»Poštnina plačana v gotovini. ||i= !;!==§§iinl=linli Posamezna številka 10 din Leto IX. — Štev. 26. asoBnstmmnastimmrssinmm V Ljubljani, dne 28. junija 1953. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo in uprava v Ljubljani, uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: pasaža Nebotičnika (Cankarjeva 4) — Poštni predal 377 — Telefonske številke uprave 21-281, uredništva med tednom 23-009, ob nedeljah pa 33-009, 21-193 in 20-278 — Čekovni zač. uprave št. 602-T-84 — Celoletna naročnina znaša 'ir 400, polletna din 200. ■M Kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno nogometno ligo Trda je bila borba koristneje m se prav dobro razumel Odreda V prvem polčasu nismo Spoznali - Belcer * Životičem. Borbeni Hočevar je žo-. — . . . ™ IBS , go oddajal lepše in točneje kakor ■n loplak strelca - Horac |e ml žilav m vzteien nasprotnik - Odred zapravil 5 idealmik priložnosti Ozadje je bilo danes na stadionu Odreda tako naelektrizirano, kakor da bi gledalci pričakovali eksplozijo atomske bombe. Kako tudi ne? Odred kot edini predstavnik slovenskega nogometa je danes spet začel težko pot kvalifikacijskih tekem za vstop med najboljše klube v državi. Tega so se zavedali igralci in gledalci. Nič čudnega, če se je zbralo na igrišču blizu 8000 ljudi, ki so od razburjenja grizli nohte in se nervozno presedali na svojih sedežih. Vsa ta napetost ,ki je dosegla višek ob prvem golu, ni v prvem polčasu, žal pa njegov sosed Toplak ni imel danes najbolj- Nastop mladink v prostih vajah, ki so sodelovale na današnjem popoldanskem slavnostnem nastopu na letnem telovadišču v Tivoliju Športniki in 6@8©wacleš pesor! Casopisno-založniško podjetje »Po- sega dne. Vse, karkoli je hotel zgra- k-asopisno-zalozmsko podjet/e »Po- čez mesec dni. Orodni telovadci in diti, mu je spodletelo. Krilska vrsta, *e<<< bo v nekaj dneh izdalo knjigo tudi partizanska društva bodo veliko J 1 . ' V* 1 . . .. .-II, — n 1. — —.. n n ^4rf*-» v h ..... ... . - w ki je opravila danes svoj levji delež, ni samo razdirala, temveč je ko- »Telovadba — zbrani spisi o telesnih pridobila s knjigo tov. Marjana Jeva j ah«, pri kateri je sodelovala vrsta jočnika »Akrobatika in preskoki«, kt listno zaposlila napadalni kvintet. Se- priznanih avtorjev in strokovnjakov bo temeljito obdelala vse prvine pojenjala do zadnje minute. Odred : Bo rac 2:0 (0:0) Ljubljana, 28. junija. Žoga je šla takoj spočetka z bliskovito naglico iz noge na nogo in že v 3. min. je itoel Hacler lepo priložnost, da povede svoje moštvo v vodstvo. Toda, Vratar Borca je bil hitrejši in žoga se je znašla v njegovih zanesljivih rokah. Gledalci so začeli bruno navijati, kakor da se zavedajo dolžno- Zaključki seje 10 itra spati šilila V zvezi z zadnjimi odločitvami Nogometne zveze Jugoslavije, s katerimi je uvedla denarno nagrajevanje igralcev I. in event. tudi II. zvezne lige, je IO Zveze športov Slovenije zavzel naslednje stališče: 1. io Zveze športov Slovenije smatra, da se je treba v interesu pravdnega razvoja športa pri nas odločno zoperstaviti *■ kršnirnkoli oblikam nagrajevanj, ali bolje rečeno, kakršnimkoli oblikam profesionalizma, ter za vsako ceno ohraniti principe amaterizma; 2. IO ZSS se strinja s tem, da se tekmovalcem omogoči doseči polno kondicijo z event. dodatno prehrano, toda le v obsegu, ki odgovarja stvarnim potrebam; 3. IO ZSS je odločno proti predlogu Nogometne zveze Jugoslavije, da se osnuje enotna II. zvezna nogometna liga, ker bi bili s takšnim načinom tekmovanja vsi igralci moštev te lige dneve in dneve odtegnjeni od delovnega procesa, kar je v nasprotja z našimi principi resničnega amaterizma; 4. v kolikor bodo igralci I. in II. zvezne nogometne lige prejemali denarne nagrade, smatra IO ZŠS za umestnejše, da priznamo odkriti profesionalizem, ter vse one klube, ki imajo profesionalne tekmovalce, iztočimo iz organizacije Nogometne zveze Jugoslavije in Zveze športov Jugoslavije, s tem, da si omenjeni klubi urede svojo organizacijo. S pravilno rešitvijo gornjih problemov bodo naše športne organizacije ohranile zdravo športno politiko aa osnovah amaterizma in le tako bodo lahko sodelovale z mednarodnimi športnimi organizacijami. IO Zveze športov Slovenije je na svoji seji z dne 21. maja razpravljal o nekaterih nezdravih pojavih v našem športnem življenju (predvsem v nogometu in boksu) ter ugotovil, da ti pojavi močno škodujejo ugledu ti o venskega športa. Ti nezdravi pojavi se kažejo predvsem v obliki raznih incidentov na športnih terenih, nešportnem obnašanju tekmovalcev na prireditvah in v zasebnem življenju ter v nesolidnem obravnavanju raznih perečih športnih problemov med posameznimi društvi oz. klubskimi upravami. Nadalje je IO ZSS ugotovil, da posamezne Zveze, društva in klubi premalo skrbe za • lno moralno-politično vzgojo športnikov in funkcionarjev, kar ima ia posledico klubaške izpade posameznih društev, funkcionarjev ali tekmovalcev. Ti izpadi meje v nekaterih nrimerih že na zagrizeno sovraštvo. Nadalje se opaža v športnih organizacijah podcenjevanje zdrave in pravilne splošne telesne vzgoje kot osnove za napredek v športu in s tem v zvezi hlastanje za čim hitrejšim kvalitetnim napredkom ter dosego zmage za vsako ceno, pri čemer je ti-oostav'iena množičnost. Zaradi vseh teh nepravilnosti in Podobnih pojavov, zahteva IO Zveze športov Slovenije od vseh svojih osnovnih in sestavnih organizacij, da se pričnejo najostreje boriti proti takšnim kvarnim pojavom ter kaznujejo vse tiste, ki bi še nadalje -kušali izkoristiti razna tekmovanja za izživljanje prostaških nagonov in nevzgojnosti. Predvsem pa naj vse "mortne zveze v svojih organizacijah Poskrbe, da bodo športniki v športnih društvih in klubih uživali pra-■Unn športno in moralno vzgojo. veda Borac ni pri tem držal rok navskrlž. Odredova igra v širino jih je nekoliko zmedla, še bolj pa so bili igralci Borca razočarani, ko so začeli Odredovci z igro kratkih pasov. Sedaj je bila premoč Odreda očitna: tehnika je prišla do svoje veljave. Vrstili so se nevarni prodori, ki pa so se večkrat zaustavili v rokah od- (Nadaljevanje na 6. strani) sti in prispevka, ki ga morajo doprinesti slovenskemu predstavniku v teh najtežjih lirah. Misliti smo, da se bo Odred otresel začetne nervoze in s premišljeno igro nadigral nasprotnika, ki je sicer takoj pokazal odločnost in borbenost, toda ... ... PRVI POLČAS NAS JE RAZOČARAL Ne vem kako to, da Odredu danes nikakor ni šlo. Karkoli so začeli odlični krilci, vse to se je »zapacalo« tam nekje na sredi igrišča, ali pa v precejšnji oddaljenosti vrat gostov. Koliko nepremišljenih potez, koliko nepotrebnega pehanja za žogo in koliko energije je šlo v nič!? Obramba gostov ni imela težkega posla. Neokretnost Odrodovih napadalcev in netočnost pri podajanju žoge nikakor ni mogla roditi uspehe. Ljudje so komentirali ta način igre po svoje in kritizirali zares nesmiselno igro Odredovh igralcev. Seveda, pri vsem pa ne smemo biti preveč strogi; vsakdo je lahko opazil, da se vsak posameznik bori in hoče po vsej sili nekaj doseči. Vendar, kaj vse skupaj pomaga, če ni povezanosti in premišljenih kombinacij, ki smo jih si- y p^tek zjutraj so se pričele na cer vajeni gledati pri Odredovcih. letnem telovadišču ▼ Tivolija tekme Borac je kaj kmalu spoznal, kako se v atletiki, ki so veljale istočasno za je treba zoperstavil takšni igri do- r<)publiško prvenstvo »Partizana« v mačinov. Obramba gostov je z lah- atletiki. Okoli 150 tekmovalcev vseh koto razdirala, napadalci pa so po- oddelkov je napolnile lepo priprav-časi začeli nevarno prodirati do Odre- [jen0 in okrašeno telovadišče. Ta šte-dovega šestnajsterca. Tam pa so tu- vfn-a je sicer za silo še zadovoljiva, di oni zapravili ugodne priložnosti vendar smo mnenja, da bi tudi v atie-in bili na las podobni Odredovšm na- moralo tekmovati vsaj toliko po- na področju telesne vzgoje. Knjiga je tem področju. V tisku pa je tudi knji-dokaj obširna in lepo ilustrirana ter ga priznana strokovnjakinje Mire Ce-bo najboljši priročnik vsem vadite- Ukove »Akademijske sestave«. Razen ljem in vsem partizanskim društvom, lega bo za]0iba te dni dala v tisk ker ima obilo gradiva, ki je neobhod- knjigo tov. Lada Macoratija »Pravila no potrebno za tečaje. Kljub obsež- nogometne igre«, nosti pa bo stala knjiga samo 105 din (z ovitkom 125 din). Prednaročila za knjigo »Zbrani spi- Poleg te knjige ima založba »Po- 0 telesnih vajah« pošiljajte upravi let« v tisku še tri knjige, od katerih založbe »Polet« —_ Ljubljana, Can-, bosta no vsej verjetnosti dve izšli že karjeva v’ -asnža Nebotičnika). 90 - letnico nafsfarejšega telovadnega društva v Sloveniji Slaba udeležba in nezadostna pripravljenost v plavanju in atietiki Ljubljana, 28. junija. Proslava 90-letmce najstarejšega slovenskega telovadnega društva, ld se je pričela že prejšnjo nedeljo s tekmami v vajah na orodju (zvezni razred) in otvoritvijo jubilejne razstave, je zajela v petek, včeraj in danes še celo vrsto prireditev. V petek so bila na sporedu tekmovanja v atletiki, odbojki, košarki, plavanje, skokih v vodo in akademijskih sestavah, včeraj tekme v vajah na orodju In mnogoboju, sinoči pa je bila na letnem telovadišču v Tivolija slavnostna akademija. Danes popoldne so bile prireditve v počastitev 90-lctnice najstarejšega telovadnega društva v Sloveniji zaključene • slavnostnim telovadnim nastopom v Tivoliju Podlogar (Vič) 302; krogla: Kačič (Škofja Loka) 16.67; kopje: Jenko (Smled) 40.33; štafeta 4 X 100 m: Celje 50.0. Članice — 60 m: Zima (Fram) 8.9; 100 m: Zima (F) 14.5, športnikov (člani PK Železničar-^ Ljubljana in Ilirije, dalje pripadnik* plavalne sekcije iz Murske Sobot#' itd.), ki so seveda dosegli najboljša) rezultate. Ob tem dejstvu se sam# sprašujemo, čemu neki grade parti-: zanska društva na podeželju številne; bazene (Vrhnika, Prebold, Kropa, Mežica, Konjice itd,), če pa v teh. lepih in modernih bazenih ne učen mladine plavanja? Pač pa je trebaj pohvaliti mladince iz Žalca, ki imajoj precej slabše pogoje za plavanje kot) marsikatero drugo društvo, pa so le' osvojili prvo mesto. Rezultati — vrste — člani: 1. Na*; i (rramj s.»; rodni dom 74.10 točk; 2. Murska So*-višina: Zima bota 61.10 točk. — Članice: 1. Narod-: padalcem. Pa kljub temu, da nas je prvi polčas razočaral, so vendar gledalci (F) 130; daljina: Zima (F) 4.16; krogla: Kajfež (Kočevje) 11.31. Mladinci — 60 m: Zupančič (Šiška) .. 7.9; 100 m: Roz (Žalec) 12.7; 1000 m: Muškotec 2:54.9; višina: Brodnik (Celje) 170; daljina: Gabrijel (Št. Jurij; 5.51; palica: Brodnik (Celje) 3,08 m; kop- samezRtkov kot v vajah (550). Pač pa je prireditev pokazala, da veči i tekmovalcev ni bila za-navdušeno pozdravljali vsako lepo dostnc- pripravljena in da nekateri fc^oi-^"vnvk“(N^roriral^nMV potezo, nadvse pa jim je ugajal vra- nastopajoči niso imeli niti osnovnega , > "h- (K- qc on m ' tar Borca Popovič, ki je v najtežjih znanja v svoji panogi (n. pr. daljina, ’ cn _ A ^ trenutkih z odlično intervencijo pre- krogla itd.). Sicer je res, da so ne-prečil najhujše zlo. Zares, Popovič je kateri posamezniki dosegli dobre re-vratar velikega formata. Prvi polčas zultate, vendar večina slednjih ni iz je torej končal brez gola, raz- vrst »čistih« pripadnikov partizanskih Mladinke — 60 m: Andoljšek (Narodni dom) 8.7; štafeta 4 X 60 m: Kočevje 38.9; daljina: Skarabot (N. Gor) 4.21; krogla: Hudobivnik (Nar. dom) 12.64. Precej poraznejšo sliko pa so pokazala tekmovanja v plavanju in skokih v vodo. V plavanju je na Koleziji nastopila vsega — 35 (i) tekmovalcev, in sicer 20 mladincev (4 vrste po 5 plavalcev), 10 članov in 5 članic, mladinke pa nobene. In tudi tu se je pokazalo, kot v atletiki, da je bilo med nastopajočimi precej burjeni gledalci pa so se povpraše- društev, marveč so bili to povečini vali, kaj bo prinesel drugi del igre. atleti, člani športnih društev (zlasti celjskega Kladivarja, kot n. pr. Vipot-ZAMENJANA MESTA — NOV njk Urbajs itd.). Tudi organizacija POLET prireditve je nekajkrat »zašepala«. »Vendar so preuredili napad,« ta- Zmagovalci — člani: 100 m: Kovač ko je vzdihnil nek navdušen »kibic«, (Žalec) 11.9; 800 m: Vipotnik (Žalec) ko so Odredovci v drugem polčasu 2:07.9; 3000 m: Vipotnik (Z) 9:24.4; nekoliko spremenili postavo. Belcer višina: Urbajs (Št. Jurij) 170 cm; daje na desnem krilu zaigral mnogo ljina: Podlogar (Vič) 5.89; palica: Kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo SLAB začetek BRANIKA Kulonič (Železničar - Sarajevo) je sam dal 3 gole mi za vstop v slovensko nogometno ligo porazil Ločana iz Škofje Loke z visokim rezultatom. Gostje so pritiskali samo v začetku, nakar so prevzeli inciativo domači in jo obdržali do konca. Gole so dosegli Plečko 2, igralec na Verbek, Arzenšek, Marčenko in Majer po 1. Bajc Maribor, 28. junija. Pred 3.500 gledalci je bila danes na stadionu Branika v Ljudskem vrtu I. kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno ligo. Zmagal je Železničar (Sar) s 3:0 (1:0) Branikovci, ki so v zadnjem času dosegli nekaj pomembnih zmag, so takoj v začetku igre pričeli z ostrimi napadi, ki pa niso prinesli nobenega uspeha domači ekipi. Do 38. minute je bila igra kolikor toliko dinamična in na momente zelo zanimiva. Ko pa je pol minute kasneje odlični srednji napadalec gostov Kulonič prevaril Grizolta in dosegel prvi gol, se je stanje na igrišču bistveno spremenilo. Mariborčani so pričeli popuščati in tudi izredna prilika domačina Plaznika v 45. minuti ni prinesla domičim več, kakor še en zgrešen strel na vrata gostov. Prevladovanje gositov na igrišču in slaba obramba domačih je prinesla Sarajevčanom še en gol v 9. minuti drugega polčasa, ko je streljano žogo iz kota vratar Grizolt zelo nespretno hotel ujeti tako, da ga je Kulonič prehitel in dosegel še drugi gol. Končo pa je zapečatil usodo domačih v 27. minuti zopet Kulonič, ki je bil najuspešnejši igrišču. S tem so se možnosti za vstop Branika v II. zvezno ligo zelo zmanjšale, kajti ta visok poraz bo zelo težko nadoknadil v ostalih, morda še težjih srečanjih kvalifikacijskega tekmovanja. Železničar: Babič, Ambrovič, Du-gonjevac, Iborevič, Kočan, Milenkovič, Martinovič, Salihovič, Kulonič, Bajrami, Pašič; Branik: Grizolt, Petek, Hercman-ski, Šaho, Gajšek, Železinger, Plaznik, Čačko, Bizjak, Duhandjlja, Vitek. Sodil je Mikulan iz Zagreba. SLOVAN : LOČAN 6:6 (2:0) Danes popoldne je Slovan na domačem igrišču v kvalifikacijski tek- Tekma za pokal FLRJ Železničar (Lj.) : Rudar 2:0. (0:0) Trbovlje, 28. junija. — Današnji tekmi za pokal FLRJ je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Moštvo Železničarja je že takoj ni dom 53 90 točk. — Mladinci: U Žalec 53.7 točk; 2. Celje-mesto 51-9i. 3. Murska Sobota 48.8; 4. Št. Jurij 46.1. uspelo. (Nadaljevanje na 2. strani) ■ Po kegljaškem svetovnem prvenstvu v Beogradu I K E C % JUGOSLAVIJA dokazala svetovno kvaliteto Slovenec Likovnik svetovni rekorder - Se dva svetovna rekorda ostala doma - Čudne dogodivščine pri sestavi reprezentance - Jugoslovanska moška reprezentanca in Jelica Sinček svetovni prvak - Kobal potrdil svoj sloves Čeprav zunanje lice Beograda ni kazalo na to, da poteka v mestu I. svetovno kegljaško prvenstvo na asfaltnih stezah in je bila udeležba gledalcev vse dni precej skromna, so oni najbolj potrpežljivi prijatelji kegljaškega športa vztrajali ob kegljišču pozno v noč, da celo do zgodnjih jutranjih ur in bili za svojo vztrajnost bogato poplačani. Ko so se v nedelj j popldne zbrale na kegljišču reprezentance Avstrije, Finske, Francije, Saara, Švice, Zahodne Nemčije in Jugoslavije skupaj z 61 tekmovalci in tekmovalkami in prisostvovale svečani otvoritvi, so funkcionarji FIQ naglašali, naj potekajo borbe res v pravem športnem duhu; toda nihče ni slutil, da bodo te borbe postale povod sijajnim rezultatom na tem prvenstvu. Ze v nedeljo zvečer so avstrijske tekmovalke premagale našo žensko repre-prezentanco z razliko 20 kegljev. To je bila povzprečna borba, brez posebnega naprezanja. Avstrijke so bile v metih nekoliko bolj zanesljive, naša ekipa pa premalo izenačena. »Hm, eno prvenstvo je že šlo po vodi,« je dejal eden izmed funkcionarjev. Kaj torej še bo? Začetek torej ni bil najbolj interesanten, kot bi pričakovali. Usodna napaka — drugo prvenstvo »po vodi« Ze ko smo prispeli v Beograd, smo izvedeli, da je potekal izbirni trening za sestavo reprezentance po »specialnem« sistemu. Nobeden od tekmovalcev ni vedel, ali bodo igrale pri izbiri kandidatov vlogo dosežene točke (podrti keglji) ali boljši meti v levo ali desno stran (kegljači pravijo temu »L«). Ob koncu so pa seveda odločale dosežene točke in jih nekateri kandidati niso dovolj dosegli. Tako sta izpadla iz jugoslovanske A-reprezentance Likovnik in Starc in še nekateri tekmovalci, med prvih šest posameznikov pa so se plasirali Hladnik, Pogeljšek, Kružič, Bobanac, Martelanc in Kobal. Čeprav je vseh šest naših tekmovalcev doseglo najbolj izenačene rezultate, so se »obrisali pod nosom« za prvo in drugo mesto, ki sta ga dosegla Avstrijec Bayerl (862) in Nemec Schmid (858). Prvi Jugoslovan je bil Kružič (851) na tretjem mestu, Pogeljšek (839), 5 Martelanc (835), 6. Kobal (832), 7. Wie-ger — Z. Nem. (831), 8. Kreuzer — A (829), 9. Bobanac (824), 10. -Hladnik (819). Pozno ponoči pa smo bili priče pomembnih rezuV tov. Izven konkurence je nastopilo šest tekmovalcev, med njimi tudi Likovnik, Starc in Kombol. Vsi trije so bili borbeno razpoloženi. Ura se je nagibala že precej čez polnoč, ko sta se še borila med seboj Likovnik in Starc Z .laj je »potegnil« naprej eden za nekaj točk, zdaj drugi. Starcu manjka še 76 točk, pa bo prekosil svetovnega prvaka, G usti ju pa dve točki manj. Starc to razliko zmanjšuje in »pristane« pri 8521 Zares lep uspeh — tretji na svetu! Likovniku manjka še ena točka, da izravna razliko, ima pa še dva lučaja. Na kegljišču je tiho . .: »Dama« pade . . . Bayerl — Likovnik . . . nekaj minut za tem — bilo je točno ob 1.10 uri po polnoči — pa postane naš Gusti z 866 točkami svetovni prvak v »offsideju«, Starc se uvrsti na 4. mesto — toda tudi »offside«, Kam-bol pa je dosegel 844 tqčk. Po starem »kopitu« naprej Seveda smo vsi pričakovali, da se bodo vsaj sedaj upoštevali pri sestavi reprezentance za ekipno prvenstvo doseženi »nočni« rezultati. Likovnik in Starc sta bila vendarle najboljša Jugoslovana! Toda A-reprezentanca Jugoslavije je naslednji dan bila takale: Smoljanovič, Hladnik, Martelanc, Denič, Kobal, Pogeljšek in je v ostri konkurenci dosegla velik uspeh — naslov svetovnega prvaka s 165 točkami prednosti pred Avstrijo. Tretja je bila Nemčija, 4. Francija, 5 Saar, 6. Švica. Jugoslovanska »rezerva« najboljša na svetu Preden so nastopili jugoslovanski »re zerv!>ti« ali B-reprezentanca, je »stari- Nekaj statističnih podatkov SVETOVNI REKORDI: Jugoslavija — B (moški) 6X200 lu-čajev mešano 5154 (Kombol 791, Na-dintč 825, Paškvan 880, Putaneč 868, Boban.e 856, Likovnik 934), Likovnik Avgust, 200 lučajev mešano — 934 točk, Sinček Jelica, ICO lučajev mešano — 417 točk. SVETOVNI PRVAKI Ekipe — moški: 1. Jugoslavija A 4997, 2. Avstrija 4832, 3. Nemčija 4754, 4. Francija 4476, 5. Saar 4298, 6. Švica 4248. Ženske: 1. Avstrija (Reiter, Hein-zel, Kasselgruber, Zimmel, Weiss, Schmoranzer) 2206 točk, 2. Jugoslavija (Simunič, Švajger, Puhanič, Erjavec, Sinček, Bulič) 2186 točk. Posamezniki — moški: 1. Bayerl (A) 862, 2. Schmid (N) 858, 3. Kružič (J) 851. Zenske: 1. Sinček (J) 417, 2. Schmoranzer (A) 386, 3. Zimmel (A) 379. NESLUŽBENA LESTVICA POSAMEZNIKOV Moški: 1. Likovnik 934, 2. Paškvan 880, 3. Putanec 863 (vsi J), 4. Bayerl (A) 862, 5. Smoljanovič (J) 861, 6. Schmid (N) 858, 7.—20. Bobanac 856, Starc 852, Kružič 851, Kombol 844, Hladnik 840, Pogeljšek 839 (vsi J), Noll (N) 839, Bosehl (A) 839, Martelanc (J) 835, Wleger (N) 821, Kreuzer (A) 829. Nadonič 825, Denič 820 (oba J); — ženske: 1. Sinček (J) 417, 2. Kesselgruber (A) 401, 3. Schmoranzer (A) 386, 4. Zimmel (A) 379, 5. Weiss (A) 375, 6. Erjavec (J) 371, 7. Knapp (A) 361, 8. Bulič (J) 359, 9. Heinzel (A) 359, od 10.—17. Simunič 354, Tepina $50, Belič $44, Švajger 331, Puhanič $23, Biščan 315, Vaštak 295 (vse J) In še en naslov prvaka ter rekord! na« Paškvan dejal, da bodo dokazali svojo sposobnost in se potrudili doseči kar največ točk. Ne kegljišču je 8 jugoslovanskih tekmovalcev: Paškvan, sled- leyz Sbanacse Kombol, Nadinič, Putanac, Starc, Bobanac, Vukasovič in Likovnik. Prvi konča Kombol s 791 keglji, Nadinič »potegne« na 825 in že izboljša Paškvan rezultat Likovnika (866) z 880 doseženimi keglji. Zanimanje gledalcev narašča. Pred vsemi stoji vprašanje, kaj bo? Putanac popravi znamko svetovnega prvaka z 868 točkami, Bobanac konča z 856, toda na vrsti je junak prejšnje noči, Likovnik. Čeprav utrujen, se zagrize v borbo s keglji. Močnejši je od njih. Po prvih 50 lučajih doseže 242 točk, po- 100 lučajih — 454, v drugih 100 lučajih pa 480 točk — nov svetovni rekord 934 kegljev!!! Tekmovaje je končano, sodniki seštevajo rezultate, pa nimajo miru na kegljišču je veliko navdušenje — mladi Likovnik je po petih letih porušil svetovni rekord Boža Kombola z 927 keglji! Kdor je bil ob teh trenutkih priča borbene igre naših reprezentantov, je moral priznati, da je kegljaški šport res pravi šport borbenosti, požrtvovalnosti in visoke morale tekmovalcev, kajti vsi naši »rezervisti« so z 5154 keglji postavili nov svetovni rekord in premagali tudi jugoslovansko A-reprezentanco s 157 točkami. Prava moč B-reprezentance se pokaže tudi v povprečku, ki je pri vsakem tekmovalcu te reprezentance za eno točko boljša od rezultata, ki ga je z 862 točkami dosegel oficielni svetovni prvak Bayerl. Zadnje je bilo nasporedu tekmovanje žensk za naslov prvakinje med posameznicami. Ali bodo Avstrijke spet zmagale? Gledalci so nestrpni. Buličeva in Šimu-ničeva kar dobro opravita svoje delo. Prva se uvrsti na 6., druga pa na 8. mesto. Ze gre glas po dvorani: »Since-kovi pada kot po naročilu!« Gruča gledalcev se zbere ob stezi, kjer tekmuje Zagrebčanka Jelica. Po prvih 50 lučajih doseže 197 kegljev. Navdušenje narašča, vsa dvorana se zlije v eno samo skandiranje »Jelica, Jelica«. Najbolj navdušen je nogometaš Čajkovski, ki je »dirigent« tega »zbora«. In Jelica Sinček konča svojo nalogo odlično — s 417 točkami osvoji naslov svetovne prvakinje in postavi nov svetovni rekord!! Torej Jugoslovani niso od muh! Med prvo de-setorico se uvrstita še Slovenki Tepino va iz Ljubljane s 350, in Švajgerjeva iz Zagreba s 331 točkami. Najboljša Avstrijka pa je Schmoranzer jeva s 286 točkami. boljši Slovenec Kobal je v konkurenci (med posamezniki in ekipno) dosegel najboljši povpreček med Jugoslovani, Starc se je v skupnem plasmaju po doseženih točkah uvrstil na 8., Martelanc pa na 16. mesto med 42 tekmovalci. Tudi slovenske zastopnice Tepino va, Erjavčeva in Kavčičeva so se ugodno plasirale. Najbolj nazorno pa potrdi kvaliteto kegljaškega športa v Sloveniji izjava reprezentanta Paškvana, ki je dejal: »Slovenci so nas prekosili. To je posledica njihovega sistematičnega treninga, Likovnik in Kobal pa sta igralca svetovnega formata.« Odmev med inozemci? Zastopniki tujih ekip so pohvalili vzorno organizacijo te velike prireditve. Zadovoljni so bili s sprejemom in tudi s tehničnimi pripravami. Po njih mnenju so sodniki opravili svojo nalogo brezhibno. Le nekaj jim ni šlo v račun — presenetljiv rezultat Jugoslovanov. Medtem ko so tekmovalci Z. Nemčije, Francije, Švice, Saara ter Finske priznali primat ''Jugoslovanov, se Avstrijci s tem niso mogli sprijazniti in «o to tudi Najboljša Jugoslovana na svetovnem kegljaškem prvenstvu, član ljubljanskega Železničarja, svetovni rekorder Avgust Likovnik in članica Medved-grada iz Zagreba Jelica Šincek, svetovna prvakinja in rekorderka nešportno gesto pokazali. Najbolj simpatična sta bila zastopnika Finske, Francozi pa so mi še posebej naročili pozdrave vsem Slovencem in zahvalo nai prijateljskim sprejemom od strani Jugoslovanov Tone Bančil Mow slov&m&kš eMpui rekord Slovenija : Nemčija 24:23:2254 Svetovno prvenstvo — uspeh za Jugoslovane in Slovence Ce torej primerjamo vse rezultate, dosežene na tem prvenstvu, nam ni težko ugotoviti, da so jugoslovanski tekmovalci daleč prekosili vse ostale in tudi same sebe. Zveznemu kapetanu bi bilo verjetno sedaj še težje sestavljati reprezentanco, ker bi .oral upoštevati »rezerviste«, ki so na tem prvenstvu dokazali, da bi upravičeno lahko nastopali v konkurenci. Toda tudi Slovenci so doprinesli velik delež k tej pomembni zmagi. Gusti Likovnik je svetovni rekorder, drugi naj- Po svetovnem prvenstvu so se kegljači Zahodne Nemčije ustavili tudi v Ljubljani in v petek odigrali na kegljišču Ilirije z reprezentanco Slovenije prijateljsko tekmo. Ljubljančani so imeli priložnost videti boj dveh močnih ekip, kjer pa so bili uspešnejši Slovenci in zasluženo zmagali. Zmaga je tembolj pomembna, ker je bil dosežen tudi nov slovenski rekord na 6X100 lučajev mešano. Najboljši v slovenski reprezentanci je bil Starc iz Kranja, zelo dobra sta pa bila tudi Kranjčan Ambrožič in mladinski republiški prvak Gabrovšek. Naši reprezentanti, ki so nastopili v slovenski ekipi, pa tudi gostje so bili oč$.vidno utrujeni. Ob tej priložnosti je KZS tudi nagradila Likovnika za njegov uspeh v Beogradu z ročno uro. Rezultati: Zahodna Nemčija 2254 (Wie-ger 359, Schmid 363, Sonntag 390, NoM 378, Lehmann 391, Damman 373). Slovenija 2423! (Gabrovšek 406, Stal* 434!, Štefe 405, Kobal 393, Ambrožič 421« Likovnik 364). Železničar : Niirnberg 2379:209? V predtekmi sta se srečali moštvi ljubljanskega Železničarja in Niirnberg^ in so zmagali domačini z visoko razlik* 284 točk. Najboljši je bil Mlakar s 4lS» pri gostih pa Braun s 412 točkami. TP kazal se je tudi Glavič. Kegeti Proslavo 90 - letnico »PARTIZANA« (Nadaljevanje s 1. strani) sl užene zmagali odbojkarji Frama pred St. Vidom in Škofjo Loko, pri mladinkah pa vrsta iz Novega mesta. V košarki (? moštev) so pri članih zmagali Kranjčani, pri članicah pa košarkarice Železničarja iz Maribora. Med mladinci so prepričljivo zmagali tekmovalci iz Medvod, pri mladinkah pa vrsta Murske Sobote. Najvišjo kvaliteto so pokazali mladinci iz Medvod. zbor. Zbor je otvoril predsednik »Partizana« Narodni dom tov. Savnik Tomaž, za njim pa je govoril nestor naših telovadcev in eden najbolj zaslužnih članov za razvoj slovenske telesne vzgoje dr. Viktor Murnik. Žal pa je slavnostnemu zboru prisostvovalo razmerama majhno število članstva. Slavnostna javna telovadba Orodna telovadba Včeraj so se dopoldne pričele tekme v vajah na orodju, popoldne pa ▼ mnogoboju, V vajah na orodju (I., II. in HI. razred) je nastopilo 216 telovadcev in 335 telovadk, skupno 551 posameznikov. Nastopajoči so pokazali razmeroma dobro uvežbanost, posebno so se Izkazali nekateri tekmovalci iz podeželja. To je razveseljivo dejstvo, ki nam potrjuje, da se bo orodna telovadba pričela razvijati tudi na vasi. Zmagovalci: Vrste, člani — L razred: Jesenice 444.10; H. razred: Vič 413.60; III. razred: Javornik 432.60. Članice — II. razred: Narodni dom 390.50; III. razred: Vič 409. Mladinci — II. razred: Vič 424.30; III. razred: Celje-mesto 445.50. Mladinke — I. razred: Maribor Žel. 542; EL razred: Idrija 374; IH. razred: Vič 394.80. Posamezniki, člani — I. razred: Oblak (Jes) 80.10; fl. razred: Vevar (Mež) 75.50; IH. razred: Slamnik (Jesenice) 79.60; članice I. razreda: Okorn (Vič) 102.10; fi. razred: Usenik (N. dom) 68.40; IIL razred: Gruden (Vič) 70.00; mladinci — L razred: Veber (C 1) 78.80; il. razred: Pokom (N. dom) 75.60; HI. razred: Bari (Slo-venjgradec) 76.30; mladinke I- razr.: Podgoršek (Mrb) 92.50; II. razred: Murovec (Idr.) 67.60; III. razred: Obermajer (Žirovnica) 69.20. Uspehi vrst v telovadnem mnogoboju: mladinke: I. razr. Maribor 542.9, II. razr. Idrija 374,2, III. razr. Ljubljana Vič 394,8; članice: II. razr. Ljubljana (Nar. dom) 390.5, III. razr. Ljubi jana-Vič 409; mladinci: II. razr. Ljubijana-Vič 425,3, III. razr. Celje 445,5; člani: I. razr. Jesenice 444,1, II. razr. Ljubljana-Vič 413,6, III. razr. Javornik 432,6. Zmagovalci med posamezniki: Mladinke: Zofka Podgoršek (Žel. Mar.)92,5, Vera Murovec (Idrija) 67,6, Mija Otermajer (Žirovnica) 69,2. — Članice: Draga Okorn (Ljubljana-Vič) 102,1, Milena Usenik (Ljubljana, Nar. dom) 70, Meri Gruden (Ljubijana-Vič) 70. — Mladinci: Tine Veber (Celje-Gaberje) 78,8, Sve-tovid Pokom (Ljubljana, Nar. dom) 75,6. Točno ob 15. uri so prikorakale na telovadišče ter pred glavno tribuno, na kateri so bili na j višji predstavnik naše ljudske oblasti ter »Partizana«, pionirke in skupina, ki je dvignila zastavo. Po pozdravu so pionirke ter za njimi pionirji prav lepo in skladno izvedli razmeroma težke vaje, nakar so na igrišču nastopili atleti. Tekmovalci »Partizana« iz Nove Gorice ter Narodnega doma so se pomerili v izmenskem teku 4 X 100 m, nato so člani atletskih društev Odred, Svoboda in Železničar tekmovali v balkanski štafeti, Zci zaključek pa so tekle 100 m še atletinje Odreda in Železničarja. Točka je vzbudila zaradi napetih borb precej zanimanja, ni pa bila najbolje pripravljena ter je bik) treba na tekače preveč čakati. V naslednji točki so člani in članice ter mladinci in mladinke nastopili na orodju. Nastop je bil zelo uspešen, zlasti pa je treba pohvaliti vrsto članov iz Hrastnika in C el j, , ki je na drogu izvajala res vrhunske vaje. Nekoliko manj so uspeli mladinci z vajami s palicami, zato pa so mladinke kljub težkim vajam Mire Cednikove zavoljo dobre izvedbe vzbudile odobravanje. Mnogo ži-^ vafanosti in prijetno vzdušje na telovadišču so ustvarili pionirji in pionirke z raznoterostmi in igrami. Izvedbo članskih vaj za mesto je nekoliko motila netočno izvedba, zato pa so zopet bolje uspele članice z vajami s kiji, ki jih je sestavila Jelica Vazzaz. Mladinci so uspešno prikazali nekaj minut igre odbojke in košarke, nakar so zopet nastopile članice in mladinke z vajami za vas, ter jih izvedle skladno in uspešno. Za njimi, pa so člani in mladinci z vajami za vas z res dobro izvedbo navdušili občinstvo in želi zasluženo priznanje. Nastop je občinstvo mestoma navdušil, prav gotovo pa ni mogel zadovoljiti strokovnjakov in vseh tistih, ki jim je razvoj naše splošne telesne vzgoje pri srcu. Kvaliteta izvedbe posameznih točk ni bila ve-; dno najboljša, kar priča o premajhni marljivosti in resnosti Se manj pa , smo lahko zadovoljni s številom na- i stopajočih. Sicer so bili ženski oddelki močnejši od moških, vsi sku-,paj pa še zdaleka niso dosegli št e- : vilčne moči oddelkov pred vojno. , Deloma je temu krivo dejstvo, da danes društva iz podeželja, zlasti p» še iz oddaljenejših krajev, težja zmorejo stroške za prevoz in hrano; prav gotovo pa drži tudi to, da bo treba v naših partizansikh društvih še veliko dela in naporov ter ponekod tudi dobre volje, da bomo končno tudi v praksi našli pravilno pO* in način, kako privabiti mladino * telovadna društva. O tem smo ž* mnogo pisali, pa tudi vodstvo »Partizana« je že razpravljalo o tem U> bo še razpravljalo. Prepričani sma da ne zastonj in da bomo kmalu stopili na pravilnejšo in trdnejšo po* ter se bodo telovadnice in vadiš 68 sploh polnila z mladino bolj kot danes. Nastop sam je v tej smeri ž« pokazal prve rezultate teh prizadevanj, vendar pa mislimo, da je 14 točk 9 točk, posvečenih prostim vajam, le preveč. Res je, da je t* oblika nastopanja za masovne nastope najprimernejša oz. nekateri mislijo, da je najprimernejša; kiju® temu bo le treba vztrajno iskati poti naprej in se oddaljiti od že ustaljenih konvencionalnih oblik ter preiti k načinu, ki bo poživil tako de; lo v telovadnicah kot končno tud* naše množične telovadne nastope. Slavnostni občni zbor B-reprezentanca Jugoslavije, ki je na svetovnem prvenstvu dosegla ekipni svetovni rekord. Od leve proti desni: Paškvan, Bobanac, Likovnik, Nadinič, Kombol in Putanec Po končani generalki za slavnostni javni nastop, ki se je pričela že danes zgodaj zjutraj na telovadišču v Tivoliju, se je pričel ob 11. uri v Narodnem domu slavnostni občni Članice »Partizana« Narodni dom in Jesenic so s svojimi vrhunskimi vajami na dvovišinski bradlji nastop izredno poživile, pravtako člani, ki so nastopili za njimi, z vajami' na drogu. Za zaključek so nastopili telovadci »Partizana« Narodni dom, društva, ki mu je proslava bila tudi namenjena s slavnostno točko »Pesem slovenske mladine«. Kompozicija je sestavljena iz vaj in telovadnih plesov dr. Murnika, Gregorke, ing. Lindtnerja. Čelikove in Vazzazove. Vse to je uspešno povezal v celoto ing. Lindtner, telovadci in telovadke pa so s precizno izvedbo točki pripomogli do zasluženega uspeha, obenem pa jubilejnemu nastopu dali najlepši zaključek. Pa še nekaj! Jubilejni nastop ie praznik vseh tistih društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, pa naj bode to partizanska ali pa športna. Šport-niki so svoj dolžni prispevek dali * precej skromni obliki. 90 let slovenske telovadbe je izredno pomembe® praznik in tega bi se morale najrazličnejša športna društva iz Ljubljane zavedati v večji meri ter prosto; voljno stopiti v stik s partizanski!** društvi in napraviti vse, da M nastop res nudil popolno sliko vsa® prizadevanj, ki jih Slovenci kažem6 na polju teselne vzgoje. Povezava med »Partizanom« in športnimi društvi mora postati prav danes, ko tudi v športu zadevamo na pojave nezdravega pojmovanja, čedalje močnejša, sodelovanje s partizanskim društvi in športnimi klubi pa mo*"® tudi v praksi postati tako, kot }* zahtevata stvarnost in si to želir vsi resni delavci na področju teles11® vzgoje. Telovadišče je bilo ob pričetk* nastopa slabo zasedeno, število gl®' ; dalcev se je potem povečalo, ver.djk pa ni bilo tako, kot bi to zasluži* 1 tako značaj nastopa kot kvaliteta m j prizadevanja organizatorjev, vod m ■ kov in telovadcev. | Ceraj izenačil rekord na 3000 m | Pred republiškim prvenstvom v tenisu Mladi njihovo letošnjo igro primerjamo z lanskimi nastopi, prav neverjetno napredovala. Več izgledov je vsekakor na strani Lovreca. Poglavje zase pa so mladinke. V tej disciplini, ki je bila zadnja leta naš ponos, nismo uspeli vzgojiti Winterhalterjevi in Lovrečevi enakovrednih naslednic. V Mariboru in Ljubljani je sicer nekaj talentiranih posameznic, ki jim pa še brez dvoma primanjkuje tekmovalne rutine. Treba se jim bo torej z vso resnostjo posvetiti! (Tema za plenum TZS!) Sicer bo pa prvenstvo samo pokazalo, ali so bile naše napovedi pravilne. KU kandidati izenačeni © Mladinke letos nazadovale © Zakaj ne prirejamo republiških turnirjev? Le še nekaj dni nas loči od pričetka republiškega prvenstva v tenisu, ki bo v Ljubljani od 3. do 5. julija. Ker je to za slovenske teniške igralce najvažnejši in pravzaprav edini turnir, je prav, da posvetimo tej prireditvi nekaj prostora že vnaprej. ti Letos smo poz ni... i' '*'0 se nanaša na plenum Teniške zve-'t Slovenije, ki bo letos zaradi izredne V tuacije (službena odsotnost vodilnih i- g P^cionarjev) kar istočasno z republi-prvenstvom. To je velika škoda, j na plenumu je treba »pripraviti« °vo sezono, kritično pregledati delo v r j^teklem lotu in sprejeti sklepe, s ka-^ n se v preteklosti storjene napake d JJ^vljajo. Med drugim je treba dolo-” tudi uradno jakostno lestvico igral-I ^ In sestaviti koledar prireditev. Za J86 to je termin (4. julij) že precej po-J?1, Kljub temu pa pričakujemo od vo-ubih in marljivih funkcionarjev TZS, ^ bodo prav zaradi tega s podvojeno 0 skušali rešiti vsa pereča vprašanja • °venskega tenisa. fcopet samo en republiški turnir f . nekaj let »jokamo« zaradi pomanj-j turnirjev, kar je res velika ovira p razvoj, predvsem mlajših igralcev. ^htagati si pa ne znamo! V »Poletu« 6 pred meseci že nakazali, da je nuj-l| tudi v tenisu uvesti tako imenovane ePubliške turnirje (ali ni morda prav tem v zvezi nagili napredek slovenske- Na velikem mednarodnem tekmovanju v Stuttgartu sta nastopila tudi Jugoslovana Ceraj in Mihalič. Ccraj je dosegel 5. mesto in je z rezultatom 8:18.8 izenačil jugoslovanski rekord Mihalič, ki se je nekaj časa zdravil pri prof. Gerschlerju v Freiburgu, je verjetno prebolel poškodbo, saj je dosegel na 3000 m svoj osebni rekord z 8:20.4, iz česar lahko sklepamo, da bo letos ponovno dosegel odlične rezultate na 5 in 10 km. Ostali rezultati: 100 m: Fiitterer (N) 10.4, Kraus (N) 10.6, 200 m: Fiiterer (N) 21.3, Kraus (N) 21.6, 800 m: Brenner (N) 1:54.3, 1000 m: Lueg (N) 2:22.2, Nielsen (Danska) 2:22.4, Boysen (Norv) 2:22.5, 1500 m: Schmiedmer (N) Spet ,c4exa‘ Miiller ■ e a Kraj: Ljubljana, soba, v kateri ima prostore atletska sekcija Odreda. Cas: pretekli teden. Osebe, ki nastopajo: niso važne. »Halo, halo! Je tam Atleski savez Jugoslavije?« Beograd: »Jeste, šta želite?« Ljubljana: »Kakor veste, je naš član Mtiller Janko dosegel v soboto 47.55 m v 3:55.4, 7000 m: Herman (Bel) 8:06.6, Reiff metu diska' ^11 bo odšel z reprezen- 4- n . v A v, evO « Norveški metalec kopja Roberg je dosegel z rezultatom 71.25 m nov državni rekord. Na istem tekmovanju je Strandli vrgel kladivo 59.69 m. (Bel) 8:13.6, Julin (Fin) 8:15.0, Theys (Bel) 8:16.0, 400 m ovire: Hebel (N) 55.8, daljina: Wcssels (Nizoz) 7.08, palica: Schneider (N) 4.10, disk: Hipp (N) 46.85, kopje: Hyytiiiinen (Fin) 68.41, Koschel (N) 67.41, kladivo: Wolf (N) 54.63. V finalu ženskega ekipnega prvenstva Italije v atletiki je zmagal zopet lanskoletni prvak Bergamo z 8406 točkami pred Torinom (8388) in Bologno z (7646). Boljši rezultat tega tekmovanja: 100 m: Leone 12.1, 200 m: Leone 25.2, Pinto 25.8, 800 m: Bombardieri 2:24.2, 800 m ovire: Grcppi 11.8, Musso 12.1, višina: Palmesino in Bindozzi 150, daljina: Pinto 5.36, krogla: Piccinini 12.88, disk: Netz-bandt 39.85, Cordiale 39.79, kopje: Turci 40.71, 4 krat 100 m: Bologna 49.6. tanco v Atene?« Beograd: V telefonu nekaj zaškriplje... »Znate drugovi ... pa ... neče iči, jer je odrejen Kmjajič . . .« Ljubljana: ??? — — »Kako to, saj je Miiller vrgel disk več kot dva in pol metra več od Krnjajiča??« Beograd: »Pa znate, u Beogradu su bacali na slabom bacalištu... i Krnja-nič inače uvek baca 49 m . .. Ljubljana: ???... »Ne moremo se strinjati s tako nepravilno odločitvijo!« Beograd: »Pa Miiller ima još moguč-nosti, da ide u Norvešku. Uzečemo ga onda u obzir za reprezentanci ju . . .« * To je »sličica« iz ponovne »afere Miiller«, kajti Jankota so že enkrat »upravičeno« zamenjali s Krnjajičem. To je ; sa damiznega tenisa?). Vendar pa do se- v tej smer? še nismo nič storili. *°da, kajti ura zamujena, ne vrne se ‘">bena. Republiško prvenstvo posamez-*ov je torej tudi letos edini turnir, a katerem bc."o sodelovali vsi najboljši *°venski igralci. Kdo so favoriti? pri članih bodo borb brez dvoma naj-aat»mivejše. Sedemkratni slovenski pr-yak Razboršek, ki na dosedanjih repu-Uških prvenstvih še ni doživel poraza, 0 imel letos težje stališče kot kdajkoli ffl Njegovi glavni nasprotniki so: ener-wni Čebular, ki ga je že premagal (pre-ek% nedeljo na klubskem prvenstvu), (“Soki Suhar, ki je, kot pravijo, šele ie-108 resno začel trenirati in končno še “dadi Vlasak iz Maribora, ki Je v tej !^2oni dosegel več izvrstnih rezultatov. a tudi drugih (Slana, dr. Škapin, mr. AIbaneze, inž. Podlesnik in Zerovec) ne Sthemo pozabiti, čeprav njihovi letošnji tezultati za njih niso kdovekaka pripojila. Kakor pri članih, tako bo tudi pri čla-jah glavni čar prvenstva v borbah Starih« proti »mladim«. »Mladi« imajo * lansko državno mladinsko prvakinjo ^ihterhalterjevo, ostro Lovrečevo in orbeno Tropovo, več upov na uspeh. . °letu mladih pa se bo zoperstavila ru-jba naših dolgoletnih zastopnic, kot so: >, • Mairova, Zamanjeva, Čopova in t^larjeva. p mladincih se bosta v finalu prav ^oiovo srečala Mariborčan Lovrec in RlaU Pucihar iz Ljubljane. Oba sta, če Kaj uk + smuči = Hip Jože V Institutu za elektrozveze v Ljubljani lahko srečah poznane in priznane športnike: državnega prvaka v dviganju uteži Colariča, bivšega trenerja državne reprezentance v odbojki Cirmana, kegljača Perka, smučarskega učitelja Šuštarja Janeza itd. Med temi športniki se je znašel na vsakodnevnem delovnem mestu še sedanji državni prvak v kajaku Ilija Jože, ki ga poznamo tudi kot izvrstnega alpskega vozača. Prejšnjo nedeljo je Ilija v Tacnu na mednarodnem kajak-slalomu osvojil v ostri mednarodni konkurenci prvo mesto. Joža je po tekmovanju navdušeno pripovedoval o vtisih vožnje, obraz pa mu je zažarel, ko so mu funkcionarji povedali., da je »nažgal« prav vse nasprotnike. Ilija Jože je prikupen in resen športnik, zato ierad govori o sebi; toliko bolj pa govorijo njegovi rezultati v raznih športih, saj menda ni panoge, kjer ne bi poizkusil svoje znanje. Sicer pa pustimo, naj Jož sam spregovori: »Če bi mi kdo rekel, naj izbiram med obema športoma, med kajakom in smučanjem, se ne bi mogel odločiti, kateri mi je ljubši. Pozimi je moje naj večje veselje smučarija, poleti pa zamenjam dilce s čolnom. Da bi iskal kakšno sorodnost, med kajakaškim in smučarskim športom, nima pomena, kajti eno kakor drugo tekmovanje zahteva svojevrstne priprave. Nekaj pa je le skupnega pri obeh vožnjah: namreč psihološka priprava za obe panogi je v bistvu ista. Voziš skozi vratca, pa naj bo pri kajak-slalomu na vodi ali pa pri slalomu na snežni poljani.« Joža je doma iz Jesenic. Do 1. 1940 se je družil z jeseniško športno mladino, kasneje pa se je po preselitvi v Ljubljano pridružil ljubljanskim športnikom. Med kajakaše so ga pritegnili 1. 1947, ko je bil še študent na srednji tehnični šoli. Rad se je družil z znanimi kajakaši. predvsem pa z ing. Malahovskim in Dro-venikom. 2e naslednje leto si je osvojil državno prvenstvo na divjih vodah v Žirovnici. »Or tudi za kajakaške tekme se je treba temeljito pripravljati, in še kako’ Naše priprave za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec, so po-mankljive. Vem, n. pr. za Čehe, da se že leto dni pripravljajo za to tekmovanje in do podrobnosti študirajo vsako kretnjo, ki je včasih na vodi lahko usodna.« Tudi oprema naših kajakašev po mnenju tov. Ilije ni najboljša. Joža zatrjuje, da bi lahko gradili najkvalitetnejše čolne, ker imamo jesena dovolj, ki je za gradnjo takih čolnov najprimernejši. »Upam«, je smeje pripomnil, »da bo tov. Hafner, konstruktor pri ELANU, vendarle ustregel našim željam in se še bolj potrudil, kakor doslej. Pa tudi v vrstah kajakaških funkcionarjev ni vse rožnato . . .« O smučariji ima Ilija prav tako svoje nazore. 2e kot »pokovec« je opazoval bivše »kanone« Žnidarja, Pračka, Hei-ma in druge ter sam poizkušal posnemati njihove vragolije. Takoj po osvoboditvi se je znova z vso vnemo lotil smučanja in se prav kmalu s trdim delom izkopal iz povprečnosti. Slalom je njegova »slaščica«, pa tudi v veleslalomu je že dosegel pomembne uspehe. Sam pravi, da sta mu ti dve disciplini pri srcu zaradi kvalitetnejših smuči, medtem ko za smuk še nima primernih. Šel je skozi šolo Urbarja in Pračka, vendar ga za enkrat še noben od trenerjev ni v vsem zadovoljil. Joža je posečal v JLA tudi pilotsko šolo in je danes motorni pilot III. reda. (lija Jože pri stroju v delav-33 c i Instituta za elektrozveze čudnega, če Ilija kot vsestranski športnik lahko dosega danes tako izredne uspehe. In še to moramo poudariti, da so njegovi vrhunski rezultati neposredno amaterski. Pošteno si služi svoj kruh od —14. ure v delavnici Instituta za elektrozveze. Ko pa je pozimi nekaj tednov treniral, da je pozneje zastopal državo, je moral prodajati svojo imovino, da se je lahko preživel, kajti podjetje Pa ne samo to, poznamo ga že, ko je . pred leti osvojil publiško prvenstvo v mu je pač izposlovalo le brezpla-poltežki kategoriji v boksu, tudi atlet- čen dopust. Da, da, ,oža ni vsem ska steza ga je včasih pritegnila, nikdar tako postlano, kot »asom« I. zvez-pa ne zanemarja -orodne telovadbe. Nič ne nogometne lige ... V ČEM TIČI SKRIVNOST USPEHOV ameriškega športa ? Zelo težko je v kratkem sestavku razložiti »skrivnost« uspehov ameriškega športa. Na splošno ljudje mislijo, da so ti uspehi posledice boljše tehnike in večjega strokovnega znanja ameriških trenerjev (coatch). Priznaninemški strokovnjak in atletski trener Toni Nett je lani potova dva meseca po ZDA, da bi čim bolj podrobno spoznal ameriški šport, zlasti pa vzroke doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Iz njegovega članka, ki ga je priobčila ugledna nemška športna revija, set/o izbrali nekaj najpomembnejših odstavkov. Številna izvrstna vežbališča .J‘Se preden sem odšel na študijsko ruvanje v ZDA, sem si bil na jas-tj,ra- da tam ne bom odkril v atle-g!*1 kakšne nove tehnike. Toda med inrn-m spoznavanjem neke tehnike ,niene pravilne uporabe je precej-r^a razlika. Moja naloga je bila to-j..1 Y tem, da najdem tisti nepozna-6initelj, ki napravlja to, tudi g'*th znano tehniko, v Ameriki mno-s Uspešnejšo. Upam se trditi, da ta činitelj — ali bolje — te čilije spoznal, vendar ne predstav-nikakršne senzacije. O ameri-. em športu bi lahko napisal obšir-V-kujige; jaz pa bom poskušal pokati to, kar sem videl, v čim obliki. Dežela in podnebje Prostem, saj poznajo ponekod kf j iifornija, Florida itd.) rimo le iz ^arja. Čeprav so ZDA teritorialno 20 — krat večje kot Nemčija, imajo le trikrat več prebivalcev. Zato je v Ameriki ogromno prostora za stadione tudi v središču mest ob šolah in univerzah. Cesto ima ena sama gimnazija svoj stadion, ki sprejme tudi do 40.000 gledalcev (n. pr. City stadion New Orleans). Stadioni univerz so seveda še mnogo večji, skoraj vsaka univerza ima v sklopu univerzitetnih poslopij 4 velike športne objekte: nogometni stadion, stadion za bašebal, atletski stadion in pa veliko zgradbo z moderno opremljenimi telovadnicami, plavalnim bazenom in dvoranami za boks, košarko, odbojko itd. En sam stadion ne bi zadostoval za eno univerzo, kajti vsi študentje se ukvarjajo s športom istočasno od 15. do 17 .ure. V ZDA je 40 univerz in kolegijev, ki imajo več kot 10.000 študentov (univerza v New Yorku celo 60.000!), zato je nujno, da imajo te šole toliko športnih naprav. Razume se, da je za vsakodnevni trening potrebna izdatna prehrana. Kot gost mnogih univerz sem lahko ugotovil, da je hrana študentov tako po kvaliteti kakor tudi po množini izvrstna. Živi jenska radost mladih Ameri-kancev je nepopisna, skoraj vsak mlad državljan ZDA čuti posebno potrebo in smatra za svojo dolžnost, da se ukvarja s tem ali onim špor- tom. V ZDA nisem našel niti ene skupine ljudi, ki bila sovražno razpoložena do športa: niti politične stranke, niti verskih skupin, niti ne šolskih oblasti, industrije, upravnih organov itd. Vsi državljani v ZDA so namreč v mladosti šli skozi enak šolski sistem. Amerikanec ne pozna enostranskega povzdigovanja duševne vzgoje nad telesno kulturo, ki človeku že po prirodi pripada. Prepričam so, da lahko zdrava znanost in umetnost ter kultura zraste le iz zdrave narave. Vsako tekmovanje v kakršnikoli obliki smatra Amerikanec za izvrstno sredstvo, ki vzgaja možatost in strogost do samega sebe. V ZDA je samoposebi umevno, da je šport na univerzah in kolegijih (1850 po številu) obvezen v 1. letniku, cesto pa tudi še v drugem. Če v tem pogledu primerjam ameriške univerze z nemškimi, vidim, da smo pri nas mnogo na slabšem. Ni vzrok pomanjkanje športnih prostorov temu krivo, da pri nas ni obveznega pouka na univerzah, marveč profe ■ sorski »ponos«. Naši profesorji (namreč nemški) z zaničevanjem gledajo s svojega »duševnega Olimna« na športnike; večina se niti ne zaveda, kako klavrne pojave bi bili v ZDA. Kako drugače je v Ameriki! Har-ward, Yale, Princenton — to so imena slavnih univerz, ki slove tako v znanstvenih krogih, kakor tudi med športniki. Med gledalci rugby tekem lahko vidite pomešane med seboj profesorje in študente in ne vem, kateri bolj glasno »navijajo«, Kakšno navdušenje, kakšna življenska radost pri enih in drugih! Ali so morda zaradi tega te univerze kaj manj pomembne na znanstvenem področju? (Konec prihodnjič) Jimgvvirt 800 m 1:48.6 Na tekmovanju v Pragi je dosegel Čeh Stanislav jungrvirt, svetovni rekorder v teku na 1000 m, odličen rezultat 1:49.6 v teku na 880 yardov. Ta rezultat je le 4 desetinke sekunde slabši od svetovnga rekorda Angleža Woodersona in Amcrikanca Whitfielda. Vmesni čas Jungvvirta na 800 m je znašal 1:48.6, kar je nov češki rekord in najboljši letošnji rezultat na svetu. Na različnih tekmovanjih o ZDA so bili doseže! zopet odlični rezultati: 100 y: Boyd 9.5, 220 y: Thomas 20.9, 440 y: Lea 47.4, Sor-gen 47.8, 120 y ODire: Davis 13.6, višina: Davis 205.1, Sbcltou 204.5, Dyer 204, krogla: Meyer 16.75, k_op\e: Held 75.01. EHU]5IESS3SnH£2J Železničar spes aMi pvvak republ. lige Čeprav so bila za letošnje tekmovanje republiške lige v hokeju na travi prijavljena 4 moštva, so nastopila samo tri, in sicer Železničar iz Maribora, Ilirija iz Ljubljane in pa Kladivar iz Celja. Bratstvo iz Hrastnika pa je udeležbo naknadno odpovedalo. Vse tri tekme so pokazale dober šport. Železničarji so po končanem spomladanskem delu zasluženo zasedli prvo mesto, saj so pokazali tako posamezniki kot tudi moštvo v celoti najzrelejšo igro. Ilirija in Kladivar sta izenačeni moštvi, ki bosta z resnim treningom še nedvomno napredovali. LESTVICA , Železničar 2 110 5:0 3 Ilirija 2 0 2 0 1:1 2 Kladivar 2 0 1 1 1:6 1 Naslednja prireditev slovenskih hokejistov na travi bo že tradicionalni turnir mest, k; ga prireja mariborski Železničar v okviru letošnjega »Mariborskega tedna«. Predvidoma bodo nastopile mestne reprezentance Beograda. Subotice, Zagreba, Ljubljane, Celja, Zuricha in Maribora, bilo 1. 1951 za dvoboj proti Italiji v Mi- ! lanu. Pozimi je Atletski savez Jugoslavije i izdal listo kandidatov za državno repre- | zentanco. Za met diska so bili določeni: j Krivokapič, Krnjaič, Simič. Miiller Janko in Miiller Bogdan. Miiller Janko je v začetku leta bolehal na želodcu in ni treniral, o čemer je bil ASAJ obveščen, j Prvi je od kandidatov nastopil Krivo- j kapič, ki je 1. maja v Beogradu vrgel j 45.20. Dne 9. maja pa je bilo v Celju ; pregledno tekmovanje kandidatov za državno reprezentanco. Udeležili so se ga j vsi kandidati in dosegli sledeče rezul- j tate: Krivokapič 47.51, Miiller Bogdan j 45.71, Simič 44.39, Krnjajič (trikrat pre- i stopil) in Miiller Janko 43.85. Janko je j na tem tekmovanju nastopil skoraj brez | treninga le zato, ker se je čutil kot kan- ; didat obvezanega na istem nastopiti. Kr- j njajič je dosegel svoj najboljši letošnji. rezultat 47.35 m dne 23. maja v Novem Sadu. Pred I. kolom lige je od kandidatov nastopil le še Krivokapič, ki Je i vrgel v Atenah 26. maja 47.09. V I. kolu j lige 30. maja sta vrgla v Beogradu Mii-ller Janko 45.82, Miiller Bogdan pa 41.52 m. 2e 5. junija je beograjski »Šport« objavil sestav državne reprezentance v nekaterih disciplinah in v disku sta bila kot definitivno določena Krivokapič in Krnjaič. Ce bi bil troboj v Atenah takoj za tem, bi bilo vse v redu. Danes pa je situacija nekoliko drugačna. Dne 14. junija bi moralo biti v Zagrebu drugo pregledno tekmovanje kandidatov za državno reprezentanco,, vendar je odpadlo, in je ASAJ sporočil, da bo kot izbirno tekmovanje za sestavo reprezen- j tance veljalo II. kolo lige. Medtem pa sta direktna nasprotnika za vstop v reprezentanco Miiller Janko in Knjajič nastopila še po enkrat. Miiller Janko je 6. junija v Ljubljani vrgel 46.32 m, Krnjajič pa 14. junija v Jtaunchenu 44.67 m. Krivokapič, ki je bil že siguren za reprezentanco, pa je v Beogradu dosegel celo 50.58 m. V odločilnem tekmovanju (II. kolu li- | ge) so dosegli kandidati sledeče rezui- ‘ tate: Krivokapič 48.07, Miiller Janko 47.55, I Miiller Bogdan 46.61 in Krnjajič 44.95. , Prednost Miiller Janka pred Krnjaičem i je torej očitna, zlasti še zato, ker je v j svojih rezultatih stalno napredoval, do-čim je Krnjaič nazadoval. Izgovor ASAJ, da je Krnjaič sposoben za mete okoli 49 m, je precej jalov. Tudi če bi to bilo res (kar trenutno še ne verjamemo), odloča končno le doseženi rezultat, ne pa neka »imaginarna« sposobnost. Pri sestavi državne reprezentance za Atene pa je ASAJ postopal v različnih disciplinah kaj različno. Za troskok je bil 5. junija določen poleg Radovanoviča še Milovanovič, ki je v II. kolu sko- i čil 14.37 m. Zagorc je bil za 10 cm (!) boljši in je, kar je povsem pravilno, odpotoval v Atene. Podobno je bilo v kop- i ju: kot drugi metalec je bil določen Belec in kot tretji Pavlovič. Odpotoval pa ni ne prvi ne drugi, ampak Stankovič, ki je bil v H. kolu lige boljši od obeh. Drugače pa spet na 800 m: prvotno je bil določen Hočevar. V ligi je boljši od Krstiča, vendar bo startal v Atenah Kr- i stič. Še drugače v slučaju Mtiller j a Jankota. Janko ima s 47.55 m drugi letošnji rezultat v državi, ki je boljši od najboljšega rezultata Krnjaiča (47.35). V ligi pa je bil Janko celo za 2.60 m boljši. Ni nam jasno, kako ASAJ utemeljuje svoj korak, kajti tudi tretji izgovor, ki so ga uporabili, češ, da so že dvignili potni list za Krnjaiča, je bil kaj neprepričljiv. Ce pa so določili Krnjaiča v reprezentanco že kar »a priori«, ne glede na rezultat, potem naj raje opustijo fraze o izbirnih tekmovanjih, saj se rezultati potem itak ne upoštevajo. Cas je že, da ASAJ preneha s forsiranjem ne- > katerih tekmovalcev na škodo drugih in da vpelje za vso reprezentanco izbirna tekmovanja po sistemu, kot ga uporabljajo n. pr. v ZDA: i oplasirana tekmovalca prideta v moštvo, ne glede na rezultate pred ali po tem tekmovanju. , In zgodi se lahko tudi, da izpade celo svetovni rekorder. Rezerviranih mest v j reprezentanci Jugoslavije pa ne sme biti | več!! timm zvezda S»@gflš«8 ed Partisaeea Prvič odkar tekmujejo jugoslovanski atlet- j ski kolektivi za moštveno prvenstvo države, je moralo moštvo Partizana, ki je že šest let zaporedoma osvojilo naslov moštvenega prvaka Jugoslavije, klonili pred boljšo ekipo. V nedeljskem II. kolu zvezne atletske lige so zbrali atleti Crvene zvezde 34.166 točk, Partizan pa 33.801. S tem sicer j še ni rečeno, da bo tudi končna zmaga pripadla Crveni zvezdi, kajti prva tri kola se računajo samo za plasma v finale, dočim je končni vrstni red odvisen od točk, doseže- : nih v finalu. Pripomniti je treba tudi, da je i nastopil Partizan brez nekaterih najboljših | atletov, n. pr. Mihaliča, Ccraja, Šegedina in j Saboloviča (samo drugi dan). Borba v finalu bo gotovo zelo ostra in bo le nekaj točk odločalo o letošnjem prvaku. V konkurenci moških ekip lahko že po II. kolu govorimo o 6 finalistih, saj so ostale ekipe že precej zaostale. Izreden podvig je napravil v preteklem kolu Kladivar, ki je prvič zbral preko 30.000 točk in se uvrstil na 3. mesto. Po II. kolu je lestvica najboljših moških ekip takšna: 1. Crvena zvezda 66.344, 2. Partizan 66.150, 3. Kladivar 59.573, 4. Dinamo 59.076, 5. Mladost 56.610, 6. Odred 56.549, 7. Spariak 54.719. 8. Vojvodina -53.143, 9. Sarajevo 51.499, 10. Železničar fLjubljana) 51.444, 11. Takovo 48.191, 12. Železničar (Karlovac) 45.897, 13. Metalne (Osijek) 45.848, 14, 2e-lezriičar (Maribor) 45.103, 15. Sloboda (Varaždin) 44.178. Ženske ekipe pa so se po prvih dveh kolih razvrstile takole: 1 Mladost 27.775, 2. Kladivar 26.920, 3. Odred 26.046, 4. Dinamo 25.637, 5. Crvena zvezda 25.307, 6. Senta 24.808, 7. Sarajevo . 23.636, 8. Železničar (Maribor) 22.940, 9. j Branik 20.180, 10. Železničar (Karlovac) 19.986«’ mednarod Dne 3. julija se bo v Strassburgu pričela letošnja dirka »Tour de France«, ki bo že 40. po vrstnem redu. Najdaljša je letos 8. etapa Nantes—Bor-deaux (337 km). Najvažnejši prelazi so Aubique (10. etapa), Aspin (11. etapa) in Lautaret (19. etapa). Na:višja ločka »Toura« je Col d’lsoird (2350 metrov), kateremu sledi edina etapa na kronometer (Lyon—St. Etyenne: dolžina 60 km). Slika zgoraj kaže zemljevid letošnjega »Toura« z naskokom preko 18 minul! V nadaljevanju kolesarske dirke po Švici jc v 6. etapi Luzern—Bellinzona zopet zmagal Švicar K oblet, ki je prevozil 189 km v 5:23:07 pred Schaerom in Grafom (oba Švica). V 7. etapi na progi Bellinzona St. Moritz, dolgi 215 km, so zasedli prva tri mesta zopet Švicarji. Zmagal je Metzger v času 7:02.48 pred Kobletom in Schaerom. V zadnji etapi (St. Moritz—Ziirich) je dosegel Koblet sigurno zmago, saj je za več kot 12 minut prehitel vse tekmovalec. Končni pasma dirke po Švici: 1. Koblet (Sv) 50:22:11, 2. Schaer (Sv) zaostanek 18:41, 3. Barozzi (I) 23:20, 4. Cle-rici (I) 24:28, 5. Fornara (!) 26:52, 6. De-filipis (1) 29:30. V oceni za gorsko nagrado je zmagal Schaer z 52 točkami pred Gidudi-cijem (I) 34 in Grafom (Švica) 28. Na kolesarski dirki po Toskani, dolgi 245 km, s startom in ciljem v Firencah, so sodelovali vsi najboljši italijanski kolesarji, razen onih, ki so vozili po Švici. Stori Bartali je dosegel zopet pomembno zmago, saj je uspel vse svoje konkurente prehiteti skoraj ea 3 minute. Coppi je zaradi defekta odstopil, Magni pa je pravtako zarr
  • bodo spremljali z ladjami. Toda Jo*1, se je zasmejal: »O ne, hvala lepa, pf° zalivskemu toku pa ne bom plaval.« , S tem je bila zadeva končana. Casopi5. so Johna slavili do nebes, dokler ni * j v pozabo, ko so prišle na vrsto nov senzacije. Dolga leta ni nihče izved6’; da je Braddfield najel spretnega in V°. gumnega jadralca, ki je za nagrado 2(L dolarjev čakal Braddfielda kakšnih milj izven New Yorka, ga skrivaj PrV važal po Atlantiku in čez 27 dni sp | izkrcal dobrih 10 milj pred CherboV ^ gom. Šele pred kratkim je nek novihf( »izvohal« to skrivnost: tisti jadralec, je prevažal Braddfielda po Atlantiku * bil namreč novinarjev stric ... 4:6, 7:5, 6:4, 7:5, 6:0, 6:4, 6:4, 6:3, 6:1, 3:6, 6:3, 6:1, , 6:2, 6:4, VVorthington (Avstr)rVieira (Brazilija) '6:0, 5:7, 6:1, 6:1, St£wart (ZDA): Mottram (VB) 6:4, 3:6, 4:6, 6:3, 6:4, Mul-loy (ZDA:Fox (ZDA) 6:4, 11:9, 6:2, Ayre (Avstr): Asboth (Madž) 4:6, 9:7, 6:2, 6:2, Ampon (Fil):Katona (Madž) 6:4, fc:3, 6:1, Davidsson (Š):Golden (ZDA) 6:3, 6:4, 6:4, Rosvvall (Avstr):Aabdesselam (F) 6:3, 6:1. 4:6, 6:2, Barrett (VB):Lasslo (J) 6:1, 6:3, 6:8, 14:12, VVorthington:Bergelin (S) 2:6, 6:0, 6:3, 6:2, Ulrich (D):Merlo (I) 6:4, 3:6, 6:2, 6:3, Stewart:Nikolič 6:4, 6:2, 6:2, Hartvvig (Av):Paish (VB) 6:8, 6:3, 6:3, 6:8, 6:2, Ayre:Morea (Arg) 6:8, 6:4, 11:9, 6:2, Palada :Miehelmore (VB) 6:1, 6:3, 6:1, Mulloy:Stoclcenberg (Š) 4:6, 3:6, 6:3, 6:3, 9:7 VVorthington:A;,ipon 6:2, 6:2, 8:6, Sei-xas (ZDA):Washer (Belg) 6:3, 6:1, 6:3, Ayre: VVilderspin 7:5, 6:2, 7:5, Larsen (ZDA):Palada 6:1, 6:2, 7:5, Drobny:Patty (ZDA) 8:6, 16:18, 3:6, 8:6, 12: 0. — Moške dvojice: Ulrich - Nielsen (D) : Bergelin - Johansson (Šv) 6:3, 6:4, 6:4, Mulloy-Seixas (ZDA) :Mottram-Paish (VB) 4:6. 6:3, 6:4, 4:6, 6:4, Palada-Petrovič (J) : Bernstein- Peten (VB, Belg) 7:5, 6:3, 6:3, 6:3, Hoad-Rossewal (Avstr) :Fala da-Petrovič (J) 6:2, f:2, 6:4. Meor preiaga! MaxiH V četrtek sta se v Okdenu srečala borbi za naslov svetovnega prvaka P° težke kategorije dosedanji prvak chle Moor in bivši prvak Joe Maxim-začetku borbe je bil Maxim boljši ib L več napadal. Svojemu nasprotniku vsilil borbo iz bližine, ker je hotel že prvih rundal nabrati dovolj točk končno zmago. To se mu je deloma tu posrečilo, saj je bil do 8 runde boti-,^ Tedaj je prevzel iniciativo Moor, ki 1 z lepimi levimi direkti potisnil Maxin’i| v obrambo. Sodnki so prisodili M°°r# zmago po točkah, vendar je bila razlik v točkah minimalna. FC Kaiserslantern — nogomet11' prvak Nemčije V finalni tekmi za letošnje prvenstvo Nemčije je v Berlinu gledalci FC Kaiserslautern premagal p Stuttgart z 4:1 (1:0). Gole za Kaiscrlaidf so dosegli Fritz Walter, Wangcr, in Wcnzcl, za Stuttgart pa je bil Kronenbitter. . Znani švedski profesionalni nogometaš G* ki je doslej igral pri Milanu, bo pirhom^ leto nastopil za Fiorcntino. 33-Ictni sor nogometa« je dobil za prestop okob milijonov dinarjev. ^ ^ Madžarski nogometaš Nijers, ki igra že let v Italiji, bo zapustil svoje doscda'V moštvo Internazionale. Za Nvcrsa se majo predvsem Lazio, Roma in Genova, * ^ dar bodo ta društva verjetno težko pl°Ct f, 60 milijonov odkupnine, ki jo zahteva »j. nazionale. V jeseni bo Nyers dobil tudi 1,1 JI jansko državljanstvo in bo lahko naS‘° za italijansko reprezentanco. nog°^ flOO Pred* .*vV ,esch>; usp«X V torek FC Miinchen : Odred V torek bo na stadionu Odreda „ cfS. metna tekma med Odredom« in nem*1 enajstorico FC Munchen 1860. TelcnU* ^ jbo pričela ob 18. uri s predtekmo ■ g* Pred pričetkom letošnjega „TOUR DE FRAWCE“ Pl' Težki mitijoni na cestah Ljubno je prikupno lctoviščarsko središče, kjer je imela že pred vojno telesna vzgoja lepe uspehe. V bivšem »Sokolu« je telovadilo nad 400 članov. V NOB je žrtvoval svoja življenja ves vaditeljski kader (25 po številu), tako da po osvoboditvi ni bilo nikogar, ki bi bil zmožen voditi načrtno vadbo. Ce k temu pridružimo še negativen odnos nekaterih ljudi v bivšem KLO, ki so dosegli prepis pravkar obnovljenega fizkulturnega doma, tako da je bila telovadba v domu onemogočena, potem si lahko mislimo, zakaj je bila usoda društva v Ljubnem zapečatena. Kljub temu je peščica fizkuZturnikov le uspela ustanoviti nogometni klub, ki je bil v celjski kotlini za Kladivarjem daleč najboljše moštvo, pa je lani zaradi finančnih težav prenehal z delovanjem. Lani so poskusili »srečo« tudi smučarji in z velikimi težavami zgradili lepo skakalnico. Merodajni faktorji so obljubili še nadaljnjo pomoč, vendar so od obljub ostale samo obljube. Najhujši problem pa je to, da Ljubno nima niti enega telovadnega učitelja, dasi si mladina (v Ljubnem je okoli 300 šoloobveznih otrok) želi udejstvovanja v telesni vzgoji in športu. F* Pripomba uredništva: Mnenja smo, da je vse točno; kar je napisal naš dopisnik. Kljub temu pa mislimo, da je glavni vzrok »zaspanosti« v Ljubnem v tem, kar je pisec omenil v zadnjem stavku. Nobenemu društvu ne pomagajo nič najlepše telovadnice, naprave in stadioni, če nima vaditeljev. Kadri so vse, kadri rešujejo situacijo. Zato svetujemo ne samo ljubiteljem športa in telovadbe v Ljubnem, ampak vsem tistim, ki so v podobnem položaju, naj ne pričnejo graditi stavbe pri strehi, marveč pri teme- ,Partizan' v Mir u ne počiva V počastitev rojstnega dne marša. Tita je partizansko društvo v Mirnu priredilo društveni zlet, ki je nadvse dobro uspel. V krasnem sončnem jutru so prebivalci Mirna navdušeno pozdravljali sprevod telovadcev, kateremu je načelovala konjenica in godba. Na telovadišču v Stantih, kjer se je povroka ustavila, so se tekmovalci pomerili v mnogoboju ter kljub neurejenemu telovadišču in skakališču dosegli še k »r dobre rezultate. Popoldne so igralci hokeja iz Nove Geriče pokazali na betonskem igrišču za odbojko, kako se izvaja ta panoga vadbe. Po končani igri pa se je pričel telovadni nastop, ki je obsegal proste vaje, akrobatiko, preskoke in vaje na orodju. Čeprav je bil celotni vtis ugoden, se je opazilo, da imajo mirenski telovadci dobre vodnike, ki bodo nadaljevali nekdanjo telovadno tradicijo, je bilo le opaziti nekaj manjših napak. Predvsem bo treba v bodoče paziti na strumno korakanje,, točno izpolnjevanje povelj in upoštevanje spontane discipline. Ostro pa je treba grajati nogometaše, ki so celo med nastopom pionirjev in mladincev brezobzirno igrali nogomet, ter celo brcali žogo med nastopajoče vrste, ne meneč se za slab vtis, ki so ga s tem naredili pri dokaj številnem občinstvu. Peter Zmaj ljih. Najprej je treba dobiti vsaj sobnega strokovnjaka, ki bo vodil delt>> potem bodo prišle na vrsto ostale stvari. tipamo, da v Ljubnem ne bo težko dobiti vsaj enega mladinca, ki ima veselje do dela:, in bi odšel v enega izmed številnih tečajev, katere prireja organizacija »Parti- V nekaj vrstah Na mednarodnem kajak slalomu v Tacnu, o katerem smo že poročali preteklo nedeljo, je v mojstrskem razredu osvojil prvo mesto Ilija pred Hlavač-kom in Giererjem (N). V splošnem razredu je bil najboljši Drovenik, pa tudi v tekmovanju kanujev je bil uspešen jugoslovanski par Požar-Rernot. Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v Celovcu kolesarski dvoboj Slovenije in Koroške. Zmagali so Slovenci s 380 točkami. V uličnih dirkah je zmagal Av-strijev Gasser pred Blažu n om in Brajnikom. Na cestni dirki pa je bil najboljši Brajnik pred Grajzerjem in Lebnom. Nekaj kratkih iz zgodovine te velike dirke ,Asi“ se pre- pirajo Milijonska trgovina z dirkači Letos 1. julija bo poteklo ravno 50 let, odkar so kolesarski dirkači startali v Parizu prvič v dirki >Tour de France«, o kateri si takrat nihče ni mislil, da bo o kasnejših letih eden največjih športnih dogodkov vsake tekmovalne sezone sploh. Pred pričetkom letošnjega >Toura< bomo seznanili naše bralce z mnogimi zanimivostmi iz zgodovine te velike dirke in kratkimi zgodbami v letošnji '40. reprizi. Z LETI SE VSE MENJA... če primerjamo prvo izvedbo »Toura« v letu 1903 s povojnimi dirkami, opažamo, da je tudi temeljne kamne te velike kolesarske dirke načel zob časa. Prve dirke so bile zelo kratke, pa tudi o kakšni posebni kvaliteti dirkačev ne moremo govoriti. 3 časom so se menjala tudi pravila, ki so bila posebno v začetku pretirano stroga. Tako n. pr. dirkači v prvih letih niso smeli spreje- ALI JE LAHKO TUDI V ..PARTIZANU" športna kwallt@la Pred kratkim je na medicinski fakulteti ljubljanske univerze di .-miral znani športnik in smučarski učitelj tov. Milan Hodalič — »Hoda«, katerega prav gotovo dobro poznajo tudi bralci našega liste, zlasti oni, ki se navdušujejo za smučanje. Te dni se priljubljeni »Hoda« nahaja na »poročnih počitnicah« v Moščeni-ški Dragi, po končanem letnem oddihu pa se bo, po vsej verjetnosti preselil v Koper, kjer ga čaka novo službeno mesto. S tem bo naše uredništvo izgublo dobrega sodelavca, vendar upamo, da ta izguba ne bo trajna. Na vsak način pa želimo Milanu na njegovem novem službenem mestu veliko uspeha. Košarkarji »Partizana« iz Medvod so prejšnjo nedeljo na mladinskem republiškem prvenstvu v Trbovlajh osvojili takoj za AŠK in Slavijo iz Ljubljane med 12 udeležen J častno tretje mesto. Ob SO-let-nici »Partizana« Narodni uom pa so si isti mladinci na meddruštvenih tekmovanjih »Partizana« osvojili prvo mesto. Da je to izredno lep uspeh za mlade fantiče iz Medvod, menda ni potrebno še posebej poudarjati. Če takoj pri mostu v Medvodah zaviješ ob topli Sori nekoliko v stran, boš zagledal lepo urejen nov dom, na katerega so ponosni prav vsi domačini. V odlično urejeni telovadnici boš našel vse, kar potrebuješ. V društvu je okrog 300 članov, ki redno posečajo telovadbo. Motil pa bi se tisti, ki bi mislil, da so v Medvodah vse ustanove, pa tudi politični funkcionarji, naklonjeni partizanskemu društvu. V majhno ilustracijo naj povem, da je Kmeti, ska zadruga, ki je imela pri kino predstavah okoli 3,000.000 milijone dobička, »milostno« naklonila lru-štvu podporo 20.000 din. Partijski funkcionarji v Goričanah in Medvodah pravtako nimajo dovolj razumevanja za delo »Partizana«. Organizirati nameravajo nekakšno »pa-pirniado«; mimogrede rečeno, nimamo ničesar proti tej »papirniadi«, če bo tam nastopala predvsem tista mladina, ki danes še ni vključena v nobeni telesnovzgojni ali športni organizaciji. Brez smisla, še več graje pa je, cepiti in ločiti mladino iz pa rižanskega društva. Mladina se v Medvodah vsestransko vnema za odbojko, orodno telovadbo, plavanje, atletiko in košarko. Košarkarji so se v zadnjem času izkopali iz povprečnosti, njihova kvaliteta pa se neprestano dviga, odkar je prišel mednje trener Bre .ik iz Ljubljane. O teh fantih pravi tajnik »Partizana« tov. Lukanovi č takole: »Vrag naj vse skupaj »pocitra«, če nas bodo pri tem ovirali! Mladi košarkarji so v društvu vsestransko sposobni in marljivi fantje in zato je naša dolžnost, da jim pomagamo, kolikor je v naši moči. Pri redni vadbi niso samo med najboljšimi, oni so celo najbolj disciplinirani in prav v tem so lahko vsem ostalim za zgled. Vem pa, da če ne bomo tem fantom omogočili vsega razmaha in pomoči pri treningu košarke, se lahko pripeti, da bodo iskali drugo pot ali pa, da bodo sploh zapustili našo organizacijo in se razkropili na vse strani. Kvaliteta teh košarkarjev se neprestano dviga in s tem se porajajo novi problemi. Kako naj torej to vprašanje rešimo in kaj naj ukrenemo, da ne bomo kršili discipline i' statuta organizacije »Partizan«? Iz zaskrbljenosti, ki je dihala iz zadnjega vprašanja društvenega tajnika, sem spoznal, da :ma mož menda v mnogem prav. Mislim, da lahko z vso upravičenostjo pohvalimo to društvo, če je znalo ob težkih pogojih, ki vladajo v Medvodah, pritegniti toliko mladine v svoje vrste. Tudi to je pohvalno, da društveni vodniki poleg ostalih elementov, ki tvorijo splošno telesno vzgojo, goje tudi košarko. Mislim, da je košarka ob pravilnem delu vaditelja prav lahko v uri splošne telesne vzgoje glavni del, kakor n. pr. vaje na orodju, atletika ali kaj drugega. Seveda pa se v Medvodah poraja še nov problem, ki sem ga nakazal e v naslovu. Če so mladinci osvojili na republiškem športnem prvenstvu 3. mesto, so s tem dokazali že precejšnjo kvalitetno zrelost, saj so pustili za seboj športne ekipe. In kaj sedaj? Ali naj partizansko društvo to športno kvaliteto izloči iz svojih vrst? Mišljenja sem, da na podeželju danes še ni take potrebe (ob sedanjem pomanjkanju prostorov, rekvizitov, denarja, organizatorjev itd.). V konkretnem primeru Medvod pa to še celo ni potrebno, saj je društveni tajnik sam priznal, da so košarkarji med najbolj discipliniranimi in marljivimi pri redni vadbi; Teoretično bi sicer košarkarji lahko ustanovili svoj samostojni klub; toda kaj bi bilo z njimi, ko pa vemo, da že do partizanskega društva lokalni činitelji nimajo dovoli razumevanja. In kje bi dobili igrišče, organizatorje in še celo vrsto drugih stvari, ki so samostojni organizaciji potrebne. Funkcionarji v društvu so mi potožili, da jih zaradi košarke nekateri odborniki v Zvezi — »Partizan« gledajo nekoliko »po strani«. Mislim, da bi se dale vse stvari z nekoliko razumevanja tako urediti, da bi bil »volk sit in koza cela«. In končno, zakaj bi uničili veselje in ambicijo mladim ljudem, ki so tudi sicer v vsakem pogledu na mestu. L. M. mati ob defektih nobene pomoči, kar je se-veda marsikdaj odločalo v končnem vrstnem reda. Po drugi svetovni vojni sta to veliko kolesarsko dirko prevzela v svojo organizacijo pariška dnevnika »Parisien liberte« in >L’Equipe«. Za prvo izvedbo v inozemstvu še ni bilo velikega zanimanja, tako da so si leta 1947 razdelili prva mesta Francozi. Že naslednje leto pa je bilo drugače: prišla sta ljubljenca italijanskega občinstva Gino Bar-tali in Fausto Coppi ter mnogi drugi znani inozemci. S tem pa se je tudi končala doba francoskih zmag. Leta 1948 je zmagal Gino Bartali, leto kasneje pa se je vpisal v zlato knjigo »campionissimo« Fausto. Leto 1950 je prinesel »Tour« polno incidentov. Italijani so zaradi njim nenaklojenega občinstva, nesporazumov z vodstvom dirke, predvsem pa seveda zaradi slabega uspeha v prvih etapah, odstopili. Kljub temu pa je zmaga Švicarja Ferdi ja Kublerja bila več kot zaslužena. Naslednje leto Kiibler ni branil častnega naslova. V njegovi odsotnosti je drugi švicarski »as« Hugo K oblet prepričljivo zmagal. Lanski »Tour« pa predstavlja višek v karieri italijanskega narodnega junaka Fausta Coppi ja: za -skoraj pol ure je dcklasiral ostale dirkače. Tu, je menda vsak komentar odveč' »TOUR« V ZNAMENJU PREPIROV Organizatorjem te velike dirke so letos prav gotovo začeli poganjati sivi lasje. Med inozemskimi »asi«, ki so glavna privlačnost vsakoletne izvedbe, namreč ni enotnosti. Niti eden izmed njih noče voziti za drugega. Načeloma pa je v moštvu samo en »leader«, za katerega vozi vse ostalo moštvo. S temi očmi moramo gledati na spora Bartali :Coppi in KiiblerrKoblet. Vse kaže, da podpirata italijanska oz. Švicarska federacija Kobleta oz. Bartalija, ker je Coppi imel pač zahteve, M ie takšne vedenje Mm Pred dnevi smo prejeli od znane mariborske športnice Majde Murausove, članice ma-robirskega Železničarja, dopis, katerega objavljamo v izvlečku: »Kakor znano, je bilo v nedeljo, dne 21. t. m. v Mariboru tekmovanje atletov in atletinj Železničarja v okviru II. kola zvezne lige. Priznati moram, da so posamezni atleti borbeni in disciplinirani ter dajejo iz sebe vse sile za čimboljši uspeh. To pa zrnajo nekateri posamezniki spretno izkoristiti, kajti oni se »borijo« za zeleno mizo in »tuhtajo«, kako bi dobili čim več točk. Pri tem pa nit: malo ne pomislijo na zdravje tistih ljudi, ki tekmujejo. Tako je n. pr. tov. Fišer, predsednik SSD Železničar, prisilil Murausovo, ki je bila bolna in tudi na kolenu dvakrat operirana, da je morala brez treninga tekmovati. Omenjena je sicer izjavila, da že dve leti ne trenira in zato ne more tekmovati, kar je pač edin. pravilno, saj kdor ne trenira, naj tudi ne tekmuje. Za vse to pa se predsednik Fišer ni zmenil, marveč je očitno razburjen,, napadel nekega tovariša med gledalci, naj on posreduje, da bo tov. Murausova tekmovala. Ker slednja na to ni pristala, je tov. Fišer omenjenega celo nekajkrat brez vzroka udaril. Menda k takšnemu ravnanju ni potreben komentar ..;« ki jim tudi z aajvečjo popustljivostjo mogli ugoditi. KRATKO IN ZANIMIVO Kumcno majico so uvedli leta 1916 Dirkači so se prvič ustavili v Belgiji 1. 1848, leta 1943 pa so tudi Italijani 'met priložnost opazovati dirkače Toura nt delu. Največ etapnih zmag je do seda. dosegel Andre Leducq (24 L J, sledijo nav Nicosal Frantz (20) in Frangois Faber (19) Ižmed »asov« današnjih dni je najboljš Gino Bartali (12) pred Coppi jem (9). Fo nebne vrste rekord je Charles Pelissier ki je leta 1930 zmagal v 8 etapan, oc tega v 4 zaporednih. Največjo brzino sv dosegli dirkači 1. 1948 (povprečno 33 40: km na uro), najbolj »leni« pa so bil leta 1924 z 23,938 km na uro. Proga jv bila najdaljša 1. 1919 z 5560 km, najkraj ša pa 1. 1904 z 2388 km. Največ etap sv morali kolesarji prevoziti v letib 1927 1931 in 1951 (24). Največ udeležencev iz kazuje 1. 1928 z 162 dirkači, najmanjše zanimanje pa je bilo 1. 1919, ko Je nastopilo samo 67 tekmovalcev. Do konca jt zdržalo največ 78 kolesarjev (1952), naj manj pa 11 vozačev (1919). Dosedanje dirke so se končale s 16 francoskimi, 12 belgijskimi, 5 italijanskimi, 3 luksemburškimi in 2 švicarskima zmagama. ZA 30 MILIJONOV NAGRAD Letošnja jubilejna 40. izvedba le rekordna tudi v pogledu nagrad. Posamezna podjetja so naklonila zmagovalcem več kot 30 milijonov frankov nagrad Zanimivo je, komu so vse nagrade na men j ene. Prva nagrada v tekmovanju posomez nikov znaša točno en milijon frankov Zmagovalno moštvo prejme dva miljo-na frankov, druga ekipa 1,200.000, tretji o00.000 in četrta 309.000 frankov. Zmago valno moštvo vsake etape dobi 100.OGi frankov, medtem ko bodo dali 60.00-frankov najboljšemu regionalnemu mo štvu vsake etape. Tudi nosilec rumeni majice bo primerno »počaščen«; za vsak dan, ko nosi rumeno majico, prejme (x prvih 9 etapah) 155.000 frankov, pozneje pa (od 10. do 17. etape) 100.000 frankot in v zadnjih šestih etapah 50.000 frankov. Da bi povečali borbenost vozačee in da bi prisilili favorite, da vozijo oc začetka do konca z vsemi silami, je fran coska sladkorna industrija darovala posebne nagrade za borbenost. Najbolj bor-beni vozač vsake etape prejme 100.001 frankov, najborbenejši vsega »Toura« pt. še posebno premijo 500.000 frankov. Seveda tudi na gorsl ragrade niso pozabili. Letos namreč dirkači, ki prvi premagajo kakšen težek vrh, ne bodo dobili nobene bonitete v času, pač pa st zato zvišali denarne nagrade. Za vrhovt okrog 100.000 frankov, za nekoliko lažje pa okoli 50.000. Gorski prvak dobi premijo okoli poi milijona frankov, pa tud: za naslednja mesta so denarne nagradt zelo visoke. Da zmagovalci etap ne b bili prikrajšani, ju letos, po več letil presledka, uvedeno spet tekmovanje pt plasmaju etap (točkovni sistem). Tudi U nagrade so izredno visoke (okoli 2 mi-lijona frankov). »Družba miru« je darovala posebne nagrade za najnesrecnej še tekmovalce: najnesrečnejši dirka, vsake etape bo prejel 20 i očakov, naj-nesrečnejši tekmovalec vsega »Toura« p: tolažilno nagrado v znesku 100.000 fran kov. Seveda smo tukaj našteli glavne nagrade. Če pa upoštevamo še priljubljenost vozačev med Francozi in prave blaznost Francozov za »Tour«, potem jc jasno, da to ne more biti vse. Vsaka to varna, trgovska hiša ali kakršnokoli dru go podjetje, ki ima le majhen smisel z; propagando, nakloni kakšno nagrado tudi za udeležence »Toura«. Priključuje si seveda tudi vsako mesto, skozi katereg; pridejo dirkači, saj vsakdo ve, da se bt v nagradah »investirani kapital« pozneji bogato obrestoval. »Polet« bo letos prinašal posebna poro čila o poteku letošnjega »Toura«, na ka’ že danes opozarjamo vse naše bralce. Naročajte se na »POLET' :» MED JADRALNIMI LETALCI Kmalu po prihodu iz bolnišnice v Ljubljani sem se na povabilo svojega prijatelja Erjavca preselil k njemu v Stično, kjer sem si uredil svoj novi dom. Nova okolica je bila za zdravje mojih živcev bolj uoodna. Kmalu sem povsem ozdravel in spet odprl mehanično delavnico, ki je bila zaradi Erjavčeve trgovine koles v tem kraju potrebna. Delo me je razvedrilo in niso me več dušili moreči dnevi dolgočasja. To je bilo leta 1936. Že se je spet v meni oglašala neugnana želja po novih športnih uspehih. Rad bi dirkal. Seveda pa še nisem imel dovolj fizične sposobnosti za dirkanje in sem se rnoral temu priljubljenemu športu za nekaj časa še odpovedati. V Stični pa je tedaj obstajala jadralna skupina. Imela ie tri jadralna letala za šolsko in športno letanje. Vodja te skupine je bil sedanji general JLA Lado Ambrožič, tedaj učitelj na osnovni šoli v Stični. Ambrožič je bil sam eden izmed najboljših jadralnih pilotov in je s svojimi bogatimi izkušnjami tudi kot učitelj jadralnega letalstva mnogo pripomogel k hitremu napredku te jadralne skupine, ki je spadala pod Jugoslovanski aeroklub »Naša krila«. Seveda se je ta skupina borila' s precejšnjimi težavami in je velika volja organ.zatorjev in letalcev samih pripomogla k napredku te skupine. ---- Seveda sem se s temi letalci kmalu seznanil, na tihem sem jih že začel občudovat; Moji uspehi o motošportu so se mi v primeri s tem športom zdeli kar majhni Že od nekdaj sem si želel postati motorni pilot. Ko sem služil vojaški rok, sem bil sicer pri letalski edinici, pa kaj ko sem Lahko letalo ogledoval le bolj od daleč. Sedaj pa je v Stični jadralna skupina! Kakšna lepa priložnost zame! Toda kako priti med te junake zraka? Nekega dne se slučajno oglasi v moji mehanični delavnici Lado Ambrožič. Sicer ni prišel k meni zaradi letalstva, pa sva kljub temu začela razgovor o tem. Povedal sem mu, da sem bil v vojaški mehaniki in da poznam teorijo letanja. (Toda kasneje sem spoznal, da je od teorije do prakse precej razlike). S tem obiskom je bil povezan začetek mojega sodelovanja z jadralnimi letalci. Bil sem sprejet v njihovo sredo in začel letati. Seveda so kmalu pogruntali, da sem se Ambrožiču vendarle nekoliko zlagal. Kajti že pri prvem letu se je izkazalo, da nisem vešč letenja, vendar mi tega nihče n; omenil. Šolanje v jadralnem letalstvu sem začel pozimi leta 1936 —1937. Učenje je hitro napredovalo, ker nas v tej šoli ni bilo dosti. Z letali smo šli vedno višje. Tudi pri pristankih smo bili sigurnejši. Treba pa je bilo narediti prvi A-izpit. Za ta izpit je moral vsak kandidat poleteti z najvišjega terena, da je bil polet čim daljši. Kako sem torej polagal svoj prvi izpit za jadralnega letalca? Na precej visokem hribu, pod katerim so stale hiše in so se razprostirali sadovnjaki, stoji letalo. Gumijaste vrvi so pripete, jaz sedim v letalu, Ambrožič pa mi daje zadnja navodila. »Če boš letel nizko nad drevesom, pa malo potegni!« Pripravljen sem za polet in zakričim: »Naprej!« Šest ljudi začne nategovati gumijasto vrv, na povelje »teci«, se spustijo ljudje ob letalu v tek, na povelje »spus.. pa se odpne gumijasta vrv, in že sem v zraku. Letalo se hitro dviga v višave. Precej visoko sem nad drevesi, in venda; se mi zd , da sem prenizko. Potegnem še malo za vodilno ročico in spet se dvignem višje. En napačen gib bi bil skorajda kmalu usoden za letalo in zame. Vrglo me je na desno stran in letelo se je obrnilo s precej naglim letom proti hribu. Takoj mi je bila napaka jasna. »No, da, kaj čudno bom položil izpit in moji udje se bodo polomljeni raztresli po tleh.« Toda ni časa premišljevati, letalo usmerim naravnost na neko nizko drevo in že zadenem s spodnjim delom ob vrh drevesa. Deblo tik nad zemljo poči in se razkolje skoraj do vrha, jaz pa z letalom lepo pristanem in niti ne čutim, kda sem se dotaknil zemlje. Košate veje tega drevesa so ko; neka vzmet vplivale na to, da je letalo z menoj vred počas: in nepoškodovano pristalo. Mojega pristanka, ki sem ga »uprizoril« pod hribom, ostali moji tovariši s hriba niso videli. Toda slisali so močan hrušč, ki jim je dal slutiti najhujše. »Vse je končano!« reče žalostno Ambrožič. Že se hitro toda zaskrbljeni pomikajo proti meni, jaz pa stojim pole? letela in čakam. Na obrazih jim berem začudenje. Zdaj gledajo mene, zdaj letalo in spet mene, ki sem stal poleg nje©; kot nedolžni Švejk ter jim raportiraL »Pristal sem brez nezgode!« Tedaj prasnejo vsi v smeh in še kar ne morejo verjeti kako se je to zgodilo. Seveda sem jim pojasnil, da je bik žrtev mojega izpita češpljevo drevo, ki sedaj žalostno lež v sadovnjaku. Seveda je šel moj izpit zaradi napake, ki sen jo naredil, po vodi, in hajd spet na vrh hriba in ponovne v zrak. Kako se bo pa izteklo, bomo še videli... (Dalje prihodnjič) TRDA IJS BILA BORBA Bmm skeiil v višino 2.12n (Nadaljevanje s 1. strani) ličnega Popoviča ali pa je žoga odfrčala mimo vrat. UH, AH. KAKO JE MOGOČE ZGREŠITI VRATA! Ne bom našteval posameznih prizorov pred vrati Borca. Toliko 100 odstotnih šans, ki so bile danes upropaščene, morajo razburiti še tako navdušenega gledalca. Pred vrati Popoviča so se znašli povsem sami Hacler, Toplak, pa tudi Hočevar — in vendar žoga ni našla poti v mrežo! Ljudje so se spraševali, kako je vendar to mogoče, nekateri pa so imeli občutek, da hočejo Odredovi napadalci doseči tako učinkovit gol, da se bo raztrgala mreža. Končno je vendar prišlo do zaželjenega cilja: v 65. min. je Belcer iz prostrega strela na črti šestnajsterca prejel žogo od Toplaka, oster strel — in žoga je obtičala v mreži! HOČEMO GOLE! Občutek smo inieli, da se je odprlo. Odred je z vso silo navalil, Bo-rac pa se je z vso silo branil. Lepe poteze Odredovih napadalcev so gledalci toplo pozdravili, pa čeprav so se končale brez vidnejšega uspeha. Borac je v teh kritičnih trenutkih sicer nekoliko klonil, pa tudi psihičen moment je bil tako pripraven, da bi morali Odredovi napadalci trenutno zmedo gostov boljše izkoristiti. In spet je bilo nekaj najidealnejših šans, ki so ostale brez uspeha. »1:0 je vendar premalo,« tako so modrovali po vsem stadionu. »Hočemo gole! Kako bo šele v Banjaluki, če gre danes tako težko.« In akcija se je začela tam nekje na sredi igrišča. Končno je dobil žogo Životič, ki je bil sicer poškodovan, toda z izredno požrtvovalnostjo je žogo dal Hočevarju in ta Toplaku — in že je bilo 2:0! Se so bile ugodne priložnosti, da Oaredov-ci rezultat zvišajo, ena Izmed teh je bila prav v zadnji minuti, ko je Hacler sam prodrl pred Popoviča, vendar kakor Toplak tako tudi Hacler ni imel najboljšega dne, sicer bi se mreža Borca tretjič potresla. Žvižg — in razburljive tekme je bilo konec. ODREDOV A IGRA Čim so pritekli na igrišče Odredovi igralci, že je bilo slišati žive komer ' ciledalci. Zakaj ne igra izjave po tekme V Odredovi slačilnici ]e bilo živo kot v mravljišču. Naša prva »žrtev« je bil Belcer: »Nisem zadovoljen z rezultatom. Po priložnosti za dosego gola bi morala biti naša zmaga višje izražena Sicer pa je najvažnejše, da smo osvojili 2 točki. O. ko bi vedeli kako sem »zmatran«! Kapetan Odredovega moštva Hočevar, ki si je ves poten ravnokar sezuval čevlje, je dejal: »Prvi polčas smo igrali nervozno V drugem polčasu smo pričeli z igro, ki nam je bolj odgovarjala. Rezultat bi moral biti večji, toda napad ni izkoristil vsaj 4 zrelih priložnosti! Menim, da je bila v našem moštvu obramba boljša od napada. Od posameznikov so bili najboljši Lesjak, Arsič in v napadu Belcer.« Tudi strelec drugega gola Toplak ni bil posebno zadovoljen. O vzrokih slabe igre svojega moštva v prvem polčasu nam .e povedal takole: *V prvem polčasu smo samo .nabijali*; to je Sorču bolj odgovarjalo. V drugem polčasu pa smo zaigrali bolj premišljeno. vendar bi se stvar ahko končala ugodneje za nas!« Najboljši mož Odreda Filip Lesjak je rekel: »Zmagali smo zasluženo. Rezultat bi moral biti vsaj dvakrat večji!« Banjalučani so zapustili igrišče s povešenimi glavami. Tudi nji-nov trener, znani Slavko Kodr-nja, je bil zelo potrt: »Kaj naj rečem? Izgubili smo pač! Z rnalo več sreče, pa bi lahko igrali tudi neodločeno. Upam, da se bomo v Banja Luki revanširali.« Znani uiednarodni sodnik Marijan Matančič iz Beograda le dal za bralce »Poleta« naslednjo izjavo: »Tekma je bila Jpično Drvenstvena. Igralci obeh moštev >o bili zelo borbeni.« SVOBOD AŠICE PRVAKINJE SLOVENIJE V ROKOMETU Danes je bilo končano tekmovanje republiške ženske rokometne lige. Prvo mesto je z velikim naskokom osvojila ekipa ljubljanske Svobode, ki je vse tekme dobila z visokimi rezultati. Zlasti je dober pri Svobodi napadalni trio. Tudi druga ekipa Branika je od lani precej napredovala in se poznajo rednejši treningi ter prizadevanje trenerja Največji napredek so pa pokazale igralke Rudarja, ki so brez trenerja v kratkem Času postale soliden kolektiv. LESTVICA Svoboda I. 6 6 0 0 56:21 12 Branik 6 3 1 2 23:25 7 Rudat 6 2 0 4 16:34 4 Svoboda II. 6 0 1 5 21:36 1 Ekipa Svobode si ie kot i prvak Slovenije pridobila pravico sodelovanja na finalnem turnirju za državno prvenstvo, ki bo od 3. do 5 julija v Subotici. Svobodašiče imajo precej izgledov, da se uvrste na drugo mesto. žal pa je sodelovanje Svobode še negotovo zaradi finančnih težav. Vidic Brezar? Kje pa je Pelicon? Čemu je Belcer na levem krilu in podobno. Tov. Repotičnik, ki je imel danes nalogo sestaviti moštvo, ni ime! lahkega posla. Po prvem delu igre se je zlil nanj val ogorčenja. Res, da je morda tov. Repotičnik pri sestavi moštva upošteval prednost enega pred drugim, vendar se mi zdi, da so imeli gledalci deloma prav, ko so ga krititizirali. Po mojem mnenju ni imel najsrečnejše roke, ko je sestavljal napad. Verjetno bi Brezar kot srednji napadalec koristneje opravil svojo nalogo kakor jo je sicer borbeni in požrtvovalni Hočevar Brezar je večje postave in bi se verjetno koristneje spustil v borbo z visokimi in postavnimi branilci Borca. Najboljši v moštvu Odreda so bili danes nedvomno Lesjak Žumbar m Berginc. Arsič v vratih m imel težjega posla, kadar pa je bilo treba poseči v borbo, je bi! vedno na mestu. Fajon je bil med krilci najmanj uspešen, d asi se je trudil na vse kriplje. V drugem polčasu se je sicer nekoliko popravil, kar se je tudi poznalo v napadu. In kaj naj rečem o napadalcih? V prvem polčasu so nas vsi globoko razočarali. Ko pa je Belcer dosegel prvi gol, so temperamentno posegli v dogodki in živahnejše prodirali. Težko je reči, kdo med njimi je bil najboljši. Eno pa drži: vsi so se res s srcem borili. In Borac? To je borbena enajsterica, ki bo trd oreh Proleterju in Odredu na domačem igrišču. Njihov trener je Kodrnja, bivši Odredov in Branikov trener: zato nam je toliko bolj jasno, da je ta ekipa boljša v obrambi kot v napadu. Še beseda o sodniku Matančiču. Pravzaprav je bil on najboljši mož na igrišču. Vsi naši sodniki naj se pri njem uče. Odlično sta mu pomagala Gvardjančič in Doberlet. L. M, Borac: Popovič, Laco, Ramič, Spako, Šijakovič, Tešanovič, Čehič, Svra-ka, Markovič, Jurič, Novakovič. Odred: Arsič, Berginc, Piskar, Fajon, Lesjak, Žumbar, Životič, Toplak, Hočevar, Hacler, Belcer. Sodnik: Matančič Marjan (Beo- grad), stranska Doberlet in Gvardjančič (Ljubljana). Strelca: Belcer v 56. in Toplak v ?5. minuti. Gledalcev 8000. OCENA ODREDOVEGA MOŠTVA (Prva številka pomeni oceno v prvem polčasu, druga pa v drugem.) Arsič 8—8; Berginc 7—8; Piskar 7—8; Fajon 6—7; Lesjak 8—9; Žumbar 7—8; Životič 6—6; Toplak 5—-7; Hočevar 6—6; Hacler 5—7; Belcer 5—7 Tekma OdredrBorac v številkah (Prva številka velja z?, prvi, druga pa za drugi polčas.) Ooli: Odred 0:2, Borac 0:0 Koti: Odred 1:6, Borac 1:1 Outi: Odred 10:11, Borac 15:14 Offsidi: ... dred 2:3, Borac 1:1 Fouii: Odred 13:9, Borac 16:16 Roke: Odred 4:0, Borac 0:2 Streli na gol: Odred 3:9, Borac. 3:2 Streli mimo gola: Odred 5:7, Borac 4:3 Vratar igra: Odred 10:7, Borac 19:17 Goiouti: Odred 6:8, Borac 5:3 Šibenik : Tekstilac 2:0 (1:0) Na prvenstvu ZDA v atletiki, ki je bilo včeraj v Daytonu (država Ohio) je dosegel olimpijski zmagovalec Walter Davis nov svetovni rekord v skoku v višino z 2:12 m. V ostalih disciplinah so bili prav tako doseženi odlični rezultati: 100 y: Bragg 9.5, 440 y: Mashburn 47.1, 880 y: Whitfield 1:51.5, 440 y ODire: Culbreath 52.5, daljina: Brovvn 7.89 m, krogla: 0‘Brien 17.65 m, kopje: Held 73.45 m, kladivo: Engcl: 56.92 m. Dva plavalna svetovna rekorda V Budimpešti je dosegel madžarski plavač Tumpek nov svetovni rekord na 100 m metuljček z odličnim rezultatom 1:03.4. Včeraj zvečer je francoski plavač Gilbert Bozon dosegel v Alžiru nov svetovni rekord na 200 ra hrbtno z 2:18.3. Prejšnji rekord je imel Amerikanec Allan Stack z 2:18.5. Francoske plavalke premagale Belgijke Danes je v Chartcieru ženska plavalna reprezentanca Francije premagala Belgijo z 32:27. V waterpolo tekmi mladincev pa so Francozi premagali Belgijce s 7:3. Danes je poskušal svetovni rekorder Bozon zrušiti v Alžiru svetovni rekord na 100 m hrbtno. Poskus mu ni uspel. Plaval je 1:03.6. Danska : Švica 4:1 Včeraj je v Baslu nogometna reprezentanca Danske premagala Švico s 4:1. To tekmo je odlično sodil jugoslovanski sodnik Leo Lemešič. Celje 28. junija. — Od petka dalje so bile v Celju športne igre ■lovnih kolektivov barvne medu rgi je iz vse Jugoslavije. Nastopilo je 630 tekmovalcev iz 21 kolektivov. Pomerili so se v atletiki, nogometu, odbojki, streljanju in partizanskem maršu. Vsa tekmovanja si je ves čas iger ogledalo veliko število Celjanov. Največje zanimanje je seveda vladalo za nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 19 moštev. Rezultati v atletiki nam kažejo, da so delavci v metalurških podjetjih Jugoslavije na izredni kvalitetni stopnji. Prav tako je tudi z drugimi panogami. Svečana otvoritev iger je bila včeraj na stadionu »Borisa Kidriča«. Igre je otvoril predsednik delavskega sveta celjske Cinkarne tov. Urbančič Stane. Igre so bile v počastitev 80-letnice celjske cinkarne. Rezultati v atletiki — 100 m: 1. Čelik (Cink) 11.3, 2. Videtič (Cink) 11.4, 3. Hutar (Jes) 11.5. Višina; 1. Brodnik (Cel) 165 cm, 2. Šubic (Jes) 160 cm, 3. Lenasi (C) 160 cm, 1500 m: 1. Janič (Zajačar) 4:17.4, 2. Mlinarič (C) 4:19.4, 3. Škarica (Šibenik) 4:21.0, bomba: 1. Čupara (Smed) 63.68, 2. Stankovič (Bor) 62.98, 3. Milanovič (Vareš) 60.78, 3000 m: 1. Mlinarič (C) 9:15, 2. Grabar (C) 9:45.8, daljina: 1. Lenasi (C) 6.12, 2. Legart (Jes) 5.97, 3. Rutar (Jes) 5.96, krogla: 1. Romunija : Bolgarija 3:1 V Bukarešti je v kvalifikacijski tekmi s« svetovno nogometno prvenstvo nogometna reprezentanca Romunije premagala moštvo Bolgarije s 3:1 (2:0). Jungwirl premagal Zatopka Na atletskem tekmovanju v Pragi je mladi češki atlet Jungwirt premagal v teku n« 3000 m večkratnega svetovnega rekorderja Zatopka. Jungvvirt je tekel 8:12.2, Zatopek pa 8:13.2. V Londonu je angleški atlet Bannister pretekel 1 miljo v času novega britanskega rekorda 4:02.0. Rezultat Bannistera je tretji najboljši rezultat vseh časov na tej progi. Danes je bil na stadionu Heysel v Bruslju končan atletski dvoboj reprezentanc Francije in Belgije. Zmagali so Francozi z 201: 144 točk. Nemčija : Italija 55:44 V Milanu je bil prvi dan dvoboja atletskih reprezentanc Nemčije in Italije. Najboljši rezultati so bili doseženi v teku na 400 m, kjer je zmagal Nemec Haas s 46.3, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu in le tri desetinke sekunde slabši od evropskega rekorda Nemca Harbiga. V tej disciplini je zasedel drugo mesto prav tako Nemec Geister s 47.5. Ostali rezultati — 100 m: Fiittcrer (N) 10.7; 1500 m: Dohrow (N) 3:50.2, 10.000 m: Steller (N) 32:01.8, 110 m ovire: Nardelli (I) 15.3, višina: Barr (N) 190 cm, troskok: Simi (I) 14.80 em, krogla: Profeti (I) 14,91 cm, 4 krat 100 m: Italija 40.8. Nemčija 40.8. Milojevič (Bor) 12.40, 2. Zidar (Jes) 11.35, 3. Jančič (C) 11.31, 400 m: 1. Videtič (C) 52.0, 2. Čelik (C) 54.8, 3. Škarica (Šib) 55.2. Skupni plasma moštev v atletiki je naslednji: 1. Cinkarna — Celje, 2. Jesenice, 3. Bor, 4 Varež, 5. Smederevo. V tekmovanju za partizanski marš je nastopilo preko 50 tekmovalcev. Z veliko prednostjo je zmagal med posamezniki Lončarič 1:04:0, 2. Kmetec 1 ;10;35, 3. Kranjc (oba Celje). Moštva pa so dosegla naslednji vrstni red: 1. Cinkarna Celje, 2. Jesenice, 3. Ravne. Tekme v streljanju so bile na 300 m v ljudsko tarčo, streljano z vojaško puško. Prvo mesto je dosegel Seme (Jes) z 98 krogi, 2. Zupanc (Ravne) 96 krogov in 3. Kranjc (Štore) z 91 krogi. V odbojki se je pomerilo 17 moštev, ra so se med prva štiri moštva plasirala 3 slovenska, tako da izgleda vrstni red takole: 1. Ravne, 2. Mežica, 3. Cinkarna Celje, 4. Trepča, Največ tekmovalcev je bilo v nogometnem turnirju, kjer je nastopilo 19 moštev. Končni plasma nam še ni znan, ker se tekma ob času poročanja še vrši (igrata finalista Zenica : Bor). Rezultat v prvem polčasu je 2:1. Tretje mesto je zasedla Trepča, 4. Si-sak in 5. Cinkarna — Celje. V skupnem plasmau je doslej celjska Cinkarna dosegla največje število točk in bo dobila lep pokal, dar Centralnega odbora sindikatov barvne metalurgije. 8. minuta — Belcer (na skrajni desni) krasno strelja, toda malo preko gola Zvezna odbojkarska liga 6S@ metalurgov ?e tekmovalo Umnik prvak zapadite cone Z zadnjim kolom, ki je bilo odigrano včeraj in danes o Ljubljani in Mariboru, je spomladanski del zvezne odbojkarske lige končan. Edino Mladost in Partizan še morata odigrati tekmo, ki je bila zaradi turneje Mladosti o Alžiru prestavljena na poznejši termin. V Ljubljani so se v okviru zadnjega kola srečale moške vrste AOK, »Partizana« — Novo mesto in Železničarja. Vrsta AOK je v dolgočasni tekmi nadvladala Novomeščane z rezultatom 3:0 (15:12, 16:14, 18:16). V današnji tekmi pa je novomeški »Partizan« zaigral mnogo bolje proti Železničarju. Ta je nastopil brez najboljšega igralca Ante-koloviča in je tako posebno v prvih dveh setih igral podrejeno vlogo V odločilnem petem setu sta igrata oba nasprotnika enakovredno, toda nervozno. Šele proti koncu seta je »Partizanu« uspelo pobegniti in zmagati. Rezultat dveurne borbe: 3:2 (15:9, 15:13, 8:15, 7:15, 15:13). V konkurenci ženskih vrst so Železničarke Mb premagale AOK brez posebnih težav. Bile so boljše moštvo tako v polju kot na mreži. Rezultat 3:0 (15:13, 15:4, 15:9). V tekmi Mariborčank proti Železničarju Lj so slavile zmago domačinke. V dveuri zanimivi borbi so Železničarke iz Ljubljane premagale enakovrednega nasprotnika z rezultatom 3:2 (15:12, 14:16, 8:15, 15:10 in 15:7). Ženski medmestni sahljaški turnir Celje, 28. junija. Danes je bil v Celju medmestni turnir žensk v floretu, in so na njem nastopile tudi sabljačice Odreda, Lokomotive in Mladosti iz Zagreba ter Branika. Ekipa je štela po 3 tekmovalke. Rezultati: 1. Odred (Lj), 2. Lokomotiva (Zg), 3. Mladost (Zg), 4. Branik fMb). Od posameznic je največ zmag odnesla Gredlova iz Zagreba. Mednarodno prijateljsko srečanje v kegljanju Kranj. 27. junija. Prijateljsko srečanje med KV Norris Roland Nenen-burg in KK Kranjem je bila prisrčna športna manifestacija, na kateri sta obe ekipi z gromkim »hura« pozdravili novega svetovnega rekorderja Likovnika. Utrujeni gostje so dosegli slabše rezultate, medtem ko so domačini podrli lepo število kegljev. Štirje so presegli 400 kegljev, najboljši celo 411! Najboljši od gostov Gehringer pa je podrl 357 kegljev. Zmagal je Kranj z 2375 : 2000. Branik premagal tudi Lokomotivo Maribor, 28. junija. Mariborski Branik je imel danes v gosteh žensko in moško ekipo zagrebške Lokomotive. V srečanju žensk so zmagale brez posebnega napora domače igralke s 3:0 (15J), 15:3, 15:10). Moška ekipa domačih pa je pokazala eno svojih najslabših iger in komaj zmagala z rezultatom 3:2 (13:15, 15:13, 15:4, 14:16, 15:10). S temi zmagami sta se moški in ženski ekipi Branik utrdili na prvih mestih moške in ženske prvenstvene lestvice zahodne zvezne odbojkarske lige. Moški: Merčnik, Šedivy, Škof, Verglez, Tomažič, Mikuš, Šnuderl. Ženske: Florjančič, Kikel, Mlakar, Pregelj, Bajžler, Bende, Segala, Štumberger, Živko. LESTVICA — MOŠKI: Branik 6 6 0 18: 5 12 Mladost 5 4 1 12: 3 8 AOK 6 4 2 14: V 8 Partizan 5 3 2 9:12 6 Lokomotiva 6 2 4 10:16 4 Železničar 6 1 5 8:15 2 Tekstilac 6 0 6 5:18 0 ŽENSKE: Branik 6 6 0 18:13 12 Mladost 6 5 1 17: 6 10 Želez. Lj. 6 4 2 13:11 8 Želez. Mrb. 6 3 3 13:11 6 AOK 6 2 4 9:15 4 Sloboda 6 1 5 7:16 2 Lokomotiva 6 0 6 2:18 0 Sestavljena je reprezentanca Slovenije v odbojki Tehnična komisija pri Odbojkarski zvezi Slovenije je te dni določila za srečanje s Srbijo v Beogradu (7. julija) tele igralce: treninga moških, ki bo od 3. julija dalje v Ljubljani pod vodstvom trenerja Kosca, se bodo udeležili Jošt, Skrbinek, Magušar, Požar, Mikluž, Merčnik, Tomažič, šedivy in Antekolovič. Zenski trening pa bo od 2. julija dalje v Mariboru pod vodstvom trenerja dr. Danila Požarja. Na ta trening so poklicane igralke Leskovic, Flis, Valentan, Pregel, Mlakar, Florjančič, Stele, Kikl, in Gajšek. Grusshoppers pokal Dinamo : Austria 2:0 (2:0) V nekaj vrstah Včeraj in danes je bilo v Beogradu dir-kališčno prvenstvo Srbije. Na progi 1000 m z 200 m sprinta je pri senjorjih zmagal Panič, pri mladincih pa Grebel. V Mostarju je včeraj pred 4000 gledalci domači Velež premagal nogometno moštvo Preuen (Zah. Nem.) z 2:0 (1:0). Revanžno srečanje boksarskih amaterskih reprezentanc ZDA in Evrope, ki je bilo v St. Louise, se je končalo 10:10. Danes je bila v Beogradu odigrana košarkarska tekma med BSK n Prole-terjem (Zrenjanin). Zmagal je BSK s 70:55 Cl-31). Košarkarice Crvene zvezde, ki gostujejo v Italiji, so na turnirju v Comu premagale ekipo Bernotti iz Legnana z rezultatom 41:30 (18:22). Na tem turnirju sodeluje prvak Italije Como, Blue Star iz Holandske ter Crvent zvezda in Bernotti, Como je premagal Blue Star 19:35. Prvi start ljubljanskih plavalcev Lani so bili ob tem času slovenski plavalci po vseh klubih in sekcijah že v precejšnji formi, saj smo imeli zadnje dni junija že mednarodne nastope Beljačanov v Radovljici, Kranju in Kamniku. Letos pa smo imeli zaradi izredno slabega poletja — če izvzamemo prvomajski nastop Branika in Celja v Rimskih toplicah — šele danes prvi nastop slovenskih plavalcev. PK Ilirija je izvedla svoj klubski dan, na katerem je nastopilo nekaj več kot 40 tekmovalcev, v glavnem na krajših progah 50 in 100 m. Nekaterim se je poznalo, da imajo še premalo treninga za daljše proge. Izkazali pa so se predvsem mlajši tekmovalci, kot pionir Pirc, ki je na 100 m prosto plaval boljše od slovenskega pionirskega rekorda, dalje Sivic v prsnem plavanju in mlajši Lunder v hrbtnem slogu. Hafner je z nastopom na 50 m dokazal, da ima dovolj brzine, da bo tudi letos igral vodilno vlogo med jugoslovanskimi sprinterji. Rezultati — moiki: 50 m prosto: Hafner 27,5, Keber 31,2, 100 m prosto: Pirc 1:08.3, Sovre 1:12.3, S? m prsno: Hočevar 43.8, Turnšek 48.0, 100 m prsno: Sivic 1:27.5, 5o m metuljček: Šiftar 33.2, Karlin 36.7, .100 m metuljček: Oman 1:27.4, 100 m hrbnto: Lunder M. 1:24.9. Lunder D. 1:27.6. Ženske — 50 m prosto: Zupančič 39.6, Lovše 42.2, t00 m prsno: Plemelj 1:40.0, Brilli 1:47.4. Košarkarska ekipa Ljubljane se je na poti v Avstrijo v sredo zvečer ustavila v Mariboru in odigrala z reprezentanco Maribora prijateljsko tekmo. Ljubljančani so zmagali z visokim rezultatom 71:42 (40:23). Nov jugoslovanski mladinski rekord 3 krat 1000 m Celje, 28. junija. V okviru atletskega tekmovanja metalurgov so se danes v vmesnih točkah poskusili tudi atleti celjskega »Kladivarja«. Pri tem je mladinska štafeta (Sto-žir, Gajšek, Vipotnik) zrušila jugoslovanski mladinsk rekord v štafet 3 X 1000 m za 19,6 sekund. Ostali rezultati — 400 m: Urbajs 51.8;100 m: Kovač 11,6; 100 m: ženske: Jager 13,7; 3 X 1000 m: Kladi-var 7:57.4. Garn. Vipava : Korotan 6:4 (4:1) Kranj, 28. junija. V današnji tekmi za Titov pokal sta se srečala nasprotnika, in sicer Garnizija iz Vipave ter domači Korotan. Sodnik Miki uš je popolnoma onemogočil regularen potek. Surova igra, izključitev dveh igralcev Vipave, pet problematičnih. enajstmetrovk in nenehno prerekanje s sodnikom, so prav gotovo rezultat MiMušičeve nesposobnosti voditi tekmo v pravem športnem duhu. Najbolj mu zamerimo, ker je eno napako skušal popraviti z drugo še hujšo. Hrvatsko slovenska boksarska liga Mladost: Branil 13:5 Maribor, 28. junija. V dvorani kina »Udarnik« je bil danes pred približno 1000 gledalci prvenstveni boksarski dvoboj hrvatsko-siovenske lige med osiješko »Mladostjo« in domačim »Branikom«. Borbeni Osiječani, v moštvu katerih sta nastopila tudi državna reprezentanta Keler in Kelava, so zmagali s 13:5. Od domačinov sta pokazala najboljši boks Macur in Pridigar. Jadran (Pula) Mladost (Os) Jedinstvo (Zg) Radnik (Reka) Zelezn. (Mb) Odred (Lj) Branik (Mb) 6411 75:45 9 4408 53:25 8 6 3 1 2 57:61 7 4 2 1 1 42:38 5 5 2 0 3 49:49 4 6105 45:75 2 5005 30:68 0 Zvezna boksarska liga V srečanju za prvenstvo zvezne boksarske lige v Beogradu domači Radnički sigurno premagal zagrebško Lokomotivo s 16:4, Jedinstvo iz Zemuna pa je srečanje z zagrebškim Metalcem končalo neodločeno 10:10.