' V e s t n i k. Za učiteljski konvikt je daroval g. ;\1, Grubbaucr, izdelovatelj in zalagatelj šolskih zvezkov v Lincu, na račun tek. šolskega leta 200 K. Učiteljski dobrotniki. G. Jernej Bahovec, trgovec s šolskimi zvezki iz tovarne M. Grubbauerjeve in raznimi šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 50 K; »Ljubljansko učiteljsko društvo« na račun pokroviteljine 50 K (pre-ostanek darov za R. Pišev nagrobni venec); »Logaška posojilnica« 45 K; g. Pavel Kloboves, usnjarski mojster v Poljanah, 2 K; g. Gregor Peternel, gostilničar v Poljanah, 1 K; g. Ivan Jebačin, trgovec in lastnik »Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate« v Ljubljani, II. obrok na račun pokroviteljine 50 K. Živeli učiteljski do-brotniki in njih nasledniki! Čekovni promet Učit. konvikta. (Letnina za I. 1905.) G. Ivan Mandeljc, nadučitelj; g. Mihael Vrbič, učitelj in gdč. Mar. Bernot, učiteljica v Sodražici; g. Lovro Perko, nadučitelj in gdč. Grozdana Pader, učiteljica v Poljanah; g. Tanko Rudolf, nadučitelj in gdč. Mavica Bole, učiteljica 'i >t. Vidu pri Vipavi; g. Josip Zajec, nadučitelj in -gdč. Afia Krašovic, učiteljica v Vel. Gabru; gosp. Fran Zore, učitelj v Šmartnem pri Tuhinju; g. Josip Zirovnik, nadučitelj, gdč. F. Strlč, učiteljica in gdč. Fr. Kalinus, učiteljica v Gorjali; g Radoslav Srebotnjak, učitelj v Lokvi; g. Anton Ivanovič, učitelj v Tatrah. Kolekta poštnih znamk za Učit. konvikt. Iz Kranja kolekta št. 5; izSodražice in Ribnice kolekta št. 16 (1350 K); iz /.eleznikov kolekta št. 5. Nove vrste poročila. Na drugem mestu prinašamo poročilo o hospitacijah, ki sta se vršili v obeh ljudskih šolah v Kranju, tako poročilo namreč, o katerem mislimo, da jc povsem objektivno in sedanjem času tudi najprimerneje. Dostej smo čitali taka poročila podrobneje samo v učiteljskih listih, kar je tudi najumestneje, saj se podaja v njih tvarina, ki zanima zgolj učiteljstvo. Kritikovati posamezne učne nastope, je jako poučljivo in vsega priporočila vredno. Upamo si celo trčiiti, da ima vsak od pametne in zdrave kritike in od stvarnega razgovarjanja o dotičnem predmctu več koristi kakor pa od še tako dobro uspelega nastopa. Takt pa zahteva, da se dotakne kritik predavatclja le na rahlo ; oseben ne sme nikdar postati. Prav navaden takt pa tudi lioče, da naj glas kritike v enakih slučajih nikdar ne prestopi šolskega praga, naj ostane torej vse med štirimi stenami. Kapital, morda celo političen kapital kovati iz kake nedolžne stvarce, pa je grdo, posebno ostudno pa je, če je povzročiteljica istega kaka učiteljica. Poročila o hospitacijah so dobila v Kranju novo smer, očividno po zaslugah gospice predavateljice ia nekega klerikalnega suplenta. Javno na sramotni oder se hoče namreč postaviti v »Ljubljančanki« in v sobotnem »Slovencu« v običajnih novicah iz Kranja tistega učitelja, ki se je spozabil tako daleč, da se je upal sicer strogo stvarno kritikovati učno pot, katere se je posluževala učiteljica P. pri metodični obravnavi b. sest. »Žolne«. V »Ljubljančanki« se je trdilo, da je popolnoma zavrgel omenjeni učitelj to »moderno« metodo, nekaj vrst dalje pa se čita, da je gospod nad/.ornik takoj na to še posebno priporočal posluževati se učiteljstvu te metode. Da bi gospod nadzornik nekako demonstrativno priporočal ravno to vrsto metode, kakršno nam je podala gospica učiteljica, je gola laž, ker je pozneje on niti omenil ni več. Gospica je morda pač študirala biološko metodo, a njen nastop pa je pokazal, da je ni prebavila. Še lepše pa se bere v »Slovencu«. Tam pravi novičar med drugimi doslovno : »Cuditno se pa, da je napredni učitelj popolnoma zavrgel moderni, biologični način poduka, ki se ga je poslužavala gdč. predavateljica in ki ga priporočajo vsi šolski nadzorniki, ter pokazal s tem popolno nepoznanje pridobitev na polju šolstva. Zavist slepi!« V natančneje pojasnilo je treba najprej pribiti, da štejejo »Slovenčevi« somišljeniki, ki kujejo v potu svojega obraza so botne »Novice iz Kranja«, imenovano gospico med svoje najzvestejše pristašinje. Ta metoda, ki je že stara toliko in toliko let, je zabliščala v glavah kranjskih novičarjev, po inicijativi predavateljice same seveda, kar čez noč v vsem veličastvu in v največjem sijaju, občudujočim bralcem pa jo kažejo liki cirkus Fumagali, za najnovejšo in najmodernejšo metodo, v kateri se kajpada naprednemu učitelju niti ne sanja ne. Oh, oh, kaj bo ! Ti napredni učitelji zaostajajo rcs daleč za klerikalnimi Slomškaricami. In pa to »popolno nepoznanje pridobitev na polju šolstva« ! Te-tc šment! Kaj pomeni zadnji vzkijik »Zavist slepi!«, pa ne razumemo pri najboljši volji. Zavist bi menda slepila le takrat, kadar bi kdo nastopil istočasno z drugim, a bi prvi zabavljal o drugem, če bi se vedelo, da se je njemu nastop popolnoma ponesrečil, a drugi pa se je odlikoval kar najbolje. Ker se je zatekla gospica, kakor že rečeno, popolnoma po nepotrebnem k poročevalcu »Ljubljančanke« in nekaj dni pozneje pa k »Slover 'j«, dasi ni imela za to niti najmanjšega povoda, ne zasluži za svoje ruvarsko dejanje nikakega pardona. Kolikor se spominjamo, je omenjeni tovariš takoj v pričetku zatrdil, da se ne misli nastopa kot takega prav nič dotakniti. Vsi smo imeli zavest,v da mu je bilo pred očmi, dobri stvari samo koristiti. Ce bi hotel biti kdo strogo pravičen, pri vsem tem pa še vedno objektiven, bi lahko z vso mirnostjo trdil, da je pokazal prvi nastop, kakšen je vzoren, drugi pa, kakšen je ponesrečen nastop. V ta namen sta mu nudila oba nastopa kaj hvaležno polje. V zadnjem slučaju pa bi moral seveda navesti golo resnico, da je bila že vsa siika popolnoma priučena, pripravljena dobesadno, saj se je bavila gospica predavateljica z njo dokaj ur prej, kar pa je pričalo očito tudi.to, da smo slišali pri mnogih učenkah prej odgovor, preden je bilo izrečeno celotno vprašanje. Semkaj menda merijo besede v »Ljubljančanki«, ki se glase : »Die Schiilerinnen der 4. Klasse legten klares Verstandnis an den Tag und beantvvorteten die gestellten Fragen gar gut« V pod- krcpljenje zgorajšnje trditve, pa bi moral tudi omeniti, da ni nikaka »pridobitev na polju šolstva«, če se trpi, da vse učenke brez izjeme pojo prav zategnjeno posamezne stavke. K »modernemu načinu poduka« menda tudi ne sodi, če vidi učiteljica »posebno pridobitev« odgojne smeri v tem, da sramoti učenke pred toliko množico tujih ljudi s celo vrsto neslanih, trpkih in rezkih opazk. Povedati pa bi se dalo še marsikaj, a to nikakor ni naš namen. Rečemo samo to: Res je, da je slabo stvar težavno hvaliti, toda vsak se lahko ubrani, če mu ne prija, brez vsakih težkoč resnične, morda navidezno celo pereče kritike, če je le toliko previden, da po raznih listihne izzivlja in ne prodaja pre- ležane volne za pristno svilo. Pregovor, ki pravi, da je molčanje zlato, ima v tem slučaju svojo najtrdnejšo oporo. Redna seja c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 13. aprila 1905. Definitivno so bili nameščeni: Katarina Valenčična Premu, Štefanija Kokalj v Košani, Marija Močnik v Zireh in Anton Seme v Starem trgu pri Ložu. Imenovanje suplenta Matije Pirca pravim učiteljem na komunalni nižji realki v Idriji je bilo potrjeno. Učiteljica J. Fortuna v Cerknici je bila na svojo prošnjo stalno upokojena. Dovolila se je ustanovitev dvorazrednice v Jaršah, razširjenje ljudske šole v Šent Jurju v dvorazrednico, šoli v Suborju in Breznici postaneta trirazrednici. —- Premeščena je suplentinja na ljudski šoli v Dobrepoljah, gdč. Marija Pogačnik, kot provizorna učiteijica v Loški potok. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico z dne 17. in 18. aprila t. 1. Iz uradnih naznanil je posneti, da se je razširila dvorazrednica v Ajdovščini v tri- razrednico ter da je dobil tukajšnji okraj za 960 K ubožnih knjig iz c. kr. zalocje šolskih knjig na Dunaja. Dež. šolskemu svetu se predlagajo v definitivno nameščenje: Nadučiteljem v Bilje g. Urbančič Josip, dosedanji nadučitelj v Oseljanu;učiteljem-voditeljem v Gabrijah pri Ajdovščini g. Bric Josip; učiteljem-voditeljem za Vrtovin g. Zorn Franc; za Lokve ad personam gdč. Jadviga S t r e 1 ter za Plave g. M u s i č. Ant.Učiteljem na trirazrednici v Renčah se definitivno namesti g. Drovenik Josip, na trirazrednici v Solkanu g. Kuntih Maks in na trirazrednici v Rihenberku ad personam gdč.Šušteršič Angela. Definitivno se namestijo te-le gospice učiteljice: za Dornberg Rožica Bizjak, za Kanal Franja Krajnik, za Miren Zofija Vilhar, za Dol Bostjančič Katarina, za Grgar Blažica Ernesta, za Ozeljan Ljudmila Eržen, za Ročinj Kovačič Marija. Za mesta Lokovec, Banjšice-Vrh, Podlaka, Dol. Lokovec in Kamnje ni bilo pro-silcev. Premaknila sta se iz II. plačilne vrste v I. V i 1 h a r France in Zorn Ivan, ter iz III. plačilne vrste v II. Krmac Anton, Vižintin Rudolf in Bitežnik Josip. Sprejeli so se, izvzemši nekaterih, predlogi uradne skupščine iz leta 1904.Sklenilo se je, razširiti enorazredno Jjudsko šolo v Desklah v dvorazredno ter zavrnilo prošnjo občinarjev iz Vitovelj za ustanovitev ekspoziture. Dovolile so se nekatere podpore, predujemi in poprave. Pregledovalcem računov za leto 1904. so bili izvoljeni gg. Klančič, Konjedic in Pavlica. V tem letu se sezidajo šolske stavbe v Čepovanu, Mirnu in Rihenberku. K. Pivško učiteljstvo je imelo v teku dveh mesecev zopet dva vrlo uspela sestanka, združena s hospitacijama. Dne 16. marca smo se zbrali na Premu, kjer je tovariš Jos. Kobalprav izvrstno nastopal iz računstva. — Dnc 13. aprila pa smo se zbrali pri tovarišu Rud. Horvatu v Zagorju. Ta pa n?.s je s svojim nastopom presenetil. Nastopal je iz risanja v naravi v dveh oddelkih. Učitelj, ki se toliko trudi, mora imeti dobre uspehe. Otroci v obeh oddelkih so dano jim nalogo prav dobro, da, nekateri mojstrsko izvršili. Gospica učiteljica Dovgan nam je pa razkazovala risarske izdelke tamošnje šole. Učiteijstvo radovljiškega okraja ima v četrtek dne 4. maja t. 1. ob '/.,3. uri popoldne na [esenicah hospitacijo. Nastop bo v ITI. in IV. razredu. Učiteljstvo se k udeležbi vljudno vabi. Hospitaciji v Kranju. Dne J3. aprila sta bili v prostorih ljudske šole v Kranju hospitaciji, katerih se je udeležilo učiteljstvo kranjskega okraja v jako obilnem številu. Trajali sta od 8. do 10. ure dopoldne. Vseh učiteljic in učiteljev smo našteli 27. V drugem razredu deške šole je obravnaval učitelj g. Fran Ivanc stensko uro. To sliko ima sicer že nadzornik A. Maier v svojem »Nazornem nauku«, toda gospod učitelj je razvil pred nami popolnoma drugačno sliko, kar je bilo za vsacega navzočega tem veljavneje, saj je slišal na lastno uho, kako se ena in ista stvar lahko povsem različfio obravnava. Nad vse zanimivo je bilo zasledovati, kako srečno je navajal predavatelj učence s primernimi vprašanji do gotovih formuliranih stavkov. Vsak tak stavek pa so učenci sklepno ponovili v zboru, še prej pa posledoma po posameznih besedah. Taka ustna vaja, če se dosledno izvaja v vsaki tični uri, je pač najboljša priprava za poznejše spisne sestavke. Takisto je moralo zadovoljiti vsakega razzlogovanje in pri pisni vaji glasna poprava, na kateri so bili udeleženi istočasno vsi učenci. Z učenkami četrtega razreda dekliske šole je nastopila gospica V. Praprotnik. Obravnavala je »Žolno« po biologiški metodi. Vso snov je razvrstila na 12 točk, in vsako izmed teh je napisala po ena izmed učenk na šolsko tablo kratko z eno ali dvema besedama, kar je učenkam dobro služilo zlasti pri posnetku in gotovo še bolj pri domači spisni vaji. »Ljubljančanka« piše o zadnjem nastopu med drugim: »Die Schtilerinnen der 4. Klasse legten klares Ver.standnis [an den Tag und beant\vorteten die gestellten Fragen gar gut.« Po končanem pouku se je vnela glede obeh nastopov živahna debata. Med drugimi je zatrjeval s primernimi pojasnili g. učitelj Rus, da se mu zdi špecijalno ta učna pot, katere se je posluževala ravnokar gospica učiteljica, predolga in vrhutega niso posamezne točke med seboj v nikaki pravi logični zvezi. Kazal je na krajšo in lažjo, ki se lahko uporablja pri popisu vseh živali, seveda z malo izpremembo, in s katero je on dosegel v višjih razredih praktično v spisju že kaj lepe uspehe. Dotični učitelj pa se je obrnil tudi do gospoda navzočega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika s prošnjo, naj na primeren način upošteva to obilno udeležbo od strani posameznih učiteljic in učiteljev, zakaj mnogi so prišli več ur hoda. To je ravno jasen dokaz, da se ne boji učiteljstvo ne stroškov, ne truda, kadar je treba storiti kak korak v prid in povzdigo današnje ljudske šole. Kar se tiče hospitacij, imajo vse to dobro stran, da dobi od njih zase vsak nekaj. Tudi najslabša hospitacija je poučljiva; če nima od nje učiteljstvo drugega, vsaj vidi, kako se kaka stvar ne sme poučevati. Dasi ima ob sličnih slučajih drugod vsak poduradnik primerno plačano potnino, naj že gre kamorkoli, vendar je gotovo, da se v doglednem času spričo prežalostnih razmer, v katerih živimo, učiteljstvu taka ne bo še odmerjala. Nekaj pa je nujno potrebno! Okrajni šolski nadzorniki naj pri svojih nadzorniških skupščinah poleg pedagoških dnevnih vprašanj tudi razmišljajo, kako bi se dalo hitro pomagati učiteljstvu v gmotnem oziru. Oni so poklicani v prvi vrsti, da z vsem svojim vplivom opozore merodajne faktorje, da deluje učiteljstvo res neutnorno, da vsestransko teži po napredku, pa naj jim končno tudi zakličejo: »Do tu — in ne dalje.« Naj torej g. nadzornik svoječasno uvažuje to dobrohotno željo. — Te tople besede so našle živo pritrjevanje. Gospod nadzornik pa je obljubil, potegniti se v tem smislu za učiteljstvo. Sklepno se določi prihodnjahospitacija, ki je dne 11. maja popoldne na trorazrednici v Smartnem pri Kranju. Čudno in značilno! Nekaj čudnega se je pripetilo v novomeškem okraju, kar se mora oteti pozabljivosti. Na starega in zaslužnega učitelja g. Borštnika v Hinjah je nekdo več časa pritiskal, naj prosi za upokojenje, ker je bil po mnenju tega nekoga nesposoben za nadaljno poučevanje. »Penzionirati ga moramo!« se je vedno glasilo. — Ko pa je bil imenovani učitelj upokojen, ga je ravno tisti, ki ga je silil v pokoj in ki je pravil, da ni g. B. več sposoben za poučevanje, takoj na isti šoli nastavil za pomožnega učitelja, ne da bi količkaj pretrgal pouka. O, sancta simplicitas, to je doslednost! Temu se čudi tudi preprosto Ijudstvo in dela dovtipe na račun tistega, ki je vse to provzročil. Lov je prijetna zabava, posebno še lov na žive ljudiučitelje. To mora biti prava slast. Na Dolenjskem nekje je nadzornik, ki se ukvarja s takim lovom. Zdaj nadzoruje v tem kraju, precej nato se prikaže kje na čisto drugem koncu v okraju, ker si misli: »Sedaj vedo, kje sem, pa si bodo tam in tam misJili, da me ne bo. A jaz jih že zasačim! Potem pa precej disciplinarno preiskavo na vrat in ovadbo v Ljubljano!« Pri Bogu, to je v resnici jako lepo ravnanje, ki zbuja zaupanje in veselje ter se popolnoma strinja z dostojanstvom c. kr. nadzornika. Kako bi bilo lepo, ko bi se nekoč kolesce zasukalo, in bi bil sedanji lovec zopet to, kar je bil, in da bi ga kdo drugi vzel na muho! Kdo ve, kaj še vse pride! . . . Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljuje slavnemu društvu »Jubilejska samopomoč« za izdatno in hitro podporo o bridki, nepričakovani izgubi svojega dne 9. aprila t. 1. nagloma preminulega, šele 33 let starega sina g. Franca Breznika, okr. pomožnega učitelja v Manboru, v znesku 392 K, beri: tristodvaindevetdeset kron. Maribor, 17. aprila 1905. Marija Breznik, učiteljeva mati. Opomba: Spoštovane koleginje, cenjeni tovariši, osobito oni samskega stanu, najtopleje vam priporočam »Jubil. samopomoč«. Čas smrti ni nikomur znan. Stari mora, mladi more umreti. Le premislite, v kako zadrego spravite svoje starše, oziroma brate in sestre, ako jim ne zapustite drugega nego mrtvo truplo in navrh še znabiti — dolgove — kar je pri tej pičli plači lahko mogoče. »Jub. samopomoč« šteje zdaj 196 članov, res nečastno število za toliko slov. učiteljskih oseb. Tudi podpisani izreka slavnemu načelstvu »Jub. samopomoči« srčno zahvalo za izredno hitro poslano pomoč. 14. t. m. sem prosil, 16. t. m. je nakazal g. Trošt podporo. J. K o p i č, učitelj in varuh. * Zahvala. Slavna »Posojilnica« v Ptuju je darovala učiteljski knjižnici za ptujski okraj 15 knjig vsakovrstne poučne in žabavne vsebine, za kar ji izreka najtoplejo zahvalo J. Kopič, t. č. predsednik. Na Kranjskem je bilo koncem lanskega leta 509.697 prebivalcev. Razgled po šolskem svetu. -L- f Nadučitelj Katschinka. Izmed voditeljev svobodomiselnih učiteljev v Avstriji je preminul dne 18. t. m. upokojeni nadučitelj Anton Katschinka, star 66 let, v Kirchavu ob železnici Aspang. On je povzročil, da so ustanovili »Deutschosterr. Lehrerbund«, ki mu je načeloval 18 let. Dolgih dvajset let je opravljal uredništvo pedagoškega tednika »Die Volksschule«. Katschinka je vodil srdit boj proti krščanskim socijalcem, ki so ga kaznovali s tem, da so mu odtegnili vodstvo" obrtno pripravljalne šole; vrhutega je bil njegov najstarejši sin odpuščen iz šolske službe. Po 471etni službeni dobi je šel 1. 1903. v pokoj in preživljal kratki čas do svoje smrti v zatišju na kmetih v Kircbavu. — Tožbe Ijudskih učiteljev zaradi razžaljenja časti. Sodnim poravnavam c^zadevah zaradi razžaljenja časti med učiteljskimi osebami naj se vprihodnje izogne ali se naj iste vsaj omeje, ker se sicer šolske zadeve potiskajo v javnost. To namerava na vsa šolska vodstva izdan odlok okrajnega glavarstva Hietzing in okolice, kjer se glasi: Opetovano se \ »ode slučaji, da oa eni in isti šoli delujoče učne osebe nastopajo sodno tožno pot zaradi osebnih razprtij in s tem brez silne potrebe izročajo v javnost šolske dogodke, ki niso sposobni povzdigniti ugled učiteljstva, zato se opominja, da je po § 7. točka 5 šolskonadzorstvenega zakona v prvi vrsti poklican krajni šoJski svet, da poravna prepir med učitelji. Ako bi pa krajni šolski svet iz kateregakoli vzroka tega ne mogel storiti, potem je kot naravno poravnavno mesto okrajni šolski nadzornik, oziroma okrajni šolski svet. Potem šele, ako bi se šolsko oblastveno pomirjenje prepirnega slučaja po teh organih ne doseglo, bi bilo prilično, da se nastopi sodna obravnovalna pot. Okrajni šolski svet predočuje, da se ta ukaz izpolnuje tem natančneje, ker bi se sicer postopalo disciplinarnim potom. — Vseučtlišče v Gradcu. V zimskem tečaju 1904/5 je štelo vseučilišče v Gradcu 1915 slušateljev. Od teh je bilo 87 teologov (med njimi 3 izredni), juristov 842 (izrednih 109 in 22 hospitantinj), medicincev 322 (med temi 4 slušateljice, izrednih slušateljev 82 in 9 hospitantinj), filozofov 609 (rednih 337, slušateljic 12, izrednih slušateljev in slušateljic 199, hospitantinj 61), farmacevtov 45.