Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 36 (636) - Trst -18. oktobra 1963 30 lir Socdli. In *bb. post. - Gruppo I e ed- ! Študijska k$iji2g10A vliv gstpa 9 TRlBSTE„ai2) W LO Hf 4 glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino ;*1 Za preokret na levo najširšo enotnost in obrambo Trsta! Glasovalna izjava KPI v pokrajinskem in občinskem svetu (14-15 oktobra) o pro-ičunih za leto 1963 Po treh mesecih krize sta bi-;i končno sklicani seji pokrajinskega in občinskega sveta v •>stu. Seja pokrajinskega sve-'a je bila v ponedeljek, seja občinskega sveta pa v torek zvečer. Oba sveta sta še enkrat Razpravljala o letošnjih proračunih. Prav za prav je bilo razpravljanje o teh zelo kratko. Dejansko sta ostala oba proračuna taka kot sta ju omenjena |prediojila v odobritev odbora ze preteklega julija. Samo nesete formule so bile tokrat nekoliko spremenjene. Name-8t° dejanske ustanovitve levega centra sta bili v obeh orga-ji p.'zmih ustanovljeni novi relativni večini. To so omogočili 'ocialisti s svojim zadržanjem. Vse je torej ostalo pri starem, lako kot preteklega julija, ko je bo trmi demokristjanov prišlo 1o krize tako v pokrajinskem lot v občinskem svetu. Komunisti so tako v pokrajinskem lij/mt v občinskem svetu glaso-o Vali proti proračunu. Zadevno ,?javo je v pokrajinskem svetu Podal tov. Colli, v občinskem s>etu pa tov. Tonel. Besedilo te izjave se glasi : Pokrajinski in občinski svet "nata pred seboj isti proračun al ** sta ga pred tremi meseci zasl V'nila, ista odbora in ista pro-ij ?rur"a. Krščanska demokraci-la ni hotela upoštevati posledic bogativnega glasovanja in kaže, ba jih noče upoštevati niti se-C ai, saj drugače ne bi bilo posebno, da bi o tem ponovno Razpravljali in glasovali. , V tem položa ju moramo zelo Jasno govoriti. Vodilna sktipi-Pa Krščanske demokracije, namesto da bi delovala za preo-kret, nadaljuje s svojo preteklo Politiko, s svojo nadoblastjo, s $vojo politiko, ki ne sloni na ^treznih programskih obvezno-ljh. nadaljuje s protikomuni-!‘ličn0 diskriminacijo in z neupoštevanjem pravic slovenske I?"iene manjšine. Zato se sedaj - rŠčanska demokracija ponov-l°.Predstavlja z isto politivo, z 'tlm programom in proraču-u0r" kakor pred tremi meseci. ; nniunisti ne bomo nikoli spre-l^h te zahteve Krščanske demo-racije, ki jo sprejemajo social- demokrati in republikanci ter sedaj, na žalost, tudi socialisti. Edino spremembo predstavlja sedaj dejstvo, da bosta pokrajinski in občinski proračun odobrena z relativno večino zaradi stališča, ki so ga zavzeli socialisti in ki omogoča to operacijo. Ta sprememba je zares presenetljiva, ker ne nastaja na novi programski osnovi in na platformi nove politične usmeritve, temveč na osnovi starih, že enkrat zavrnjenih proračunov, proti katerima so glasovali tudi socialisti ter na osnovi nekaterih obljub Krščanske demokracije. Sedanje stališče tajnika tržaške socialistične federacije je v zelo velikem protislovju s stališčem, ki ga je zavzel pred tremi meseci. 12. julija je sekretar tržaške federacije PSI, tovariš Pittoni, dejal, da socialisti ne bodo nikoli podpisovali menic na belo. Zahtevo, ki so je tedaj postavljali demokristjani, je označil za absurdno in nesprejemljivo. Sedaj pa PSI daje KD belo menico in sprejema obljube, ki jih KD ni nikoli spoštovala. Izjavili smo že in to ponavljamo tudi danes, da ne nasprotujemo sprejemu proračuna zaradi formule. Ko bo dana možnost, bomo resno in odkrito razpravljali o ustanovitvi levega centra. Iz sedanje operacije pa ne more iziti levi center. V našem stališču ni nobenih predsodkov. Kljub resni napaki, ki so je zagrešili socialisti z belo menico za Krščansko demokracijo, želimo, da bi tovariši socialisti v bodoče ne odstopali od pogojev za ustanovitev levega centra, o katerih so tudi javno govorili in ki so: zaprtje na desno, odprava diskriminacij proti levici in proti slovenski manjšini, odločna borba za preporod tržaškega gospodarstva. - Pri tem pa ne moremo zamolčati dejstva, da je vodilna večina PSI, stranke delavskega razreda, s prejemom zahtev Krščanske demokracije, prevzela zelo resno odgovornost. Vodilna skupina tržaške Kr- V nedeljo, 20. oktobra ob 11. uri bo v kinu «Arcobaleno» v Trstu avno bei] Senator Vittorio Vidali in občinski svetovavec Lucjan Radovan bosta govorila o temi : „Italijanski politični položaj in problemi Trsta“ ščanske demokracije poudarja v resoluciji, ki je bila sprejeta od pokrajinskega odbora stranke, da gre za «inujo», da pa to zahteva veliko previdnost, postopno reševanje, ohranitev administrativnih- programov, po krajinskega in občinskega odbora, ki morata ostati na oblasti v takšnem sestavu kakršna sta danes. Ti «pogoji» K D se uveijavlja- ( Nadaljevanje na 4. strani) Milijoni kubičnih metrov vode so v nekaj minutah zbrisali z zemlje več oasi in povzročili tragično smrt nad 2000 oseb Preteklo sredo pozno ponoči se je v dolini Vaiont, na meji med pokrajinama Belluno in Videm, zgodila strahotna nesreča. Velikanski zemeljski plaz se je utrgal s 1821 metrov visoke gore Toc in zdrvel v pozarjali strokovnjake in mo nopolsko družbo SADE, ki je bila pobudnica velike elektrarne, da tla v dolini Vaiont niso primerna za umetno jezero in da se z gore Toc trgajo zemeljski usadi. Občinski sveti in pokrajinski svet v Bellunu so nasprotovali gradnji umetnega jezera, toda brez uspeha. List »l’Unità», ki je javno opozoril na veliko nevarnost, je bil postavljen na zatožno klop in no- Tam, kjer je stala še pred dobrim tednom prijazna vas Longarone, je zdaj samo kup ruševin pod naplavinami. Tam kjer je nekoč vladalo mirno življenje danes vlada nema smrt... umetno jezero. To je povzročilo, da je voda iz umetnega jezera silovito plusknil a čez jez in preplavila več okoliških vasi in nekatere — med njimi tudi Longarone — v celoti izbrisala s površine zemlje. Milijoni kubičnih metrov deroče vode so dobesedno odnesli hiše, razdrli ceste in železnico, z ruvali drevje, skratka uničili sleherno sled življenja v vsej dolini pod orjaškim jezom. V tej strahotni nesreči je bilo po dosedanjih podatkih ubitih o-krog 2000 ljudi (povsem točnega števila žrtev verjetno ne bo mogoče nikoli dobiti). O nevarnosti se je že dolgo časa govorilo. Že tedaj, ko so izdelovali načrte za umetno jezero in zgraditev velikanskega jezu, so okoliški prebivavci o- ooouooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Predstavniki slovenske skupščine v Bellunu V torek so predstavniki skupščine SR Slovenije in izvršnega sveta SR Slovenije na čelcji s podpredsednikom skupščine dri Marijanom Brec-ljen obiskali Belluno, kjer jih je sprejel prefekt province. V imenu ljudstva republike Slovenije in celotne Jugoslavije so mu izrazil sožalje ter se zanimali za posledice nesreče ob veliki katastrofi, ki je zadela področje Bellona. Popoldne so predstavniki obiskali podžupana mesta Longarone in v njegovem spremstvu pregledali prizadelo področje ter položili venec na skupni grob žrtev. V delegaciji sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba in konzul Oluič. Ob zaključku razgovorov, ki jih je jugoslovanski predsednik imel s predsednikom mehiške republike je bila podpisana skupna jugoslovan-sko-mehiška izjava, ki se zavzema zlasti za učvrstitev miroljubne koeksistence, za svetovno razorožitev, za dokončno prepoved aotomskega o- / rož j a in za prijateljsko sodelovanje med narodi. V četrtek se je predsednik Tito razgovarjal s predsednikom ZDA Kcnnedyjem. vinarka tov. Merlin iz Belluna je bila obtožena, da širi paniko med prebivavci doline. SADE se ni zmenila za nevarnost in prav tako se zanjo niso zmenili tisti, ki so ji dali dovoljenje za tako velikopotezne načrte. Še več : družba SADE je oropala prcbivavce gorske doline, s tem, da jim je odplačala zemljišča po nizkih cenah ter jih istočasno izpostavila trajni nevarnosti. Že pred časom so se začele širiti vesti, da se gora Toc podira ter da se velikanski plaz polagoma pomika proti jezeru. Tisti, ki so bili poklicani, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da ne bi prišlo do katastrofe, se za te vesti niso niti zmenili. Tudi strokovnjakom, ki so opozarjali na grozečo nevarnost, so odgovarjali, češ da pretiravajo. In vendar niso pretiravali... Katastrofa v Vaiontu je bridko odjeknila ne le v Italiji, marveč po vsem svetu. Od vsepovsod prihajajo izrazi solidar- Titov obisk v Ameriki Predsednik SFRJ Tito je ta teden zaključil svoj obisk v Mehiki. Še pred tem pa je obiskal razne države v Latinski Ameriki. Delovanje naših parlamentarcev Naša poslanka tov. Marija Bcr-r.etič je v razpravi o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino, med drugim poudarila potrebo, da bi izboljšali odnose med Italijo in Nemško demokratično republiko. Predlagala je naj bi uredili tudi vprašanje konzularnih zastopstev v obeh državah. Senator Vidali pa je med razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico opozoril senat in vlado na pereče problema tržaškega pristanišča. Na 2. strani objavljamo reportažo o obisku med begunci, ki sedaj žive v vasi Ci-molais. nosti, prihaja pomoč preživelim prebivavcem. Že ves teden prihajajo na kraj nesreče številni funkcionarji in parlamentarci. Na kraj nesreče sta prišla tudi predsednik republike in ministrski predsednik. Prve dni po katastrofi je buržoazni tisk skušal prikazovati celotno nesrečo kot nekaj «naravnega». Spretno se je izogibal vprašanju ugotavljanja kdo je prav za prav kriv, da je do te «naravne nesreče» prišlo. Še enkrat je morala nastopiti (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO -18.-10-1963 8. Po katastrofi ob jezeru Vaiont Obisk v dolini smrti Po vsej naši deželi je tragedija Vaionta zbudila veliko sočustvovanje in sprožila vrsto najrazličnejših solidarnostnih pobud. Naša partija, federacije, sekcije, deželni komite ; naši parlamentarci in demokratični upravitelji krajevnih ustanov so se izkazali s hitro pomočjo in občutljivostjo, predvsem pa so dokazali, da znajo tolmačiti poglavitne zahteve prizadetih prcbivavcev doline reke Piave : naj se izkaže pravica in naj se kaznujejo krivci. „Raje bi videli staro Erto“ Bili smo z delegacijo deželnega komiteja kmalu po tragediji v kraju Cimolais, kamor so se zatekli prebivavci krajev Erto in Casso, to je male občine na skrajnem koncu Furlanije, ki je bila v celoti izpraznjena, potem ko so bili popolnoma u-ničeni nekateri zaselki in potem, ko ie bilo ubitih okrog 250 oseb. Videli smo nesrečno goro Toc, ki je z velikanskim usadom povzročila katastrofo. I-meli smo priliko osebno se seznaniti z obsegom uničenja. Videli smo na stotine ljudi, ki so ubežali smrti. Žalost in trpljenje sta jim povzročila vidne znake na obrazih. Danes prestrašeni nemo tavajo okrog kot žive priče, kot toživci krivcev. Tn da odgovorni za nesrečo obstajajo ter da ne gre za golo «u-sodnost», pričajo ne le dokumenti, marveč tudi neizpodbitni dokazi, ki jih je naša Partija zbrala v svoji beli knjigi, izročeni predsedniku republike in ohiavljeni v celoti v dnevniku «l’Unità». Da ne gre za golo naključje, da obstajajo krivci, se bere tudi na obrazih beguncev iz krajev Erto - Casso in drugih zaselkov ; to potrjuje živ glas starčkov in žena. pa tudi mladih emigrantov, ki so se v teh dneh vrnili iz Nemčije v upanju, da bodo, v najboljšem primeru še našli svoje drage, a žal nmmnogi teh niso več našli, kakor niso našli svojih nekdanjih domov in ničesar, kar hi snominialo nanje. Govorili smo s številnimi izmed niih. Še pretino so nam povedali, kaj najbolj nujno potrebujejo, so poudarili zahtevo po pravici, po tem. naj se kaznujejo tisti, ki so krivi tragediie. S preprostimi, toda groznimi besedami, v svoiem nano! beneškem in na-nol ladinskem narečju obtožujejo družbo SADE, električni mononol. ki ie oropal ta gorski svet in ga spremenil v smrtonosno past. Slišali smo tudi izmene obtožbe proti naslednikom SADE, kakor tudi proti tistim, ki so dovolili gradnjo nesrečnega iezu in ki žive v Rimu. Slišali smo pretresljive besede ki jih je neka nesrečna žena izrekla pred soprogo predsednika republike : «Mi bi vaie videli našo staro Erto in naše mrtve ! » To je bil odgovor nesrečne žene na zagotovilo. da bo poskrbljeno za obnovo opustošenj h vasi. Neki emigrant, ki se je vrnil iz Nemčije, in se je za las rešil pred Solidarnost z nesrečnim ljudstvom - Naši parlamentarci med begunci - Brzojavka CK Zveze komunistov Slovenije - Naj se izkaže pravica za žive in mrtve! Longarone po katastrofi. Vsak komentar k tej sliki bi bil odveč.. katastrofo v Longaronu, je vztrajal v zahtevi, naj se ne odneha dokler se ne izkaže pravica. Nedeljo smo prebili v družbi skupine naših požrtvovalnih tovarišev iz Erte, skupno s tovariši socialisti in drugimi prijatelji, ki si toliko prizadevajo v solidarnostnih akcijah za pomoč prizadetim. Tri do štiri dni po katastrofi ti tovariši niso imeli v žepu niti toliko denarja. kot bi ga bili potrebovali za odpošiljatev par besed obsegajoče brzojavke, s katero bi sporočili svojcem in sorodnikom, da so še živi in niti lire za nakup navadne aspirine ali pomirjevalne tablete. Solidarnost našega ljudstva S kakšno hvaležnostjo, brez vsake retorike in ceremonije, so se ti preživeli ljudje strnili o-krog naših parlamentarcev, o-krog tovarišice Bernetičeve, ki se že ves teden nahaja v pokrajini Belluno, okrog tov. Vida-li ja, tov. Lizzerà, okrog županov in drugih občinskih upraviteljev iz raznih krajev furlanske nižine ! je. Omenjamo tudi nakazila naših občin, od Nabrežina do Milj in Doline ter akcije, ki jih je organiziral enotni sindikat CGIL. Te solidarnostne akcije se morajo nadaljevati in prepričani smo, da se bodo v prihodnjih dneh še bolj povečale. Toda istočasno se morajo nadaljevati tudi akcije za to, da se bo za žive in mrtve v Vaiontu izkazala pravica,! In komunisti naše dežele so se obvezali, da se bodo za uresničitev te zahteve odločno zavzeli ! M. K. Solidarnostna akcija, ponavljamo, je bila in je zares široka. Na tem mestu ne moremo naštevati vseh podrobnosti, ne najrazličnejših primerov, toda omenjamo brzojavko, ki jo je poslal našemu deželnemu komiteju CK Zveze komunistov Slovenije, omen jamo odposlanstvo tehnikov iz Ljubljane, ki požrtvovalno sodeluje pri identificiranju mrličev ; omenjamo nadalje poslanico, ki so jo v naše mesto poslali predstavniki težko prizadetega mesta Skopje. Omenjamo tudi solidarnost našega ljudstva, ki enotno sodeluje v akcijah za pomoč ponesrečencem, kakor je pred nekaj meseci sodelovalo v akcijah za pomoč prebivavcem Makedoni- se zvila v poslednjih urnih Osvobodilnega gibanja v Angoli ne more n:hče več zadušiti Množično prisilno delo, sistem do-volivnic za gibanje, povsod pričujoči tuji kapi tali, eksplozivni beli lumpenproletariat, ekonomski in socialni stroj, ki ga žene goli teror. To so značilnosti portugalskega imperializma, najbolj izkoriščevavske-ga kolonialnega režima v Afriki. Ker je ta režim bil še do nedavnega odrezan od zunanjega sveta in je deloval zgolj po načelu nasilja, se je imel za trajnega in varnega. Kakor Belgijci v Kongu so tudi Portugalci v Angoli in Mozambiku menili, da so zgodovino ustavili. Toda medtem, ko so bili v Lizboni takorckoč pogreznjeni v globoko spanje, je dobivala zgodovina čedalje večji zagon in val afriškega osvobodilnega gibanja je po uspehih v Egiptu, Bandungu, Gani in v drugih deželah «črnega kontinenta» preplavil v zadnjih letih še o-stale predele. Ozemlje za ozemljen se je osvobajalo kolonializma in meje svobode se vedno bolj bližajo tudi Angoli in Mozambiku. Prvi javni znaki delovanja osvobodilnega gibanja v deželah, ki spadajo pod portugalsko kolonialno oblast, so se pojavili leta 1961. Tedaj so afriški domačini izvršili prvi napad na portugalsko policijsko postojanko v Luandi. Razvneli so se srditi boji, pri katerih je našlo smrt mnogo domačinov in Portugalcev. Pobesneli belci so se strahovito maščevali nad domačim afriškim prebivavstvom, toda tudi Afričani niso držali križem rok. Zadeva je zajela tak obseg, da so o njej govorili tudi v OZN. Liberija, Združena a-rabska republika in Ceylon so predložile resolucijo, ki je obsojala portugalsko nasilje v Àngoli. Za resolucijo se je izrekla večina držav-članic Varnostnega sveta, med njimi poleg SZ tudi ZDA. To je še bolj ohrabrilo angolsko osvobodilno gibanje. Prišlo je do splošnega upora (15. 3. 1961 ) v severni Angoli, ki je trikrat večja od Portugalske. Napadi so bili tako bliskoviti in Taki in podobni pretresljivi prizori se še vedno ponavljajo., močni, da so ohromili portugalski odpor. Portugalci so bili v resnih škripcih. Za povezavo med raZ' n imi mesti so se morali posluževati letalskega mostu. Toda po nekaj tednih so se opomogli iz trenutke krize in zmede. Teror kolonialistov se je še bolj povečal. Kolonialna oblast je začela izvajati prave racije. Aretirala je nešteto domačinov. Zaprla je vse, ki s o i-fie, reh bili količkaj pismeni. Prizanesla ni |-3irA3tl-39lfN)|-VII01XT0d-3ri3d-13TVa-iiaiV3i waswi9-3AW'SZV8-|aaO-ONI)|-3irA3l|-30irN)I VaOT)nOJ-3rL3d-L3W9-83LV3J VaSV">3-3AVlSZVl|-iliaO-ON4)|-3irA3a-30irN)I VaOT)tTOd-3ri3|-3irA38-3airN)r»aOi: 18.-10-1963’ 4 • DELO Ob Teden včlanjevanja v KPI na Tržaškem Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta določila, naj bo teden od 1. do 7. novembra 1963 namenjen včlanjevanju in rekrutaciji. Akcije za včlanjevanje in re-krutacijo pa morajo biti tesno povezane z akcijami za obrambo in okrepitev ladjedelnic in pristaniškega prometa, z akcijami za čimprejšnji razpis deželnih volitev, za rešitev krize v tržaški občini in pokrajini ter za rešitev številnih drugi n problemov, brez etničnih diskriminacij, in zaviranja prc-okreta na levo. V posebnem pismu, ki sta ga Federalni komite in Federalna kontrolna komisija pred dnevi naslovila vsem članom Partije, se med drugim poudarja,, naj se tovariši takoj lotijo dt la za dobro kampanjo včlanjc vanja in rekrutacije, tako v Partijo kot v Zvezo komunistične mladine. V tednu od 1. do 7. novembra bodo sedeži vseh sekcij in federacije odprti za javnost op delavnikih od 10. do 12. in od 16. da 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 18. do 21. ure. Na vseh sedežih bodo izobešene zastave in prostori v njih bodo praznično okrašeni. Vsak večer bodo tovariši iz sekcij poslali podatke o delovanju v teku dneva Federaciji v Trstu, tako da bo ta o vsem sproti obveščena. Praznik trgatve v Boljuncu bi morali še bolj valorizirati Praznik trgatve, ki ga že več let zaporedoma organizira dolinska občanska uprava skupno s pok". ' n s ko turistično ustano v Bollimeli, je postal že prava tradicija in privablja vedno večje število obisko-vavcev. Boljunška «Gorica», kjer se običajno vrši ta prireditev, postaja v resnici že pretesna, čeravno je zelo prostorna. Zato se postavlja vprašanje, da bi to vsakoletno prireditev izpopolnili ter jo še bolj opestrili. Ker pa se to na doseči v razmeroma kratkem času, bi bilo prav, da bi organizatorji čimprej vzeli to vprašanje v pretres. (Gornja .slika je bila posneta na zadnjem prazniku trgatve v Boljuncu). ooooooooooooooooooooopooooooooo 1)000000000000000000000000000 upravičene zahteve Banovcev Minilo je ie dolgo časa od teda’, ko so prebivavci Banov vprašali tržaško občinsko upravo, naj poskr-bi za obnovo vaških cest, za izboljšanje cestne razsvetljave, zlasti na odseku ceste, ki vodi preko nadvoza nad avtocesto v smeri proti Opčinam ter za ureditev kanalizacije in odpravo velike luže, v katero se steka umazanija iz pralnice, ki je last nekega zasebnika in iz bližnje vojašnice. Vaščani niso nadalje vztrajali v svojih zahtevah, ker so upali, da jih bo občinska uprava uslišala. Toda do uslišanja ni prišlo. To ni sicer nič novega, nič čudnega. Znana stvar je, da sedanja demokristjanska občinska uprava prav tako zanemarja vse okoliške kraje, kaor so jih zanemarjale njene predhodnice. Svojčas je že nekako kazalo, da bodo nekaj napravili, da bodo vsaj glavno cesto deloma obnovili. Toda kar na lepem je prišel glas, da je denar, ki je bil dodeljen za obnovo cest, že izčrpan in da ni mogoče ničesar več narediti. Tako je vse ostalo pri starem, le stanje ceste se je medtem silno poslabšalo in danes v resnici glavna vaška cesta že kaže «rebra», dočim cesta, proti Ferlugom postaja v resnici neprehodna. Že sam pogled na te ceste nudi vsakomur, predvsem pa seveda domačinom, najprepričljivejše spričevalo o občinski it-pravi. Toda tako ne more v nedogled. In Banovci ponovno dvigajo svoj glas. Tokrat je to ne le glas zahte- ve, temveč tudi glas protesta. Banovci odločno zahtevajo obnovo in razširitev vaške ceste, ki je spričo naraščajočega prometa tudi silno neprimerna in celo nevarna. Prav tako zahtevajo, naj se nadvoz razsvetli, ob njem pa naj se postavi primerna zaščitna ograja. Seveda prav tako odločno zahtevajo, naj se odpravi smrdljiva luža v katero se še vedno izteka umazanija iz Že omenjene pralnice. Nadaljevanje Za preokret na levo Kdaj bodo uvedli brezplačne avtobuse za študente ? Kmalu bodo mipili trije tedni od dneva, ko se je ^pčelo novo šolsko leto. Svojčas je, bilo zagotovljeno, da bodo z novim^šolskim letom in vzporedno s šolsko reformo uvedli tudi brezplačne fwtobuse za prevoz otrok v šolo, seseda tistih, ki živijo v oddaljenejših krajih. Toda do danes o teh avtobusih, vsaj v krajih, ki spadajo ipod tržaško občino, ni duha ne sluha. Zaradi tega se postavlja .vprašanje : ali res niso mogla pristojna oblastva V vsem tem čpsu njčpsar napraviti? SLOVENSKO ..GLEDALIŠČE V T^tSTU V soboto, 19. oktobra 1963 ob 21. uri premiera v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdeiska cesta 7 William Shakespeare -Jože Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE (Koncertna uprizoritev) Režija: BRANKO GOMBAČ V nedeljo, 20. t.m. ob 17.30 v Prosvetnenjj^omu na Opčinah W. Shakespeare OTHjELLO jo v celoti. Proračun in oba odbora ostajata taka kot sta bila prej. O tem, ali naj se ustanovi levi center se bo odločalo kasneje. Danes ni časa za razpravljanje o tem. Tako poudarjajo demokristjani in pri tem držijo v svojih rokah dejansko oblast, ne da bi v ničemer spremenili svoje staro politiko, ki je dejansko še naprej odprta na desno. Večjo previdnost in postopnost bi si težko predstavljali... Upajmo, da bo z vstopom članov bivše NSZ v PSI, in torej z vstopom v takoimenovano demokratično področje — s privolitvijo Krščanske demokracije, tržaškega župana in pokrajinskega predsednika — demokristjanska propaganda prenehala rožljati s svojo ropotijo iz leta 1945, katero je v konkurenci s fašisti izkoriščala do včeraj. S tem bomo imeli vsaj eno pozitivno dejanje... Naše nasprotovanje sedanjemu proračunu in sedanjima odboroma temelji tako kot pred tremi meseci na dejstvih. V bodoče bomo presojali na osnovi novih dejstev, če bo do teh prišlo. Poudarjamo pa, da bomo povedali delavcem in vsej javnosti, da komunisti ne bomo nikoli podpisovali belih menic Krščanski demokraciji in da ne verjamemo v obljube demokristjanov. Naša opozicija se danes bolj kot kdaj koli poprej razlikuje od opozicije liberalcev in drugih starih zaveznikov KD ter od opozicije fašistov, ki bi bili tudi danes, kot so bili včeraj pripravljeni podpreti politiko KD. Naša opozicija je opozicija proti konservativni in pristranski politiki, ki je škodljiva interesom Trsta, kar dejstva in sedanji položaj zelo jasno potrjujejo. Glasovali bomo proti sedanjemu proračunu ker zahtevamo politični preokret, ker zahtevamo, da se uresniči okrog pokrajinske in občinske uprave, parlamentarvec in sindikatov enotna akcija vsega previvav-stva za razvoj tržaškega prista- ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooi V ponedeljek in torek zvečer, to je ob priliki zasedanja tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta, so skupine od fašistov nahujskanih pobalinov skušale razgrajati po mestnih ulicah. V ponedeljek so se te skupine z.brale pred pokrajinsko palačo na trgu Vittorio Veneto, kjer so vzklikale žaljiva gesla, dajale duška svoji rasistični nastrojenosti, zmerjale Slovence, sramotile ime predsednika jugoslovanske re publike in skratka kazale stopnjo svoje «kulture». Policija je bila, kot običajno, zelo potrpežljiva... Nekaj pobalinov je šlo tudi pred Tržaško knjigarno, kjer so grozi li, da bodo razbili izložbeno okna. V torek zvečer so si pobalini dali «apuntamento» pred palačo Mihca in Jakca, to je pred tržaškim županstvom. Ponovili so se prizori prejšnjega večera. Razlika je bila le v tem, da so tedaj skoraj vse žaljivke bile namenjene komunistom. Policija je, seveda, tudi tokrat bila zelo potrpežljiva... Kaj je bilo vzrok razgrajanja teh podivjanih pobalinov? Morda tako-imenovani «levi center», ki ga v Pobalinstvo Trstu ni? Morda' kaj drugega? Ali je bilo zaradi sklicanja sej pokrajinskega in občinskega sveta v Trstu v nevarnosti'«italijanstvo» Trsta? Ali je bila to «demonstrativ-nost» razpoloženja fašistov, ki tokrat niso mogli dati svoje «podpore» demokristjpnski pokrajinski in občinski upravi? Nimano namena, da bi o tem globlje razpravljali. Prav za prav bi niti ne bilo vredno omenjati teh dogodkov, če ne bi pri tem prihajalo v ospredje nekaj, kar moramo podčrtati- Ko delavci manifestirajo po mestnih ulicah — in povsem upravičeno manifestirajo —• ter zahtevajo pravico, delo in kruh zase in za svoje družine', se policija čestokrat zaganja proti njim, razgrajanje pobalinov i« pa ista policija spremlja z veliki? potrpežljivostjo. Ko so tržaški napredni mladinci ob priliki usmrtitve španskega heroja Grimaua ] ^protestirali proti španskemu fašističnemu krvniku, so bili opozorjeni, naj nikar ne žalijo državnega poglavarja. Tudi Tito je državni poglavar, toda dvomimo, da se je našel kdo med čuvarji javnega reda, da bi «posvaril» rasistično nastrojene pobaline, naj ne tiprabljajo žaljivk. V posebnem statutu londonskega sporazuma, ki ga je podpisala tudi Italija, ie rečeno, da je narodnostna mržnja na Tržaškem ozemlju prepovedana, toda vzklikanje rasističnih podivjancev «a morte i ščavi» je policija mirnodušno dopuščala. Tudi žalitve senatorja tovariša Vidalija so policisti dopuščati. Vse to jasno dokazuje dve različni meri čuvarjev javnega reda in varnosti. Imeli smo priliko v openskem tramvaju poslušati pogovor trojice razgrajačev o svojem «junaštvu». Dva izmed te trojice sta člana «katoliških organizacij», eden od njih je imel v gumbnici celo značko «Azione Cattolica Italiana», eden od teh je baje sin nekega orožnika. Vsekakor lepo spričevalo! Komentar o tem prepuščamo ■ bravcem. nišča, čigar uprava je danes v rokah nekega generala, za re šitev in okrepitev ladjedelnic, za preporod tržaškega gospodarstva v najširšem okviru dežele. Vse to zavira politika Krščanske demokracije, ki odločno nasprotuje ustanovitvi enotnosti. To potrjuje nešteto dokazov. Tudi nasprotovanje tržaškega župana predlogu, ki so ga pred kratkim postavili ko munisti za obrambo tržaškega pristanišča, to izrecno potrjuje Krščanska demokracija de luje proti enotnosti prebiva'" stva. Poudarja, da je treba komuniste osamiti. Toda pri teifl se moti. Komuniste je hotelu Osamiti tudi na volitvah 28. a-p rila. Toda pri tem ji je spodletelo. Komunisti so prejeli 25°/ glasov. Komunisti smo danes ^ povsod prisotni : v tovarnah, med kmetovavci, v uradih, f ZQ gramo odločujočo*vlogo — tudi brez privoljenja vodstva KD — v bojih za mir, v enotnih akcijah za delo, za gospodarski n, in demokratični razvoj, proti tihotapljenju milijard v tujin0 in proti vsakovrstnim špekulantom. Dejstvo je, da se želje po o-samljenju komunistov spreminjajo v povečanje glasov # M vpliva komunistov, da zaradi protikomunizma tržaške Kf; Slo ščanske demokracije vedno bolj V nazaduje tržaško gospodarstvo. Zato obtožujemo Krščansko demokracijo, stranko neizpolj njenih obljub, protikomunizma if pristranosti ter stremimo po e' notnih akcijah Tržačanov za|s'o bodočnost mesta, pokrajine i1? dežele. Brez enotnosti, katere bistvi I val a: 'O ih k) ioi so 'as ni element je po našem mnenfjl^ prav enotnost delavcev in prei',L)v vsem enotnost med komunist'L in socialisti, ni mogoče napre R dovati. Brez široke enotnosti; ki je vodstvo KD ne mara, h dejanskega preokreta na lev° Brez te enotnosti ostajajo k spletke in bedno igračkanje 5 formulami za ohranitev dejanske oblasti Krščanske demokracije in z njo tudi njene s# re politike. Voc •Op Vaiont «l’Unità» in napisati jasno besedo ter takorekoč s prste# pokazati na resnične krivce-Danes tudi ta tisk piše koliko drugače. Tudi v parhj mentu se poslanci raznih s ki' pin «zavzemajo» za ugotovite1 vzrokov nesreče ter za molj bitno kaznovanje tistih, ki m krivi, da je do nje prišlo, še enkrat se je izkazalo, da ^ samo komunisti tisti, ki 1J'1 prave krivce neoklevajoče ^ pogumno kažejo s prstom... tfr zahtevajo v imenu preživeli, beguncev in v imenu tistih, f so po nepotrebnem izgubili žaljenje — pravico ! Izleti Za pojasnila glede izletov ob vem letu v Pariz, Prago, BudimP; što, Zagreb, Bohinj, Harrach