTETE V ZAGREBU Društvo prometnih inženirjev ln tehnikov v Zagrebu Se zavzema za ustanovitev posebne prometne fakultete v teto mestu. Po njegovi zamisli naj bi ta fakulteto dajala visokokvalificirane strokovnjake za organiziranje prevoza blaga in potnikov, vzdrževanje prometnih sredstev in cest. Po njihovem mnenju namreč sedanje oblike upravljanja prometa, ki temeljijo predvsem na Izkušnjah in spretnosti, ne ustrezajo vsem sedanjim potrebam. 3 4 POSVETOVANJE O FINANČNI POMOČI ZA DEVIZNO REFORMO Vlada Federativne ljudske republike Jugo« la vij« *? Je Obrnila na Mednarodni monetarni fond, katerega članica Je Jugoslavija, da bi dosegla sporazum 0 finančni pomoči pri nameravanih spremembah v pašem deviznem in zunanjetrgovinskem režimu. Tanjug Je zvedel, da se bodo začela te dni po»v0* tovanja med zainteresiranimi deželami in Jugo« la vij0! da bi te večstranske akcije ob sodelovanju mednaro® nega fonda zaključili. PREbSEONIK TITO SPREJEL DELEGACIJO GRADITELJEV AVTOMOBILSKE CESTE Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel delegacijo graditeljev avtomobilske ceste -Bratstva in enotnosti«, ki mu Je predala album a fotografijami Iz življenja ln dela mladine na, tej delovni akciji, vse izvode lista »Mladost- iz leta 1960 In umetniško sliko z motivom iz Grdeliškc soteske. Predsednik Tito se Je pogovarjal z mladinci o uspehih njihovega dela ln življenja na delovnih akcijah. / 5 6 CENEJŠA KAVA V kratkem lahko pričakujemo znižanj* cen vrst -Rio- in »Minus« v trgovini na drobno din na 1600 din, kave vrste »Santos« pa od na 1700 din za kilogram. “SS 2100 dU> Po vesteh Zveznega državnega sekretariata za b*i' govnl promet so namreč po znižanju uvoznega k00!. (•lenta dani pogoji za pocenitev kave navedenih GRADITEV TOPLARNE V NOVEM BEOGRADU V maju prihodnjega leto bodo v Novem Beogradu pričeli graditi novo toplarno, katere zmogljivost bo zadoščala za gretje in razsvetljavo 40.000 stanovanj. Pričakujejo, da bo toplarna popolnoma dokončana konec 1964 ali v začetku 196$. leta. Pripravljalna dela so te končana, sredstva so pa zagotovljena, z graditvijo bodo pričeli kmalu zatem, ko bodo odobreni projekti. 7 Ugodna prilika za priučitev in zaposlitev nekvalificirane ženske in moške delovne sile za predelavo lesa! Na podlagi sklepa seje upravnega odbora podje‘„'» z dne 16. decembra 1960 RAZPISUJE Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi vpis v 46-nrnl popoldanski tečaj za nekvalificirane delavk« in delavce, ki se želijo priučiti za predelavo lesa. Pismene prijave, v katerih je treba navesti Ime 10 priimek, podatke o rojstvu in kraju stalnega bivanj« **r jim priložiti kratek življenjepis ln spričevala o izobrazb" bo sprejemala uprava podjetja do vključno 5. Jan. 19®‘* Po končanem tečaju bodo kandidati opravljali lzP za polk vali Utiranega delavca lesne stroke ln dobili slltev tako, kakor bodo v podjetju odpirali nova delov11 mesta. Ker je število kandidatov za vpis v tečaj omej*n°' Je treba pohiteti a prijavami. Lesno nredelovalno podjeti6 Zagorje ob Savi Ia§ pozdrav Litiji 24. KIL 1941 ★ KAKO NAGRAJUJEJO V LITIJSKI PREDILNICI PO ENOTI PROIZVODA Nagrajevati vse po doseženih uspehih V Predilnici v Libiji so — kafkir pred časom že pisali — pričel s pripravami za uvedbo nagrajevanja po enoti poizvoda v *ugi polovici 1958. leta. Tako je teto 1959 delavski svet to obenem pripravljalnem postopku te sprejel nov pravilnik o nagrajevanju. v podjetju so si od norega pravilnika mnogo obetali, saj so pričakovali močan porast Proizvodnje, produktivnosti dela osebnih dohodkov. Zaradi objektivnih težav pri prodaji izdel-*°v je pa proizvodnja močno padla. Dosegli so samo toliko či-**bga dohodka, da so lahko delavcem izplačali osebne dohodke v višini polnih tarifnih postavk. Kljub temu so v podjetju dobili Precej izkušenj, zlasti še pri Postavljanju normativov, zajedanju podatkov, izračunavanju osebnih dohodkov in drugem. Na Podlagi teh izkušenj, so se za letos temeljito pripravili na nagrajevanje po enoti proizvoda in v sistem vnesli nekas sprememb. Tako so poenostavili sistem Ugotavljanja osebnih dohod-uov. Uvedli so normative in toerjla, ki bolj stimulirajo ■Storilnost. Nov ^istem. nagrajevanja se je letos obnesel. To hajbolj potrjujejo doseženi UsPchi, saj se je povečal obseg proizvodnje, povečala produktivnost dela, povečali so se pa tudi osebni dohodki. V primerjavi z obdobjem januar — september 1959 se je v istem obdobju letos povečala proizvodnja v efektivnih enotah *a 23,2 odstotka, proizvodnja v 'baznih enotah za 22,5 odstotka, celotni dohodek za 32,2 odstotka, poslovni stroški Za 24,3 odstotka, dohodek za odstotkov, čisti dohodek za »3,9 odstotka, izplačani bruto osebni dohodki za 36,8 odstotka in skladi za 82 odstotkov. Zanimiv je podatek, da so potrebovali v litijski Predilnici v obdobju januar — september 1959 za izdelavo 100 kg preje povprečno 34,3 ure; v istem obdobju letos pa le 25,4 ure (aL[ povprečno za 35 odstotkov manj kakor v lanskem letu). Povprečni mesečni' neto osebni dohodek za prvih devet mesecev letos znaša 20.372 din ali za 25,7 odstotka več kot lani. Kljub temu, da je pokazal' dosedanji sistem nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov precejšnje uspehe, so pa kazne nekatere pomanjkljivosti, O tem je razpravljal že delavski svet Predilnice in sklenil, da se naj za prihodnje leto pripravijo popolnejša merila, ki bodo nagrajevala vsako dejavnost po svojih uspehih, tako v predilnici po baznih kilogramih enojne preje, v sukalnici po baznih kilogramih sukane preje, v stročamici po kilogramih cevk, najti je tud j merila za tiste dejavnosti, ki neposredno ne vplivajo na uspeh. Zraven tega je delavski svet tudi predlagal, naj se uvedejo merila, ki bodo bolj nagrajevala ekonomično in rentabilno uporabo vseh sredstev, t. j. celotno produktivnost, in merila za večjo zainteresiranost za kvaliteto izdelkov, odprav; naj se subjektivno osebno ocenjevanje in tarifne postavke v razponu, uvedejo se naj pa tarife dela. Pred 19 let, V noči med 24. in 25. decembrom 1941, so na Tis ju odjeknili streli partizanskih pušk v borbi z nad-močnim nemškim okupatorjem. Takrat je nameraval II. Štajerski bataljon poti vodstvom Franca Rozmana — Staneta in Dušana Kvedra — Tomaža napasti Šmartno in Litijo ter se prebiti skozi okupatorjeve postojanke preko Save na Štajersko, kjer so čakale borce nove naloge. Akcija sicer ni uspela, ker so bilj na delu izdajalci. Ime. la je pa velik moralni pomen. Sovražnik je v boju utrpel močne izgube. Ta prva oborožena akcija partizanov je pomenila za naše področje pomemben mejnik v narodnoosvobodilnem pokretu. Misel upora se je naglo širila in dobivala vedno več sodelavcev. Borba na Tis ju pomeni za našo občino prvo organizirano akcijo v kateri so sodelovali številni člani Osvobodilne fronte, pomeni pa tudi nadaljnjo mobilizacijo vseh naprednih sil v skupni borb; za osvoboditev in boljšo bodočnost. Tako smo lahko ponosni • na delež, ki ga je v narodno osvobodilni borbi doprineslo prebivalstvo litijske občine. Zato je bil 24. december — dan borbe na Tisju — slovesno proglašen za praznik občine Litija, ki ga praznujemo že vrsto let. Spomin na žrtve, Id so dale za ideale najdražje, kar so imele, nalaga nam in bodočim generacijam dolžnost, da očuvamo pridobitve narodnoosvobodilne vojne, jih bogatimo z novimi izkušnjami, krepimo bratstvo in enotnost med narodj Jugoslavije, se nenehno borimo za nove in večje dosežke v našem gospo, darstvu; s tem pa zagotavljamo vsem delovnim ljudem lepši današnji in jutrišnji dan. Vsakoletno praznovanje občinskega praznika pa ne pomeni samo spomin na vojna leta, temveč tudi pregled rezultatov naših skupnih naporov v pretečenih letih in načrtov za prihodnost. Letos z uspehom zaključujemo petletni načrt gospodarskega in družbenega razvoja leto dni pred rokom. V gospodarstvu naše občine smo dosegli lepe rezultate, predvsem v industriji in kmetijstvu. Večja proizvodnost in storilnost sta bili doseženi v vseh naših tovarnah, čeprav delovni pogoji niso vsepovsod najboljši. Zaradi tega so se vsi delovni kolektivi lotili obnove strojne opreme. Tako bo mogoče v prihodnje doseči še Ponosni smo na uspehe! večje uspehe. Ze sedanji delovni uspehi so pa vplivali na izboljšanje življenjskega standarda proizvajalcev. To so šele prve posledice oziroma dosežki uvedbe novega načina nagrajevanja po enoti proizvoda. Tudi na drugih področjih gospodarstva smo dosegli lepe uspehe. Samo nekaj večjih objektov potrjuje, da je naša komunalna skupnost skrbela za zboljšanje splošnega standarda, seveda v okviru možnosti, ki smo jih imeli: <§ na novo sta urejeni dve šoli,' ena je pa v gradnji 04 milijonov din); # v kratkem bo dograjen vodovod v Litiji, dograjenih je bilo tudi f>et vaških vodovodov (okoli 100 milijonov din); # v štirih letih je bilo zgrajenih nad 100 novih stanovanj; S1 gradi se Zasavska cesta; H zgrajenih je več kilometrov novih poti in cest v občini; # v glavnem je zaključena elektrifikacija vasi. Zraven tega je bilo izvršenih še vrsto drugih del. N; nam pa uspelo v preteklem obdobju rešit; perečih problemov na področju trgovine in obrti ter na področju šolstva. Te naloge bo trebR rešiti v" prihodnjem razdobju. In kakšni so načrti za prihodnje petletno razdobje gospodarskega razvoja komune. Sedanji uspehi in tudi ukrepi v industriji, predvsem Pa najširša udeležba proizvajal cer/ v samoupravljanju, bodo zagotovili povprečni letni porast proizvodnje za 11 odstotkov. Ob koncu 5-latnega obdobja pričakujemo, da se bo povečal družbeni bruto produkt v industriji od 4,5 milijarde din na 9,5 milijarde din. Pri tem se bo povečal narodni dohodek za 93 odstotkov. V kmetijstvu se bo letno večala proizvodnja zj 9,8 odstotka, in to predvsem v živinoreji in sadjarstvu. Zgrajenih bo več novih kmetijskih objektov in obratov. Na področju komunalne dejavnosti je predvidena predvsem izgradnja nove šole v Šmartnem, obnova šol v Litiji in drugod v okolici. Zgrajenih bo okrog 150 novih stanovanj; kanalizacija in vodovod v Šmartnem; v načrtu je izgradnja nove trgovske hiše in nekaj obrtnih lokalov v Litiji; dograjena bo Zasavska cesta in v celoti zaključena elektrifikacija vasi. To je pa samo nekaj osnovnih podatkov o bodočih perspektivah gospodarskega razvoja litijske občine. Nadaljnji gospodarski razvoj in napredek v naši komuni bo zahteval maksimalnih naporov, ne samo organov sa. moupravljanja (občinskega ljudskega odbora, delavskih svetov, zadružnih svetov in drugih) temveč vseh proizva-, jailcev in prebivalcev litijske občine. Ob občinskem prazniku želim v imenu občinskega ljudskega odbora Litija vsem prebivalcem kar največ uspehov pri nadaljnji graditvi socializma in komunalnega sistema. Stane PUNGERČAR predsednik ObLO LITIJA 24. XII. 1960 ★ KRAJEVNI ODBORI SO DOBILI SREDSTVA Potivo ena vrednost Razumljivo je, da je treba dajati v prihodnje organom družbenega upravljanja vse več materialne osnove. Tako tudi v litijski občini. Tam so že nekajkrat razpravljali, da je treba dajati krajevnim odborom sredstva, s katerimi bi krajevni odbori samostojno razpolagali. Zaradi nekaterih objektivnih težav doslej ni bilo mogoče nuditi odborom v litijski občini sredstev. Na zadnji seji so dodelili odborniki občinskega ljudskega odbora skoro milijon dinarjev krajevnim odborom, in sicer za vzdrževanje občinskih cest IV. reda. Milijon dinarjev ni veliko. Zato tudi vsi odbori za zdaj še niso do. bili sredstev. Trenutno so namreč dobili sredstva krajevni odbori s tistih področij, kjer je najbolj potrebno popravilo cest. Na pomlad prihodnjega leta bodo pa dobili sredstva že preostali krajevni od/bori. V Litiji pravijo, da je to šele začetek na poti, da dobijo krajevni odbori sredstva, s katerimi bodo potem samostojno rajpolagalj in odločali o njihovi uporabi. Doslej so krajevni odbori na območju litijske občine s prispevki samih državljanov in s pomočjo litijskega občinskega ljudskega odbora uredili vrsto "ere-čih komunalnih problc,rov. Kazno je, da so se sredstva, ki jih je že sedaj dal litijski občinski ljudski odbor krajevnim odborom, podvojita in nekje potrojila (namreč s samoprispevki državljanov). V Litiji so ugotovili, da je lahko sodelovanje državljanov pri reševanju perečih komunalnih in drugih problemov določenega področja najuspešnejše na način, da državljani tudi sami prispevajo del sredstev za rešitev teh problemov. Zategadelj bo litijski občinski ljudski odbor še vnaprej p iral vsako pobudo državljanov. IZ LESNE INDUSTRIJE LITIJA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA IN KRZNA IZ ŠMARTNA PRI LITUl JE ADAPTIRAL IN NA NOVO OPREMIL KINO DVORANO IN UREDIL LASTNO PRODAJALNO V KRAJU Zgledna pomoč kraiu smo le, da so Mani zveze na let.nl kon-krajevne organi-zac-IJe v kj razpravljali o pomoči, VajC0 nu1eniov. Ob lcitMnJcm občln-lekf.1v fr^fiviku bo ta delovni kotil Zt__ ^*vW dve pomembni d e-1 o-v-tiraii Dkoro vse loto so adi-p-o^r * urejevali In nazadnje tudi tiMn n,M kino dvorano v Rmnrt-tt4| Oe-veda so morali k up 4.1 V $ ^'U^brojfe-ktor). Ureditev kina potu eni prav gotovo •J1 D*« dogolek za vse Šmarij .J" Bučane, fltt* tii1,1 Usiha hi krzna je urc-*** trgovino v hivSem sovi^ |n domu v Šmartnem. Trdote ga 4° namenjena prebivalcem v 11 IM bodo pa 4*hi'J .,M vse izdelke Tovarne 1 krzna, tako, spodnje in Usnje ter konfekcijo. K,llv vloži znalnii Je delovni sredstva ®Hraiapt!,r 4<> tn opremo kino-Jt te* *n nakup kInoprojekter-sluti ** ureditev prodajalne In l*oi.h 71 to vs*' priznanje, ttoipiv*. r* 4 treba, rta dosega V cu^lv Tovarne u«n in krzna Utfi ar1npm pri I,Iti«It ir leta v 1W,, proizvodne iisnehe. ki *e J** tz leta v leto Sirita Jetli J*ne* Se nnomlrnno pod-■ Njfnl Tilelkl so znani po Ju*— ■ •• k s?'0*1*viJI In tudi »zven mc-domovine Zadnje čase sc > ® dvlKa sterilnost v podjetju.- mer, Je pa na to •fronM? uvr,dba nagrajevan ‘a po enotah. k|wnro^ami usn n , medtem ko bo delovna sila, potrebna za ta obseg proizvodnje, porastla le za 18,4 %. Velika proizvodnja ter majhno povečanje delovne sile bo pri- pomoglo k porastu produktivnosti. V letu 1965 je predvidena za 46,7 % večja proizvodnost, kakor je bila v letu 1960. Vzporedno z večjo proizvodnjo se bo povečal družbeni bruto produkt za 69,5"/«, narodni dohodek pa za 68 “/« tako, da bo leta 1965 znašal 3 milijarde 44 milijonov 210.000 dinarjev. V petletnem razdobju se bo povečal narodhi dohodek na zaposlenega v industriji za 42 “/», kar bo odraz visoke proizvodnosti. Plan predvideva naslednjo dinamiko narodnega dohodka na 1 zaposlenega: VSO SKRB ŠTIPENDIRANJU še nove štipendije skrb, da se zagotovi zadostno število potrebnega kadra za vse javne službe v Litiji, dati litijskemu ObLO vse priznanje. Narodni dohodek Indeks Leto na zaposlenega 1960 = 100 1960 1,157.210 din 100 1961 1,204.600 din 104 1962 1,465.700 din 126 1963 1,501.100 din 129 1964 1,611.100 din 139 1965 1,642.800 din 142 A. Bk PERSPEKTIVNI NAČRT RAZVOJA GOZDARSTVA V LITIJSKI OBČINI Razp sati Na zadnji setji je litijski občinski odbor razpravljal o poročilu komisije za štipendije, odborniki so poudarili v razpravi, da je komisija za štipendije ravnala umestno, ko je dajala izrazit poudarek štipendiranju prosvetnega zdravstvenega kadra, v šolskem letu 1959/1960 j c imel litijski občinski ljudski odbor 21 Štipendistov. študij je pa v tem šolskem letu končalo pet štipendistov. od tega trije na učiteljišču. Zaradi nezadostnega števila uči-tefljiščntkov so v začetku novega šolskega leta 1966/1961 primanjkovale učne moči (saj so bMc šole le minimalno zasedene s kadrom). Nič boljše ni pa stanje v zdravstvu in javnih službah. Zato Je komisiji za štipendije litijskega občinskega ljudskega odbora objavila v avgustu razpis OBČANI LITIJE! POSTANITE STALNI NAROČNIKI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« — V KATEREM BOSTE LAHKO NAŠLI VSAKOKRAT VESTI TUDI IZ LITIJE IN OKOLICE za štipendije za prosvetno stroko, zdravstvo, javno upravo ln kmetijstvo. Taiko ima sedaj litijski ObLO skupaj 32 štipendistov, od tega 19 na učiteljišču, po dva na srednji ekonomski šoli in medicinski fakulteti In po enega na srednji vzgojiteljski šoli, višji dvoletni stomatološki šoli v Mariboru, srednji kmetijski šoli v Mariboru, agronomski fakulteti, ekonomski fakulteti, višji šoli za telesno vzgojo, pravni fakulteti, filozofski fakulteti in administrativni šoli. Iz proračuna litijskega občinskega ljudskega odbora je bilo v letošnjem letu izplačano ža štipendiji-' že 1,218.500 din. povprečna štipendija znaša 4.762 din na mesec. Kljub temu bo pa morala komisija za štipendije litijskega Obl.O še razpisati nove , štipendije, predvsem za študij na učiteljišču, če hočejo zagotoviti nemoten pouk na vseh šolah. Razumljivo je da bo morala biti komisija tudi vnaprej v tesni povezavi s štipendisti In jih večkrat vabiti na razgovore. Omeniti tudi velja, da je število Štipendistov, katere štipendira litijski občinski ljudski odbor, precej nad okrajnim povprečjem ter je treba za razumevanje in za Za nego Na območju litijskega občinskega ljudskega odbora posekalo letno 45.900 kubičnih metrov lesa. in to 10.986 kubičnih metrov iglavcev in 34.912 kubičnih metrov listavcev. V zadnjih letih se je na tem področju sekalo več iglavcev na račun listavcev. Zato bodo v prihodnje sekali več listavcev in manj Iglavcev. Letni posek , vseh sektorjih lastništva bo v povprečju znašal 81 odstotkom letnega pri-rastka. gozdov V razdobju 1961—1965 bodo pogozdili v litijski občini 247 ha na tednih sečiščih in izvedli še na 70 ha meli orati vno pogozdi tev. Za dela predvidevajo nad 7,5 milijona dinarjev. V istem razdobju bodo porabili za nego gozdov nad 8 milijonov din (na 1540 ha); 35,341.00 din za ureditev vseh gozdov; 11,412.000 din za varstvo gozdov ln skoro 32 milijonov din za vzdrževanje gozdnih cest in poti. V tem času bodo gradili novo togamico v Štangl in adaptirali logarnice na Kobiljeku. Dogradili bodo ceste na Kobiljek, Kresniški vrh, Kresnice, Jablani ški potok in Ameriko, ter za to predvideno porabili 66 milijonov din. Za izkoriščanje lesne gmote bodo izpopolhili mehanizacijo. \ Da bi lahko vse naloge v gozdarstvu, ki jih postavlja osnutek petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja, izpolnili, bo treba izboljšati gozdarsko službo, poostriti Inšpekcijsko službo dati večji poudarek neg: gozdov, smotrneje izkprišlat' gozdove. Izkoristiti več lesa za tehnične namene ter razvijati in krepiti gozda*-ske or"anizac;ie. DEL NASELJA WE EK EN D HIŠIC PREDILNICE IZ LITIJE V NOVEM GRADU V ISTRI. LETOS JE V NOVEM GRADU PREŽIVELO LETNI DOPUST 196 ČLANOV KOLEKTIVA (25 odstotkov) IN 247 DRUŽINSKIH ČLANOV Za 24. december - PRAZNIK OBČINE LITIJA M NOVO LETO 1961 ČESTITAJO IN ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠE NADALJNJIH USPEHOV: Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZVVI Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev KRESNIČKA INDUSTRIJA APNA KRESNICE Lesna industrija Litija LITIJA GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA Gozdni obrni Milin Tovarna usnja in krzna ŠMARTNO PRI LITUI Gradbeno podjetje »Gradbenik« LITIJA MT®§E!M§ LITIJA CANKARJEVA 4 OBČINSKI SINDIKALNI SVET Litija ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Litija ZDRAVSTVENI DOM Litija Lekarna Litija Predilnica Litija ki priporoča svojo kvalitetno bombažno in stanično kardirano prejo z Gostilna MARIJA BORIŠEK * Litija Valvazorjev trg 17 KMETIJSKA ZADRUGA Sava Polšnik Veterinarska postaja Litija KMETIJSKA ZADRUGA Litija RESTAVRACIJA , Litija Vsem domačim in prehodnim gostom se še nadalje priporočamo s kvaliteto uslug; hitro In solidno ter ceneno postrežbo Trgovsko podjetje »PRI KEKCU« poslovalnica »PRI MOSTU« LITIJA, Ponovlška 1 t Zadružno hranilnica In posojilnica LJUBLJANA podružnica Litija Knjigarna NAŠA KNJIGA LITIJA Vsem zavarovancem in delovnim ljudem občine Litija čestitajo samoupravi? organi in kolektiv podružnice OZSZ Litva Splošno mizarstvo Litija KINO LWa In se priporoča zn obisk BRIVSKO FRIZERSKI SALON Litija UREDNIŠTVO IN Uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA« TRBOVLJE Komunalna banka 600-709 Litija OD SREDE Rojstva DO SREDE Brežice; Terezija Mohorčič. ®r^[ana, sina; Veronika Boškovič. Soben;a vas 36, sina; Ana Ogo-Jbvc, Globoko 23. hčerko; Ana Prah, Dvorce 7, sina; Nada Debo-govič, Kraj Donli 63/a. sina; Alojzi3 Borošak Zupelevec 24, sina; “bjalija Spili er, Loče 27, hčerko: Ž?®*3 Vilčnik. Kladje 30. sina: Stanka Ivnlk. Zabukovje 66. sina: sjistina Pri božič, Raztez 16, sine. Hrastnik: Štefanija Godicelj. Hrastnik 9, sina. Trbovlje; Marija Flis,’ Hrastnik hčerko; Vlasta Mustač, Hrastnik, *Jha; Hermina Grebenc Trbovlje. Marija Kučera, Trbovlje 2?®: Ivanka Vrstovšek, Trbovlje, J®13! Hedvika Cmomarkovlč. Trbovlje, hčerko; Ljudmila Stef-«b, Hrastnik, hčerko; Zofija Vrabič, Trbovlje, sina; Albina Hoče-v?r’ 1301 pri Hrastniku, hčerko; *J®rija SmrkoIC, Zagorje, hčerko; Milena Benkič. Trbovlje hčerko. “arija Vranetlč, Trbovlje, hčerki teno mrtvorojeno); Ivic S Klenov-SF"; Hrastnik, sina; Jožefa Kos, Trbovlje, sina. “gorje: Rojstev (doma) ni bilo Poroke Brežice; Jože Jazbec, oseb. upokojenec iz Brežic, in Marija—Kri-»una Eggen, gospodinja iz Bre- Hrastnik; Ivan Marodi, polkv. zidar iz Hrastnika 64, in Frančiška Soprr, stekloslikarka iz Hrastnika 73; Mihael Ravnikar, miz. pomoč, iz Bobna 3, in Miroslava Povše. napihovalka iz Dola 55; Jože Divjak, krojač iz Hrastnika 78, in Erika Pilnovar, delavka iz Hrastnika 78. Trbovlje: Jože Lovrenčič, rudar iz Trbovelj, in Leopolda Žagar, snažilka iz Trbovelj. Alojz Savšek,. ključavničar lz Trbovelj, in Dragica Kavšek, delavka iz Trbovelj. Zagorje: Lojze Jerman, rudar Iz Ravenske vasi 23, in Ljudmila Herman, gosp. pom. iz Ravenske vasi • 18; Ivan Baškovc. rudar iz Jarš lo. tn Magdalena Groboljšek, gosp, pom. iz Jarš: Jože Erklavec, delavec z Okrogarjeve kolonije 6 in Marija Kočfian, delavka lž Okrogarjeve kolonije 6. SMRTI VPRRVNl ODBOR SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ ObčINE TRBOVLJE razpisuje na podlagi 4. točke 29. člena in 1. in 2. odstavka 63. člena Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, štev. 47/59) ter 27. člena potrjenih pravil sklada z dne 14. oktobra 1960 NATEČAJ za prodajo stanovanj v treh stanovanjskih blokih na »Breznikovem« v Trbovljah. 1. Predmet prodaje za gotovino in na kredit: 60 dvosobnih stanovanj. Oprema: kuhinja: kombiniran »Tobi« štedilnik (elektrika — drva), pomivalnik tip »Olt«, kopalnica: kopalna kad, umivalnik, prostor je ogrevan z električnim žarilcem in ima 80 1 električni bojler. Ogrevanje: v dnevni sobi je lončena peč, v spalnici »Tobi« peč. Vsako stanovanje ima balkon, shrambo za živila in shrambo za kurivo. CENA: 60 dvosobnih stanovanj — neto površina stanovanja 46,59 m5 po 2,450.000 (dva milijona štiristo-peftieset tisoč) dinarjev. Znesek predstavlja ceno stanovanja po potrjenem glavnem projektu in režijske stroške. Končna prodajna cena za posamezno stanovanje pa bo ugotovljena po izvršeni kolavdaciji objekta ter se bo tedaj dokončno obračunala kupnina. Stanovanja bodo vseljiva v dveh stolpičih 29. novembra 1961, v tretjem pa 1. maja 1962. leta. Natečaja sie lahko udeležijo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo natečajne pogoje: 2, Prodajni pogoji: Stanovanja se prodajajo proti plačilu polne kupne cene s tem a) da se plača 35*/« (20°/» polne kupne cene stanovanja in 15°/» komunalnega prispevka vrednosti stanovanja) kupne cene takoj, b) za plačilo ostalih SO6/« polne kupne cene pa bo sklad dovolil posojilo z odplačilnim rokom največ 30 let, v enakih polletnih anuitetah in z obrestno mero 1°/» na leto. Ponudnik mora na natečaju položiti varščino do toka za vlaganje ponudb v znesku 2(dve promili) od kupne cene na bančni račun 600-79-867-226 pri. Komunalni banki v Trbovljah. Ako ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada za kritje manipulativnih stroškov. 3l V ponudbi za nakup stanovanja je treba navesti: a> ime, priimek oziroma podjetje in naslov ponudnika, b) število stanovanjskih enot, ki jih namerava ponudnik kupiti, c) plačilne pogoje in plačevanje v obrokih v določenih rokih, d) dokazila o razpoložljivih lastnih sredstvih In sklep delavskega sveta na izpolnitev kupoprodajne pogodbe. Kolikor bo ponudnikov več, kot je razpoložljivih stanovanj, bodo imeli prednost ponudniki, ki so se prej priglasili, katerih ponudbe so ugodnejše in ponudniki, ki imajo vložena sredstva pri skladu. O Izidu natečaja bo upravni odbor sklada obvestil vse ponudnike, katerih ponudba je bila sprejeta z odločbo, če pa ponudba ni bila upoštevana, pa s pismenim obvestilom. S ponudniki, katerih ponudbe so bile sprejete, bo upravni odbor sklenil kupno pogodbo za prenos stanovanja v uporabo in last kupca oziroma v uporabo s pravico razpolaganja, če je kupec pravna oseba. Ponudbe za natečaj z vso potrebno 'dokumentacijo Pošljite Skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Trbovlje do 15. januarja 1961. leta, priporočeno po pošti, ali pa osebno na Občinski ljudski odbor Trbovlje, soba štev. 45. SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS OBČINE TRBOVLJE Mara 65 let; Ivan Zugančič, upu-ko-enec iz Trbovelj, star 64 let. Zagorje: Marija Flise k, roj. Rupnik gospodinja iz Sela 12, stara 83 let; Karel Zupan, čevljar iz Prešernove 28, star 30 let. NULI UGLASI PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Naslov v upravi Zasavskega tednika. KINO PREKLIC Brežice; Andrej Krufc, trg. posl. le Globokega, star 27 let; Anton Mohorčič, otrok lz Bre-gane, star 2 dni; Andrej Debevc, upokoj. iz Drušč 27, star 69 let. Hrastnik: Smrti m bilo Trbovlje: Martin Hlestan lz Trbovelj, star 92 let; Anton Bar-14Č, upokojenec Iz Čebin, star 57 let: Ignac Petelinšek, upokojenec iz Ojstrega. star 86 let; Vladimir— Borje Taufer, kovač lz Zagorja, star 51 >t; Marija Mlakar, roj. Smodiš, upokojenka iz Trbovelj, Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla proti družini Stok. — Justina Arzenšek, Trbovlje. ZAHVALE Zahvaljujem se vsem. ki so spremili mojega moža 'in očeta IVANA ZUPANČIČA na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem zdravniku dr. Ko-morovskemu za vso skrb in nego ob bolezni, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sosedom, ki so mu nudili tolažbo v težkih urah, Del. godbi in govornikom tov. K. Malovrhu in L. Dularju za poslovilne besede. Žalujoča žena Marija in sinova. KINO -DELAVSKI DOM« v TRBOVLJAH: 21. in 22. decembra amer. barv, V V film -STAREC IN MORJE«; 33.- 26. decembra amer. barvni VV film -VRTOGLAVICA«; 27. -29. decem, amer. barv. cinem. film »VIKINGI«. KINO -SVOBODA - TRBOVLJE II«; 21. decembra amer. barv. cinem. film -DIRKA ZA SONCEM«; predvideno od 23.-26. decembra slov. cin. film »X-25 poroča«; 27. in 28. decembra amer. film -EL MAGNIFICO« (Tom in Jerry). KINO -SVOBODA - ZASAVJE« TRBOVLJE; 24.-26. decembra ital. film -POVRATEK V ŽIVLJENJE«; 29,-30. decembra angleški barv. film -PUSTOLOVŠČINE PETER DETLlCA«. Predstave v soboto, nedeljo, četrtek in petek ob 17. in 19.15 uri, v ponedeljek le ob 17. in za mladino v nedeljo ob 15. uri. 1B V E S TIL 0 z: Zaradi boljše povezave Zasavja z Ljubljano pričnejo dne 26. decembra 1960 vozit! u» progi Ljubljana—Zidani most še sledeči potniški motorniki: Vlak štev. Vlak štev. M M M M* M M 415 b 417 b 437 b 532 b 426 416 b 10.03 13.22 23.25 g LJUBLJANA A 5.30 9.35 11.10 10.11 16.29 23.33 LJUBLJANA-POLJE 9.28 14.03 10.15 16.33 23.37 ZALOG 5.21 9.23 13.58 10.23 16.41 23.45 LAZE 9.15 13.51 10.29 16.47 23.51 JEVNICA 9.09 13.46 10.35 16.53 23.57 KRESNICE 9.02 13.39 10.45 17.02 0.06 LITIJA 4.57 8.54 13.30 10.54 17.11 0.15 SAVA 4.46 8.45 13.19 11.00 17.16 0.21 RENKE .8.40 13.14 11.07 17.22 0.27 ZAGORJE 4.36 8.33 13.08 11.20 17,28 0.33 TRBOVLJE 4.30 8.27 13.02 11.29 17.34 0.39 HRASTNIK 4.24 8.21 12.54 11.38 17.42 0.47 ZIDA? J MOST 4.15 8.12 12.45 * Motornik M 532 b vozi samo ob delavnikih in nima postanka v Renkah, Kresnicah, Jevnici, Lazah in Ljubljani-Polje. Železniško transportno podjetje LJUBLJANA OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV TRBOVLJE PRIREDI v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade slavnostno akademijo danes, 21. decembra 1960, s pričetkom ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. K številni udeležbi vljudno vabi vse svoje člane in ostalo občinstvo občinski odbor ZROP Trbovlje. Vstop prost za vsakogar. KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 21. in 22. decembra amer. barv. CS film -ČRNI ORFEJ«; 24.-26. decembra amer. barv. CS film -ZBOGOM OROŽJE«; 25. _ , . . . ... Poročilo poslušajte vsak dan ob decembra angl. barvni film 6.05. e.oo. 7.oo. 8.60. 10.00 13.00, 15.00, -LEPO JE BITI MLAD«; 27. AKTIVA * PODJETJE »MESO« - TRBOVLJE BILANCA na dan 31. dec. 19S9 decembra amer. barvni CS film -ZLOMLJENA ZVEZDA«; 28. decembra ameriški barv. VV film -OSAMLJENI Človek«. P4RTVA Za p. Postavka št. Znesek (v 000 din) Zap. Postavka št. znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 20,144 1. Sklad osnovnih sredstev 17,825 2. Investicije v teku 2. Invest. posojilo za osnovna 3. Izločena sredstva ln druga in- sredstva 2,318 vest. sredstva 2,019 3. Razni skladi 7,690 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe t Drugi viri sredstev skupne C. Obratna sredstva porabe 5. Skupna obratna sredstva 8,118 C. Viri obratnih sredstev D. Izločena sredstva > Sklad obratnih sredstev 6. Denarna sredstva rezervnega U. Rezervni sklad ln drugi skladi sklada ln drugih skladov 4 Banka—kredit za obr sr 845 7. Denarna sredstva nerazporeje- J Sklad obratnih sredst 1,192 nih sredstev 1 Viri nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu E. Viri sredstev v obračunu in druga aktiva D Kratkoročni krediti za obratna 8. Kupci ln druge terjatve 4,180 sredstva 9. Druga aktiva 82 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 2,673 11. Druga pasiva Skupaj: 35,543 Skupaj: 35,543 Vodja računovodstva: Malovrl Malti s. r. Predsednik upravnega odbora: Soper Jože, s. r. Direktor: Kovač Drago, s. r, 17.00 im 18 30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00 tn 24.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15 Oddajo »Naši poslušalci če-' stitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sosbotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.16. Oddaja .Dobro jutro, dragi polušalei« (pester glasbeni sporedi pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00 SREDA, 21. decembra 8.05 Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Z melodijami čez kontinente. 11.30 Za cicibane; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.25 Zabaven opoldanski spored: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Franc Puntar: Kopači rjavega sonca (ponovitev); 14.40 »Se je svet lep« — Slovenske pesmi poje Maribor, sjti komorni zbor p. v Rajka Si-koška: 16.45 Radijska univerza — Jugoslovanska industrija avto- mobilov in motorjev — I.; 17.15 Sestanek v sredo: 17.30 Pevec Nino Rob:č; 18.45 Zabavni orkester De Gabriele; 20.00 Lepe melodije. ČETRTEK, 22. decembra 8.65 Glasiba ob delu; 8.35 Zbor RTV Beograd; 9 25 Dve naš! solistki pred mikrofonom; 10.15 Zvočni kalejdoskop: jil.OO Popevke se vrstijo; 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila; 13.30 Pesmi in razne priredbe Antona NtPigeleta ipotie Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca; 13.45 Zvočna mavrica: 16.40 Iz sve. tovne književnosti — Raymond Rodiguet: Vrag v telesu: >4.09 Hitri prsti; 17.1$ 45 minut tur zma in melodij: 18.00 RTV Ljubljana ob Dnevu JLA: 20.00 Oetrtkov večer domačih pesmi in napevov. RAZPIS Upravni odbor Splošne bolnišnice Trbovlje razpisuje sledeče prosto delovno mesto: SEFA RAČUNOVODSTVA. Pogoji: višja šola s 5-letno prakso ali popolna srednja Sola z 10-letno prakso v vodenju knjigovodskih poslov. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Položajna plača po pravilniku ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje sprejema uprava Splošne bolnišnice Trbovlje do dne 31. 12. 1960. Oziroma do popolnitve delovnih mest. Nastop službe po dogovoru. Uprava bolnišnice Trbovlje Komisija za razpis mesta direktorja pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje x mesto DIREKTORJA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE »AVT0PREV0ZN1ŠK0 PODJETJE TRBOVLJE« POGOJI: strojni inženir s 5-letno prakso, diplomiran ekonomist s 5-letno prakso v kovinski stroki, srednja strokovna izobrazba z 8-letno prakso v kovinski ali ekonomski ali s prakso na vodilnih mestih v kovinski stroki, v državni upravni ali političnih dolžnostih. Pravilno kolkovane prošnje se naj vložijo pri komisiji v desetih dneh po objavi razpisa v »Zasavskem tedniku«. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE Komisija za razpis mesta direktorja pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje mesto UPRAVNIKA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE KNJIGARNA TRBOVLJE POGOJI: visokokvalificiran delavec trgovske stroke s 5-letno prakso v trgovski stroki. Pravilno kolkovane prošnje se naj vložijo pri komisiji v desetih dneh po objavi razpisa v »Zasavskem tedniku«. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE Komisija za razpis mesta direktorja pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje mesto UPRAVNIKA GOSTISCA »DELAVSKI DOM« POGOJI: visokokvalificiran natakar g 3-lrtno prakso ali kvalificiran nataka, z 10-letno prakso. Pravilno kolkovane prošnje se naj vložijo pri komisiji v desetih dneh po objavi razpisa v »Zasavskem tedniku«. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE 13. — Vstopila sta dva možakarja. Prvi je bil stari, gluhi, enooki Spanec, drugi pa razcapan razkuštranec. Dečka sta onemela — bil je Joe, ki so ga pred časom obsodili in se je zdaj potikal okoli. Dečka jc" zazeblo pri srcu in tako sta se potuhnila, da je bilo slišati le njuno dihanje. — Možakarja sta potegnila iz že pa nekaj hrane in južinala. Nato ju jc premagal spanec in zasmrčala sta. Dečka sla sc oddahnila. Tom je zašepetal: -Zdaj Imava priliko, pojdi, Muck!« 14. — Huck se je obotavljal: -Jaz že ne morem, umrem, če se zbudita!« Tom je priganjal. Huck ga je zadrževal. Nazadnje je Tom vstal in prav rahlo prestopil. Toda že pri prvem koraku so tla tako zaškripala, da sc jc od strahu sesedel. Potem ni več poizkušal. Dečka sta ležala tam in štela minute, ki so sc jima zdele cela večnost. Končno sla z veseljem ugotovila, da se sonce vendarle nagiba k zatonu. 15. — Medlem sta se možakarja zbudila. Joe je sedel in strmci okoli sebe. Nato je dregnil svojega pajdaša in mu velel: -Čas je, da odrineva!« in nato še pristavil: »Kaj bova storila z najinim plenom, ki sva ga pustila tu? Mislim, da bi ga pustila tu kakor vedno. Nima smisla, da ga vlačiva drugam. Sest slo petdeset Srebrnjakov je že lep tovor.« — -Dobra misel,« je dejal Spanec in začel z nožem kopati v kotu sobe. Toda njegov nož je ob nekaj zadel. 16. — -Kaj je?« ga je vprašal Joe. — -Na pol strohnela deska, ne, mislim, da je skrinja! Sem pojdi in pomagaj, bova videla, kaj je!« Med kopanjem je napravil luknjo v skrinjo. Joe je vtaknil roko vanjo in jo spet potegnil iz nje: -Hej, bralec, denar!« — Možakarja sta ogledovala polno pest kovancev. Zlatniki so bili. Dečka nad njima sta bila prav tako vznemirjena ali pa morda še bolj kol roparja in prav tako navdušena. Spanec je rekel: -Tam jc star, zarjavel kramp, prej sem ga videl. Brž kova opravila...« HETEK, 23. decembra 8.30 Zavrtimo zabavnoglasbeno ru- 8.30 Zavrtimo zabavnoglasbeno ru leto; 9.20 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni, vodi Honzej Ke-žar; 10.30 Ritmi Latinske Amerike: 11.30 Človek ln zdravje; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike: 12.40 Pisanj zvoki z Dravskega polja; 13.30 Četrt ure s Pavlom Anko; 13.45 Od vasi do vasi . .. (Narodne In domače viže); 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pol za šalo — poti za res; 16.4* Raditska univerza — dr. Jovan Djordtevič; Delavsko samoupravljanje 1n družbene vede; 17.25 Od plesišča do plesšča; 26.16 Te, denskl zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 24. decembra 8.05 Glasba oh delu; 9.25 Budimpešta __ Mosva — praga (za- bavna glasba); 11.30 Pionirski tednik; 12.99 Trio Edija Goršiča; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Zadovoljni Kranjci s pevci; 14.20 Šport ln športniki; 15.40 S knjižnega trga:, 16.00 AH vam ugaja?; 17.15 Po kinu se dobimo: 16.00 Jezikovni pogovori; 20.00 Vesele domače popevke za sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.16 — Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 25. decembra 7.45 Valček v kuhinji; 8.00 Mia. d’msk« radijska igra — A. SetSl*; Veseli dimmkarček; 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariš! . . — Ivan Jan: NI, da bi pozabili: 10.30 Partizanske zborovske pesmi in samospevi; 10.50 Radu Jih poslušate: 11.30 Milenko Šober: Bulck ca-r;er Bela Krajina (reportaža); 13.30 Za našo vas; 16.30 Melodije za nedeljsko popoldne; 16.50 Veliki zabavni orkestri: 17.10 Peli so Jih mati moja; Naša pevca Gabi Novak ln Milan Bačič: 20.06 Izberite melodijo tedna! PONEDELJEK, 26. decembra 8.05 Simfonična matineja; 9.20 Od arije do arije; 10.I6 Valček ln cailupso; 10.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p v. Mladena Po-zajiča: n.30 Za otroke; 12.00 Trio Maksa Kovačiča 3 Celja; 12.25 Zvočni kaleldoskop; 13.30 Začenja se čas novoletnih razglednic; 14.16 Jugoslovanske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — RTV Beograd; 15.40 Naši popotniki na tujem — Dušan Tomše' Med finskimi amaterji; 17.15 Šoferjem na poti; 18 00 Športni tednik: 16.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč. TOREK, 27. decembra 8.05 Glasba ob delu, 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo ___ Oskar Wiflde: Srečni princ; 9.40 Obrtniški moški pevski zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija: 10.15 Izberite melodij d tedna!; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 12.00 Veseli planšarji; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.05 Radii ska šola za višjo stopnjo — Martin Krpan; 14.35 Panorama zabavnih -zvokov; 15.40 Listi lz domače književnosti — Jože Kranjc; Brezposelni boter; 16.00 Lepe melodije; 17.13 Razgovor z volivci; 18.15 Vedri interni ezzo; 20.00 Poje zbor Ukrajinske SSR p. v. Aleksandra Sveš-nikova. Televizijo SREDA, 21. decembra ZAGREB; 16.0» Prenos s V. kongresa SZDLHj BEOGRAD: 18.»0 Oddaja za otroke — 18.45 Film is serije »Svet v znamkah« — 19.9» Cas, ljudje In dogodki — Informativna oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.15 Dodatek k TV dnev-nikn; ZAGREB; 20.30 Volna, bom. baž in modeli — propagandno dokumentarni film — 20.45 TV magazin — 21.45 portret Sr etana Stojanoviča. ČETRTEK. 22. decembra ZAGREB; 9.00 TV v šoli; BEOGRAD: 15.00 Četrtkova srečanja: ZAGREB: 16.00 Prenos s v kongresa SZDLH; LJUBLJANA: 18.6» »Pogum In dobra volja« ___ Mla- dinska oddaja — 18.30 TV film Iz serije Interpol. »Trinajst nedolž-nm« — is.oo »Stare kulture« — poljudnoznanstvena oddaja _____ 19.30 TV obzornik; BEOGRAD: 20.45 TV dnevnik; ZAGREB; 20.13 Dodatek k TV dnevniku; LJUBLJANA; Prenos — Po prenosu kratek film »Statistično je dokazano«. PETEK. 23. decembra BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik — 20.15 Prenos koncerta Beograjske iilharmonlje; Johan Strauss. _. SOBOTA, 24. decembra ZAGREB: 18.00 »Predstava se prične točno« — oddaja za otro-*e — 18.45 Film iz serije »Nevarnost Je moj poklic«; BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik — 20.15 TV reklame — 20.30 Prenos iz g! e dali-sča — 22.00 (okoli) Film iz serije »Cannonball«. NEDELJA, 25. decembra ZAGREB: 9.30 Kmetijska odda. ja ___ 10.00 Serijski fim za otroke,; LJUBLJANA: 18 30 Plesna šola; BEOGRAD: 20.00 Sedem dni UUrUANA 20.30 igrani film. PONEDELJEK 27 decembra ZAGREB: 19 00 TV, pregled — 19.30 Znanost in tehnika; »Znanost v s’kriminalistike«; — BEOGRAD 20.00 TV dnevnik — 20.15 Tedenski športni pregled; IJULJANA- 20.30 »Robinzoni in dekleta« — TV drama — prenos. IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE če primerjamo stanje rudarske mehanizacije stare Jugoslavije z današnjo stopnjo mehanizacije naših rudnikov, ugotovimo nesporno zelo velik napredek. Ne ravno napredek v tem smislu, da je mehaniziramo mnogo del, ki jih je bilo tudi vse potrebne podatke za nove konstrukcije, za nova razvijanja. Da pa je mogoče zasledovati razvoj doma in po svetu, je pa potreben precejšen aparat, ki je sicer nujen, vendar pa tudi drag. Ravno zaradi tega se pri nas pogo- kusov določiti stroj, ki bi za vse prilike najbolj ustrezal, potem ga pa tudi fabrikacij-sko osvojiti. Poizkuse bo treba napraviti s stroji različnih-firm, izbira tipe je pa praktično odvisna le od pristojnih činiteljev na rudniku, zato je Rudarska mehanizacija takrat treba samo točno upravljati, ampak tudi v tem, da so stroji, ki danes nadomeščajo človeško delovno silo, produkti naših tovarn. Glede na amortizacijo strojev in povprečne plače se rudniku splača investirati cca 5 milijonov dinarjev, če na ta način prihrani enega človeka. Vsota ustreza tudi nemškemu podatku o tem, kjer računajo s 40.000 DM. Računati je namreč treba s tem,-da bodo lepega dne obrati, ki se ne dajo mehanizirati; postali neekonomični. Vsaka mehanizacija pa zaradi cene investicij zahteva povečano proizvodnjo. Da se pa to omogoči, je treba spremeniti tudi mentaliteto perso-nala, saj klasični rudar vse bolj izumira, na njegovo mesto pa stopa strojnik in električar. Cesto se trdi, da je mogoče z boljšo organizacijo dela doseči več kot z mehanizacijo. To pa velja samo tam, kjer kapacitete že obstoječe mehanizacije niso do kraja izkoriščene, zato lahko boljša organizacija občutno poveča kapacitete in zmanjša stroške. Nadaljnji razvoj pa je mogoč samo z uvedbo nove mehanizacije, česar se naši rudarji dobro zavedajo. sto dogaja, da ena tovarna enostavno kopira od druge, prevzema že osvojene artikle in ponovno plačuje že plačano šolnino. Če uspe, zmanjša prvotnemu proizvajalcu seri-ie, zato se pa stroj seveda podraži. V bodočem razvoju bo treba s pomočjo kooperacij vsa raziskovalna in pripravljalna dela prenesti na poseben rudarski inštitut, posebno še, če se hočemo intenzivno posvetiti izvozu. Le koncentrirane umske kapacitete lahko v detajle spremljajo ves razvoj doma in v inozemstvu, usmerjajo razvijanje in že ž priori dosežejo enotnost gledišč ter preprečijo nepotrebne materialne in časovne izgube. Razumljivo pa je, da morata iti razvoj rudarstva in razvoj rudarske mehanizacije paralelno z roko v roki. Nesmiselno bi bilo izdelovati stroje, ki jih naši rudniki zaradi svojih tehnoloških prilik še ne morejo uporabljati, saj bi pomenil odkopni stroj tedaj, ko pri nas še ni bila razvita širokočelna odkopna metoda, le izgubo materiala, dela in denarja. Isti stroj bi pa bil prav tako neuporaben, če ne bi bilo predhodno rešeno vpra- . Sanje transporta. Statistični podatki kažejo, da so ne primer vsi rudniki, ki so svoje-casno uporabljali stresalke, pozneje prešli na enoverižne transporterje, sedaj pa že prehajajo na dvoverižne transporterje, kar dokazuje, da1 je zaradi spremenjenih oz. tehnološko izboljšanih načinov dela v rudnikih stresalka, ki je svoj čas pomenila čudo moderne tehnike, zastarela, na drugi strani pa tudi, da je šel razvoj v rudarstvu in strojegradnji vzporedno. Popolnoma logično je pa, da težijo sedaj rudniki, ki uporabljajo dvo-verižne transporterje, in to ne več v poskusne namene, temveč kot stroj, ki je rešil važen transportni problem, zopet korak naprej k pdkopnim strojem. Sodim pa, da bi bilo treba pri nas določene prijeme izboljšati, zlasti izdelavo prototipov iz lastnih fondov, kar je tudi pri najboljši volji včasih zelo težko ali celo nemogoče, vsaka tovarna za sebe zbira Ostala industrija je že močno mehanizirana, saj mislimo celo že na avtomatiko in elektroniko, zato je jasno, da tudi rudarstvo ne bo moglo zaostajati. Sistematska merjenja in laboratorijske preiskave morajo zamenjati današnjo empiriko, iz tega pa bomo dobili podatke za razvijanje novih strojev, pa tudi novih metod. Znanstveno delo na posameznih rudnikih je pa težko izvedljivo, saj primanjkuje kadra, ki je z dnevnimi operativnim nalogami že popolnoma zavzet. Zato je rudarski inštitut nujno potreben, saj je le s koncentracijo sil in podatkov ter s pomočjo centralnega vodenja posameznih raziskav mogoče doseči dobre efekte. Zato je rudarski inštitut neogibno potreben, da bi zbral znanstvene, tehnične in konstruktivne podlage za nove konstrukcije. kot ima . to ZSSR in Velika Britanija. Generalno bi lahko razdelili rudarske stroje na tri skupine: a) stroji za pridobivanje, b) transport, c) podpiranje, d) separiranje oz. Masiranje, e) stroji za ventiltranje. f) stroji za črpanje vode. Razvoj mora biti paralelen za vse grupe, sej z najboljšimi odkopnimi stroji ne moremo dobiti dobrih rezultatov, če niso urejena tudi primerna odkopna sredstva ali pa če pomeni podpiranje hribine problem, Id zavira napredovanje. Razvoj jugoslovanskega rudarstva kaže, da je napočil čas, ko je treba rešiti problem odkopnih strojev, saj sta transport in podpiranje zadovoljivo rešena, potrebne stroje in naprave pa strojegradnja serijsko izdeluje. Potrebo po odkopnih strojih potrjujejo poskusi v Banovičih, Velenju, Raši, Kosmaju, priprave na le-te v Brezi itd. Mislim pa. da bi bilo za Jugoslavijo nesmiselno. da bi uvajali in eventualno celo fabricirali najrazličnejše stroje — da je najprej treba s pomočjo poiz- zelo verjetno, da se bo ponovilo isto, kot _e je že pri dvo-verižnih transporterjih. En rudnik se ogreva le za transporterje firme Eickhoff, drugi Ra Wenstfalijo, tretji za STT, Včesta, Beina itd. — kljub temu, da principialnih razlik med posameznimi dvo-verižnimi transporterji sploh ni. Razumljivo je, da terja osvajanje vsakega stroja velika materialna sredstva, pa tudi umski napor, zato je takšna pisana izbira za našo državo nemogoča, osvajanje ekvivalentne tipe že osvojenega stroja pa razmetavanje materialnih in umskih kapacitet. Vsak stroj se mora v praksi vpeljati, kar pa zahteva mnogo truda in časa. V ilustracijo navajam, da se pridobiva to-časno z odkopnimi stroji le cca 22% proizvodnje premoga v Zahodni Nemčiji, 27°/o v Angliji in 21 odstotkov v Franciji. To pa dokazuje, da se mehanizacija le počasi uveljavlja, oziroma da se morajo vse te države boriti s podobnimi težavami, četudi so geološke in gospodarske prilike precej različne. Z odkopnimi stroji se pa morajo istočasno razvijati tudi možnosti podgrajevanja, ki ne sme ovirati čim hitrejšega napredovanja. Hidravlične stoike nudijo nove možnosti podpiranja krovnine in lažje manipulacije. Z vgraditvijo več stojk v okvir je dana možnost težjih in močnejših konstrukcij. ker posamezne stojke ni treba več ročno prestavljati. Tudi za ta razvoj so pokazali naši rudniki zelo veliko zanimanje, saj se točasno vrše poizkusi na rudniku Banoviči s Hemscheidtovimi okvirji. Glede izbire stojke, ki bi bila najbolj primerna za vse prilike, so vladala v začetku zelo različna mnenja. Praksa je pa dokazala, da je cevna stojka najbolj primerna za nas glede dobave materiala, izdelave, pa tudi uporabe v rudnikih. Statistični podatki kažejo, da so tudi v Nemčiji, čeprav je na velesejmu v Essenu bilo razstavljeno zelo veliko različnih hidravličnih stojk, precej nezaupljivi. Glavni vzrok je v nakupni ceni, M je 2—3-kirat večja kot cena cevne stojke ter dejstvo, da je že po enoletnem obratovanju s hidravličnimi stojkami 50 odstotkov le-teh v popravilu. Ker je izdelava teh stojk komplicirana In zelo precizna, jih je treba pošiljati v popravilo v tovarno. Upoštevati je pa treba, da morajo s preciznimi napravami delati delavci z višjo kvalifikacijo oziroma razumevanjem. Na splošno lahko trdim, da hidravlična stojka kot posamezna opora nima tako velike prednosti pred cevno stojko, X-25 poroča da bi opravičila tako visoko nakupno ceno in stroške vzdrževanja. Njena prednost je le v tem, da je nosilnosL-vedrro ena in ista, ki se da točno regulirati, medtem ko je pri mehanski stojki odvisno od rudarja* kako trdo je zabil klin. Ta problem je pa mogoče rešiti s pomočjo hidravličnih naprav, M zabijejo kili« mehanske stojke do točno vnaprej določenega pritiska. S tem nosilnost stojke ni več odvisna od rudaria in se da vnaprej določati. Zato odpade ta prednost hidravlične sibojke, ostane pa dejstvo, da je mnogo bolj občutljiva in neprimerno dražja. Zaradi pomanjkanja časa in prostora ne bi govoril o strojih, ki jih naši rudarji v tej ali oni obliki že dolga leta uporabljajo, na primer o transporterjih, izvoznih strojih, separacijskih napravah itd. Opozoriti bi hotel le na problem, ki je več ali manj specifičen za rudarstvo, pa tudi strojegradnjo Jugoslavije. Pomanjkanje točnih navodil za uporabo, vzdrževanje opisov itd. na eni strani, na kar bi morala strojegradnja polagati mnogo več pažnje ter preko servisnih služb rudarje izšolati v tem smislu, na drugi strani pa strah za lastno življenje zaradi nezadostnega poznavanja geoloških in jamskih prilik, odi do preobremenitve strojev in naprav, do neprijetnih in nepotrebnih reMa-macij in stroškov. Zaradi zelo hitrega razvoja rudniških kapacitet je treba zaposliti mnogo kvalificirane delovne sile, kateri' pa primanjkuje osnovna tehnična izobrazba. Sicer ti ljudje nc upravljajo kompliciranih in dražjih strojev, ravno osnove dvigalne napra-. ve so pa tudi zanje neogibno potrebne. Zato je nujno potrebno, da izvajalci okrepe svoje servisne službe, na drugi strani naj pa uprave rudnikov preko tečajev in kurzov poskušajo mladim rudarjem podati vsaj osnovne pojme tehnike rudarstva. TROVLJE n. V LJUBLJANI JE FILM DOŽIVEL RE KI BO TE DNI NA SPOREDU V KINU SVOBODE _ _ £EV. PRIZOR IZ SLOVENSKEGA FILMA -X-25 POROČA«, KORDEN OBISK, PREKO 40.000 OBISKOVALO Slovensko člansko prvenstvo v boksu ZASAVJE : MARIBOR 11:9 Prvo kolo je zastopniku Zasavja, boksarskemu klubu »Zasavje«, ki ga sestavljajo člani boksarske sekcije Proletarca (Zagorje) in Partizana (Trbovlje), prineslo lep uspeh. Nastop proti rutinirani članski ekipi Maribora je pokazal, da Iz vsega navedenega sledi, da je strojegradnja v naši državi v glavnem osnovne stroje. ki so potrebni našim rudnikom, že osvojila, in to večinoma z lastnimi silami, deloma pa.s pontočjio kooperacije. Dosedanji način osvajanja z lastnimi silami, ki je bil sicer potreben, ker bi pomenil prevelik balast za naše gospodarstvo, 6e bi r,a vsaj enostaven stroj hoteli kupiti licenco, pa postaja neekonomičen, ker so stroji, ki jih še niismo osvojili, zelo komplicirani, razen tega si pa v oretežni večini primerov tudi v tujini še niso povsem na jasnem, katera rešitev je najboljša. Zato mislim, da je bolje počakati z osvajanjem, dokler ne bo prišlo do nespornih rezultatov, potem pa s pomočjo pametne kooperacijske politike slediti najsodobnejši tehniki. Da nam to ne bo nemogoče, dokazuje dejstvo, da se skoro vse večje inozemske firme rudarskih strojev potegujejo za kooperacijske pogodbe z Jugoslavijo, če si predočimo tudi dejstvo, da pred nekaj leti inozemci sploh niso marali z nami v kooperacijo, nam je to prav gotovo najboljše spričevalo. NE TAKO GLASNO . Babica gre s svojim štiriletnim vnukom na sprehod. Srečata osla vpreienega pred voz. Vnuk: — Babica, glej kako čeden konj je to! Babica: — To ni konj, to je osel. Vnuk: — Babica, ne tako glasno: lahko bi te slišal! so Zasavci v tej kratki dobi precej pridobili. Res, da so bili gostje razen v dveh borbah tehnično boljši nasprotniki, toda domači so to vrzel nadomestili z veliko borbenostjo an močnejšimi udarci ter tako zasluženo zmagali. Vse borbe so bile lepe in dinamične, zlasti so se pa odlikovali Žurman (M) v bantam — kategoriji in Leskovar (M) v težki ter domačina Brglež (Prol.) in odlični Zupančič (Part.). Ekipo Zasavja so zastopali: bantam — Rozman (Prol.), perolahka — Perpar (Partizan), lahka — Hribar (Partiz polwelter — Plahutnik (Br welter - SarhaMič (Pro polsrednja — Centrih (Pa _ srednja — Brglez (Partizan^ poltežka - Zupančič (Partizan), težka — Starc (Partizan). Organizacija in izvedba dvoboja je bila dobra. Borbe sta dobro vodila ljubljanska sodnika Rejšnik in Straži čar — zmaga, pa čeprav minimalna, pa naj bo tehničnemu vodstvu in mladim tekmovalcem spodbuda za nadaljnji napredek in razvoj te športne zvrsti v Zasavju. V nedeljo se bo mladinska ekipa Partizana pomenila v Trbovljah z mladimi Odreda iz Ljubljane. NJEGOV DENAR JE IZGUBILA Stric: — Zakaj si tako žalostna, Milica? Milica: — V žepu sem imela dva kovača, svojega in Brankovega. Sedaj sem pa Brankovega zgubila. URA IZ ZGODOVINE Učitelj: — Kaj mislite, učen- ci, kako so se vračali grški junakih iz trojanske vojne? (Želel je kot odgovor: oven. čani.) Učenci molče. Učitelj: — No, kako se pa vračajo svatje z ženitovanja? n ja? Ifepček: — Pijani! TOLAŽBA Janezek neutolažljivo joče, ker ga je mamica naklestila. Njegova sestrica, ki se ji tepeni bratec smili, se mu približa in ga tolaži: POMENI TA PEČAT NEKO SKRIVNOST...? NE, — TU GRE ZA JAMSTVO IZREDNE KVALITETE. OSKAR — JE JAMSTVO ZA DOBRO KVALITETO IN CENA —? PREPRIČAJTE SE PRI NAKUPU! DODATNO OPOZORILO: ZBRANE ŠPORTNE SLlClCE POŠILJAJTE TUDI V NAPREJ NA NASLOV TOVARNE .ZLATOROG» MARIBOR' Ing. R. B. — Ne joči, Janezek! Ko bova midva velika, bova tudi lahko svoje otroke tepla. $«■EimT1D: Povest j o sivi rokavici hm »Da. Zakaj pa ni šel naravnost proti vratom?« »Iz preprostega vzroka seveda, ker ni maral, da bi moški pred vrati videl njegov obraz.« Sef je vstal in začel hoditi po sobi gor in dol. »Se zmerom ne razumem prav, kaj hočete reči.« Krag se je izognil odgovoru na to vprašanje. »Enajstega,« je nadaljeval, »je bil Jaerven naprošen, naj pride v »Pekel’ s tisto ,malo modro rečjo*. In šel je.« Nastal je molk. Potem je Krag nadaljeval in je v svojem govoru naglasil vsako besedo: o tem, kje in kako je preživel enajstega. Bile so to stvari, ki jih vpričo svojega strica ni hotel in ni mogel povedati. Ko je končal, je Krag rekel: »To je naitačno tako.« »Kako to veste?« ga je vprašal šef. O vsem tem sem se že informiral. Spočetka sem se tudi jaz zelo nagibal k mišljenju, da je gospod Bruun krivec. Prav kmalu sem pa sipo-znal, da moj sum ni bil osnovan.« Pohiteli so, da so komisionarja izpustili iz ječe. Konzula so o tem takoj obvestili. Ko je bilo to opravljeno, je šef dejal: »No, zdaj smo oa spet tam, kjer smo bili v začetku preiskave.« »Nič hudega,« je dejal Krag. »Kako boste razkrinkali hudodelca?« »Imam že načrt« »Zvečer enajstega je bil Jaerven umorjen.« Sef se je zganil. »Toda Jaerven se je vendar ob* dvanajstih ponoči vrnil s svojega sestanka v ,Peklu* domov«, je pripomnil. »Ponoči je bil doma in prav tako ves naslednji dan, ko je zvečer spet zapustil stanovanje. Saj ga je gospodinja videla in slišala!« »Kljub temu vztrajam pri trditvi, da je bil Jaerven enajstega umorjen« »Kdo pa je bil potem ponoči in naslednjega dne, dvanajstega v Jaer-venovem stanovanju?« Detektiv se je nasmehnil. »Mislim, da mi jo čisto jasno« je rekel. »V njegovem stanovanju ni bil nihče drug kakor morilec.« # bolj Bolj ko je šef razmišljal o stvari in o vseh njenih podrobnostih, sc mu je dozdevalo verjetno, da aretirani komisionar ne tnore biti moi*il6c Sei je k Bruunu v celico in mu Izjavil, da so nastopile nove okol-noeiti ki bodo najbrž dokazale njegovo nedolžnost. V prisotnosti Asbjdma Kraga je podal mladi mož natačno poročilo »In ta bi bil?« »Najprej se mora dokazati, da ne je umor izvršil enajstega in ne dvanajstega. Saj razumele, da se nobeno sodišče pri nas ne bi upalo izreči sodbe na podlagi indicij, ki jih imamo.« »Prav imate.« »Predvsem ne sme noben človek izvedeti, da smo na pravi sledi. Morilec je svoje dejanje izvršil tako premeteno in spretno, da spričo te zavesti niti ne misli na to, da bi se mogel zločin odkriti. Pustimo ga v tem prepričanju.« »Ali sploh vesle, kdo je morilec?« »Ne še, toda sumim.« »Kakor se mi zdi, ne marate povedati vsega, kar veste.« »To je moj način postopanja« »In kaj nameravate zdaj storiti?« Sef je opdzil, da se je detektiv pripravljal na odhod. -Iskat pojdem!« je odgovoril Krag. »Iskat? Koga in kaj?« »Rdečkasto lasuljo.« »Rdečkasto lasuljo?« -Da. Morilec je vendar imel rdečkaste lase. Se pravi, takšno lasuljo.« »A tako! Razumem!« Krag se je napotil v smeri proti železniški postaji. Tam je najel voz in se odpeljal v mesto. Pred prvo brivnico je obstal in vstopil. Lastnik brivnice ga ni poznal. Detektiv si je dal prinesti nekaj lasulj, da bi si izbral eno izmed njih za maškarado, kakor je rekel. A vse, ki sq mu jih pokazali, niso bile po njegovem okusu. Razlagal je na dolgo in široko, kaj bi rad. »Imam dobrega prijatelja,« je rekel Krag, »ki mi je pred kratkim pripovedoval, da je pri vas kupil posebno tdečkasto lasuljo. Prav takšno bi rad tudi jaz. Ali se ne spomnite več na tistega moža.« Lastnik brivnice je napenjal možgane, vendar se ni mogel spomniti. Ze dolgo je od tega, ko je nekdo kupoval pri njem taksno lasuljo. Krag je že brskal med lasuljami, a ker ni našel primerne, se je oprostil zaradi nadležnosti in šel. Odpeljal se je naravnost v trgovino izdelovalca lasulj. Tudi tu ni našel iskanega,- V tej trgovini se ze celo leto ni predala podobna lasulja. . Asfojbm Krag ni obupal. Vozil se je od brivca do brivca po vsem mestu. Na ta način je minilo več ur in začelo se je mračiti. Detektiv se je že bal, da bo moral svoje iskanje zaradi noči pretrgati. Zdajci pa mu je šinila v glavo nova misel; naročil je vozniku, naj ga v najhitrejšem diru popelje v vzhodni del mesta. Z izredno hitrostjo je konj tekel v smeri proti sedežu škofije. Tam je voz obstal. Krag je stopil iz kočije in plačal voznika. 1 Potem je šel ob hišah m pred majhno dvodružinsko hišto obstal, v pritličju je bila trgovina s cigarami in zraven nje brivnica. V to je Krag stopil. Zatohel zrak, dišeč po slabih cigarah, mu je puhnil v obraz. Na stropu je visela klavrna svetilka. Zraven prodajne mize je stal črviv stoti Detektiv je moral nekaj časa čakati, da so se odprla vrata 'n ie prišel iz stranske sobe starejši mož z umazano čepico na glavi, ki je morala biti nekdaj bele barve. Dolgi, cunjasti lasje so mu viseli preko ušes in njegova obleka ni imela niti sledu snažnosti. Bil je očitno zelo kratkoviden, kajti nosil je naočnike z velikima okroglima stekloma. Krag je sedel na stol. »No,« je začel miroljubno, »kako je z vašo trgovino?« Mož, ki detektiva očitno ni poznal, je odgovoril: »Hvala, slabo se zasluži. Moja brivnica je dobila hudega konkurenta v elegantnem salonu na oglu tamkaj. In cigare so ljudem predrage. Da, da, slabi časi so!« »A vaša spretnost maskiranja? Saj to še zmerom znate, stan Johaosen?« Starec se je zganil. »O ne,« je rekel, »to sem pa čisto opustil. Sc ne izplača več.« -Vaše lasulje še zmerom slovijo kot izvrstne. Kaj ne?« -Tega nc bi mogel trditi,- je odgovoril brivec, izmikaje se. Zdajci je vprašal Krag: . -Ali ni bil te dni pri vas neki mož, ki je kupil rdečkasto lasuljo.« •Ne,« je odgovoril starec po kratkem razmišljanju. Tedaj sc jc detektiv sklonil k njemu in mu rekel: •Vi imate pa kaj slab spomin, Johansen« »Moj bog, vi ste!« je rekel. »Skoro sem ee vas ustrašil.« Torej ste me le spoznali... Saj se še spominjate časa, ko sem vam tako imenitno pomagal z ameriškimi bankovci? Kako bi r* vam godil<\ Johansen, če bi takrat qe bilo Aebjčirna Kraga?« »Pst...« 6tuwj9KA 1 K-.JIZvIČ.A I