Št. 1 (2421), leto XLVII»Novo mesto, četrtek, 4. januarja 1996»Cena: 180 tolarjev
Avtohiša Berus GOOD
ki/ SERVISNO PRODAJNI CENTER AlK^i
na zalogi omejena količina vozil
POLO od 17.990 DEM GOLF RABBIT za 22.996 DEM
možnost nakupa testnih vozil rabljena vozilo
telefon: 068 342 360, 25 098
'01EHJSRI (UST §1 5LENJSKI LtST §-0LENJSK1 UST i 01EHJSK! UST DOLENJSKI UST
Dolenjski ust
0LENJSEI UST )0LEHJSE1 UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
Novo leto v znamenju požara
Za 15 milijonov tolarjev škode • Gasilce ovirale ozke ulice, poledenele ceste in parkirani avtomobili - Peči, neočiščeni dimniki in podobno ogrožajo varnost
NOVO MESTO - Novoletni prazniki so minili bolj mirno kot ponavadi, tudi pokanja petard je bilo manj kot pretekla leta. Se vozniki so bili zaradi slabših voznih razmer previdnejši in hujših nesreč ni bilo, je pa praznično vzdušje pokvaril požar v Novem mestu, ki bi se lahko končal še slabše, kot se je.
)0LENJSKI LIST
.uaš četrtkov prijatelj
V soboto, 30. decembra, je namreč zagorelo v stanovanjski hiši na Bregu 14 v Novem mestu, kjer je lastnik hiše R. M. z električnim kaloriferjem ogreval radiator, v katerem je zamrznila voda. Soba je bila napolnjena z novimi, še zapakiranimi kuhinjskimi elementi, saj se je nameraval lastnik v kratkem vseliti v hišo, ogenj pa se je zaradi velike količine lesa hitro razširil in zajel vso hišo, ki je v celoti pogorela. Gasilci Gasilsko-reševalnega centra so požar poga-• sili ob 20.30, pogorišče pa so nadzorovali do jutranjih ur. Policisti, kriminalisti in elektroenergetski inšpektor, ki so opravili ogled, so ugotovili, da je prišlo do požara
zaradi pregretja prostora z rotacijskim kaloriferjem. Škodo, ki je nastala ob požaru, ocenjujejo na 15 milijonov tolarjev.
Gasilci so pri gašenju požara naleteli na več ovir; prva je bila težki dostop na Breg, ki je mogoč po ozkih ulicah, kar pa so še slabšale zimske razmere; pika na i pa so bili parkirani avtomobili. Ker so hiše v nizu, je obstajala nevarnost širjenja požara na druge objekte, kar so gasilci preprečili. Lastniku je na srečo uspelo odstraniti plinske jeklenke, več pa zaradi dima in ognja ni mogel. Naj bo ta požar opozorilo vsem!
T. G.
Danes v DOLENJSKEM LISTU
ran 2:
Nekateri sploh ne iščejo dela
i an 6:
Predsednik Pavlin posekal župana Pungartnika?
.ran 7:
1 Revnim bodo pogledali skozi prste
Iran 8:
1 Streljal v dekle in vase
tran 9:
*	Zakaj kmetova lakota po zemlji
^ran 11:
*	V alpinistični odpravi smo vsi eno
SREČALA DVA MEDVEDA
NOVO MESTO - Lovci lovske družine Otočec in Novo mesto so imeli 23. decembra skupen lov na območju Frate. Ustrelili so štiri divje prašiče, znani Novomeščan Vili Pavlič pa si bo sobotni lov zapomnil še po nečem. Ko je sam s puško čakal, kaj bo pribežalo pred goniči iz gostega smrečja in grmovja, se je naenkrat iz oči v oči srečal z dvema medvedoma. Prvi je bil nekaj večji in je tehtal okoli 180 kilogramov, drugi pa manjši. Ali sta bila parček, v strahu ni imel časa ugotavljati. Puško je sicer repetiral, vendar je kasneje povedal, daje najbrž ne bi sprožil. Medved mu je preveč pri srcu kot dragocena žival, ljubka in po nekaterih navadah kar precej podobna človeku. Tako seje vse srečno končalo. Medveda sta opazila dobrohotnega lovca, in ko sta mu prihlačala na razdaljo petih metrov, zavila v desno in ušla pregonu. Kasneje seje ugotovilo, daje kosmatinca videl iz precej večje razdalje tudi otoški lovec Jože Dolinar.
!0 let
entjernejska c. 13 '8000 Novo mesto »|./fax: 368(0)68/23-673, 323-673 lObitel: 0609/622-585
lamelne zavese * žaluzije * rolete * profili za fasade * kovinski :delki * sestavni in nadomestni dei za rolete in žaluzije *
MILENA VEBER IN VINKO HUTAR NAJBOLJŠA KEGLJAČA
NOVO MESTO - Naslov najboljših kegljačev v letu 1995 sta osvojila Mileua Veber (TVeb-Uje) in Vinko Hutar (Črnomelj) s 103 točkami ter tako ponovite tanilo u.ipvL. žlaii kolajni bosta prejela ua skupščini Območne kegljaške skupnosti, ki bo 18.januarja v Novem tne-
S,U’	N. G.
Z4 15 MILIJONOV ŠKODE - Požar na Bregu, ki je izbruhnil 30. decembra zvečer, je v trenutku uničil celo hišo, od katere so ostali le zidovi in ostanki pogorelega lesa.
Kočevska Reka želi postati občina
Pobudo za ustanovitev občine so dali krajani, ker še vedno občutijo posledice “višjih družbenih interesov” - Odločitev o tem je že sprejeta
beni interes”,
so ga krajani
f/V/ V KOŽUHIH, DRUGI V KOPALKAH - fa novega leta dan v vsej Sloveniji ni bolj zanimive prireditve tol skoki v Krko, “dolenjsko Tibero", s soteskeg mostu. V Rimu sta se letos našula le dva junaka, v Soteski e bilo na komaj rojeno leto v kopalkah kar 25korenjakov. Na most in bregove Krke so tudi letos privabili 'ilizu 2.000 radovednežev in prav škoduje, da dg&nizatorji iz Turističnega društva Dolenjske Toplice za pri-editev ne naredijo kaj več, saj letos za to prilonost ni bilo niti glasbe iz ozvočenja. Tako je bila prireditev lomala takšna, kot si jo je pred šestimi leti ontslil domačin 53-letni Tone Škufca, ki je bil tudi letos med istimi, ki so trikrat skočili v 5 stopinj mrzlo Krki, Najstarejši soteški skakalec je bil letos ob Škufci še tri leta tarejši Ljubljančan Marko Hribar, v deročo Krki pa se je pognalo tudi edino dekle, Valerija Kovačič iz Celja, icerdoma iz Soteske. Na sliki: najstarejša kopata Tone Škufca (zgoraj) in Marko Hribar sta družno skočila ■ deročo Krko, zatem pa so izvedli še skupinski kok vseh soteških korenjakov. (Foto: Janez Pavlin)
KOČEVSKA REKA - Krajevna skupnost Kočevska Reka, ki je bila desetletja del zaprtega območja kočevske občine, namerava v letošnjem letu speljati vse potrebne postopke za osamosvojitev. Pobudo za ustanovitev občine so dali krajani, ki želijo sami odločati o svojem kraju.
Razlog za pobudo je “širši druž- krajevne skupnosti, ki obsega
tretjino površine celotne kočevske občine, občutili že v preteklosti. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Kočevska Reka Stane Gabrič, tudi danes ni nič drugače. Na območju krajevne skupnosti sta namreč tako Moris, ki sodi pod ministrstvo za obrambo, kot Vad-beno-oskrbni center Gotenica ministrstva za notranje zadeve, ki imata za svoje potrebe določenih kar nekaj lokacij.
Postopek za ustanovitev občine so v Kočevski Reki vodili že ob nastajanju nove lokalne zakonodaje, vendar takrat referendum ni uspel. Odločitvi, da bodo ponovno odločali o ustanovitvi občine, je poleg enoletnih izkušenj delovanja v okviru kočevske občine, predvsem pa še vedno močno občutenih posledic “višjih družbenih interesov”, po besedah Staneta Gabriča botrovala tudi povsem konkretna zadeva, ki priča o obstoju “višjih družbenih interesov”. Gre za namero države, da bi na Ramšniku, ki velja za enega najbolj neokrnjenih predelov narave, zgradila največje strelišče v Sloveniji. Krajanov, ki menijo, da bi o takšnih posegih morali ljudje odločati na referendumu, o tem ni nihče nič vprašal.
Na pobudo krajanov je svet krajevne skupnosti Kočevska Reka že konec novembra soglasno odločil, da bodo ponovili postopek za ustanovitev nove občine, v teh dneh pa se bodo lotili zbiranja potrebne dokumentacije. Določili bodo tudi način izpeljave postopka, da se bo sedanja krajevna skupnost osamosvojila in postala Občina.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Priznanja Krškega
Priznanja PGE Krško in A. Bohorču, GZ, J. Habincu in E. Komočarju pa znak
KRŠKO - V počastitev dneva samostojnosti je bila 27. decembra v krškem Kulturnem domu proslava, na kateri so podelili priznanja občine Krško za leto 1995. Znak občine so prejeli Gasilska zveza Krško za 40-letno delovanje, Jože Habinc (na sliki desno) za prizadevnost pri razvoju gospodarske infrastrukture občine in Edo Komočar za dolgoletno prizadevnost tako za razvoj tovarne Labod Libna Krško, kjer je bil direktor, kakor za njegov prispevek pri delu AMD Krško, še posebej za razvoj speedwaya. Priznanje občine Krško sta prejela: poklicna gasilska enota Krško ob svoji 15-letnici delovanja in za dosego zavidljivih rezultatov ter Anton Bohorč za prizadevanja pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti, še posebej za aktivno delo v krajevni skupnosti Rožno - Pre-sladol, kjer je gonilna sila.
Proslavo so s kulturnim programom obogatili: Robert Pirc s klarinetom in na klavirju Martin Šušteršič, mešani pevski zbor Svit Krško pod vodstvom Mojce Jevšnik, Big band Krško pod taktirko Aleša Suše in s pevko Aleksadro
Bernarda
šek.
igram sta povezovali Zarn in Darja Soto-
T. G.
OBČINSKA PRIZNANJA PODELJENA - Na proslavi ob dnevu državnosti je občinska priznanja podelil krški župan Danilo Siter.
13 VREM E
Proti'koncu tedna se bo vreme poslabšalo. Sprva bo snežilo, kasneje pa tudi deževalo.
Iz novoletnih poslanic
V letu, ki se izteka, je bilo veliko dobrega. Skupaj smo se veselili uspehov, novih prijateljev, novih življenj, večje blaginje in trdnejše varnosti naše države. Zadovoljstvo so nam grenile izgubljene priložnosti, ki sojih izničili brezplodni politični prepiri in razprtije. Kajti posledice nosimo vsi. Tako kol smo prizadeti, če trpi človekovo dostojanstvo ali pravni red, če verolom-ci, trgovci s človeškimi dušami ali krivi preroki pridobivajo veljavo. Kot da vsega tega ni bilo preveč že v naši preteklosti. Delili smo žalost in bridkost s stotisoči preganjancev, s svojci ubitih, ranjenih ali drugače prizadetih, ki jih je zajela surova vojna v delu nekdanje skupne države. Toliko bolj smo spoštovali in cenili mir na naših tleh in se zavzemali za mir vsem ljudem na svetu. Prva krhka znamenja konca vojne na Balkanu vzbujajo velika upanja. Tudi mi smo dolžni pomagati, da bodo prerasla v trden mir in temelj novega življenja.
Mll^AN KUČAN predsednik RS
Na pragu volilnega leta nas čakajo novi izzivi, s katerimi se bomo spopadli tem laže, kolikor bolj bomo prepričani o temeljnem državotvornem in demokratičnem soglasju državljanov in v njihove sposobnosti, da v strpnem dialogu prispevajo k reševanju nesoglasij, da v njem sodelujejo s svojimi vizijami in tako soomogočajo sprejemanje odločitev, ki jim bodo lahko vsi zavezani. Pri tem nas opogumlja ugotovitev, da državljani po petih letih gledajo na svojo državo z nič manjšim zaupanjem in da jih v njej že zdaj večina uresničuje svoja osebna, poklicna in življenjska nagnjenja z občutkom zadovoljstva
in zadoščenja.	Dr. JANEZ DRNOVŠEK
predsednik vlade RS
Spomini in pričakovanja
Uspešna zbornica
Lansko leto je bilo v mednarodnem pogledu v marsičem prelomno, čeprav v tem obdobju ni padel berlinski zid. Mogoče je bilo v pravkar končanem letu vsaj na pogled več miru kot v
prejšnjih letih, o čemer nas prepričuje sporazum o nekakšnem koncu bitk v Bosni. O miru v letu 1995 bi lahko kaj p(
bi lahko kaj povedali tudi v zvezi s Slovenijo. Gre predvsem za socialni mir v naši državi.
Ljudje so presenetljivo malo stavkali in demonstrirali, čeprav se je tudi letos nadaljeval v preteklosti začeti val stečajev, ki je
odnesel nekaj nekoč uglednih in močnih podjetij v naši najbližji soseščini. Prenekateri v Sloveniji, predvsem pa tisti, ki jih nastajajoče razmere silijo med reveže, bi za leto 1995 najbrž lonovifi že znano ugotovitev: “Vse premembe so le kvari, malo
ponovili ze znano ugotovitev:' Vse premembe so le kvari, malo k’teri obvelja.” Ljudje, ki ne prisegajo na stare čase, se bodo verjetno lažje pretolkli skozi vsakdan leta 1996. Na pravkar začeto leto mnogi Evropejci gledajo s strahom, kot kaze neka nedavna anketa med skoraj 400.000 ljudmi v 16 državah stare celine. Ustrezno manjšemu številu ljudi je tudi Dolenjski list zastavil anketno vprašanje, ki naj bi razkrilo vaše spomine na leto 1995 in vaša pričakovanja od leta, v katero stno pravkar vstopili.
t ittiv* >\v»
JOŽICA OBRADOVIČ, poslovodja brežiške poslovalnice Borovo Trade, Celje: “Iz leta 1995 mi ostaja v spominu, da 13. decembra cesta Bizeljsko-Brežice ni bila splužena in da sem zato imela nesrečo. V Sloveniji je bilo v tem letu veliko brezposelnosti in nezadovoljstva, v letu 1996 bo tega še več. Želim, da bi ljudje imeli normalne plače, saj je to tudi za trgovino bolje.”
DARINKA HRIBŠEK, frizerka v salonu Kreutz v Krškem: “Leto 1995 bi najraje kar pozabila. Državni Šefi so malo naredili za ljudi. V letu 1996 naj bo mir, sreča, ljubezen pa čim več možnosti, da bi mlade družine gradile hiše. Pričakujem, da mi bodo županove službe v moji občini le dovolile graditi in da bo župan vsaj odgovoril. Vsem, ki me poznajo, želim srečno in zdravo leto 1996.”
PETER SIMONIČ, kmet s Podrebra pri Semiču: “Lansko leto je minilo zelo hitro, a ni bilo takšno, kot sem pričakoval pred letom dni. Po ustanavljanju strank nismo več tako enotni kot nekdaj. Za letošnje leto pa si želim, da bi bili kljub težkim razmeram vsi v državi prijatelji. Tako bi lahko marsikaj naredili in bili pri delu bolj uspešni, kot pa če si mečemo polena pod noge.”
BOŽIDAR KOBE, podjetnik iz Podzemlja: “Kot občinski svetnik menim, da smo naredili lani nekoliko manj, ker smo veliko časa porabili za usklajevanje občinskih aktov. Kot podjetnik - ukvarjam se z gradbeništ
vom, prevozi in gradbeno mehanizacijo - pa sem vesel, da je na t«
< *• . 'it" arsrrsr	«■ žu. cs.iiv
a tem
Rros pa želim vsem čim več uspehov pri delu."
RAFAEL KUŽNIK, poslanec državnega zbora, doma iz Dolenjskih Toplic: “Čaka nas naporno leto, v katerem bo zaradi volitev veliko dela na terenu, časa za osebne stvari in konjičke pa bolj malo. Za največji uspeh v lasnskem letu štejem to, da nam je Dolenjcem uspelo prepričati vse v parlamentu, da se bo končno v letošnjem letu pričel graditi tudi dolenjski del slovenske avtoceste.”
MIRA HROVATIN, računovodkinja v ribniškem vrtcu: “V zasebnem in poklicnem življenju mi preteklo leto ni prineslo nobenih sprememb glede na leto poprej. Na domačem političnem prizorišču me je najbolj motilo, ker so politiki zgubili stik z ljudmi, na mednarodnem pa sem bila razočarana nad nadaljevanjem vojne v Bosni, še posebno pa na Francijo zaradi jedrskih poskusov."
ANTON JORDAN, upokojenec iz Kočevja: “Če bi bil v preteklem letu še vedno na oblasti komunizem, potem ne bi bilo na cesti toliko brezposelnih, kot jih je bilo! Gospodje politiki naj bi se nad tem dobro zamislili, ne pa da skrbijo le za to, da bodo imeli čim večje plače! Zaradi brezposelnosti preteklo leto marsikomu ni prineslo nič dobrega. TUdi meni ni pomenilo nič posebnega
MAJA SLEMENŠEK, študentka z Blance: “Če bo to leto vsaj tako, kot je bilo preteklo, bom lahko kar zadovoljna. Letos želim vsem ljudem zdravja in miru, da bi se malo spametovali in ne bi delali jedrskih poskusov, se pobijali (tudi v prometnih nesrečah) ter se uničevali s pretiranim uživanjem alkohola in z mamili. Naj mine leto 1996 v sreči in razumevanju med ljudmi!"
TEREZIJA ŽALEC, finančni knjigovodja v Komunali TVebnje: “Ko ne bi bilo smrtnega primera v mojem najožjem sorodstvu, bi lahko rekla, da si podobnega leta, kot je bilo preteklo, želim. Danes delam zadnji dan in uro pred upokojitvijo, zato si želim le še zdravja, da bi lahko užila še nekaj prijetnih let v pokoju. Podobno želim mojim dosedanjim sodelavcem in drugim ljudem.”
Srečanje in volitve
IZŠLI ODMEVI
LOŠKI POTOK - Izšla je prva številka glasila občine Loški potok, ki jo ureja dopisnik Dolenjskega lista Albin Košmerl. Njen poglavitni namen je obveščanje občanov, zato je temu prilagojena tudi uredniška zasnova. Že v prvi številki je nekaj tehtnih prispevkov o lokalni samoupravi, o življenju občine Loški potok, potoškem šolstvu in drugih dejavnostih, predvsem kulturi, prva številka pa ima tudi celostransko
Hugii.Jmo lirižuliluz. OiJjiivvI
imajo obliko (spete) revije malega formata in stane 80 tolarjev. K sodelovanju vabi ne le mlade dopisnike in literate, temveč vse, ki imajo kaj povedati občanom novonastale občine pa tudi drugim bralcem.
božiču, je povzročil nekaj nevšečnosti tudi na območju občin Dobrepolje in Velike Lašče. Dobrepolje so bile 27. decembra ves dan brez telefonske zveze s svetom. V obeh občinah so bile pogoste prekinitve elektrike. Pluženje je bilo v obeh občinah kar zadovoljivo opravljeno.
Nekateri sploh ne iščejo dela
RIBNICA - V soboto, 23. decembra, je obrtna zbornica priredila delovno in hkrati družabno srečanje, na katero so povabili tudi upokojene obrtnike. Kar kakih 300 članov se je zbralo in prisluhnilo poročiloma predsednika zbornice Toma Šulentiča in sekretarja Pavleta Hočevarja. Na začetku so izvedli volitve v skupščino zbornice. Na srečanju je sodeloval tudi ribniški župan Jože Tanko, ki je zbranim povedal, da je preteklo leto le prineslo nekaj uspehov, veliko pa je še nedokončanega. Poudaril je pomen obrtništva in malega podjetništva, ki mu je bilo ribniško okolje vedno naklonjeno.
Sekretar zbornice je govoril o novostih, ki jih bo prineslo leto 1996. Omenil je uvajanje dvojnega knjigovodstva; obrtniki, ki bodo to novost morali uvesti, pa bodo obveščeni od RUJP-a. Veliko težav je z vodenjem knjig pri občasnih obrtnikih, ki se pečajo z domačo in umetno obrtjo.
Dosedanji zakon jo obravnava kot pravo obrt, z njo pa se ubadajo predvsem upokojeni obrtniki. Zlasti pri tej kategoriji bi morale biti olajšave, sicer preti tej dejavnosti izumrtje.
Veliko časa je bilo namenjenega izobraževanju. Zbornica bo v letu 1996 namenila znatna sredstva za pridobivanje učnih prostorov. V njih bi strokovnjaki predstavljali nove programe, učili kako se vodijo knjige, seznanjali z zakonodajo in raznimi tehnološkimi postopki
A. KOŠMERL
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem po delavcih - V dolenjski regiji že 6250 brezposelnih - Prevladuje zaposlovanje za določen čas • Eni iskalci dela, drugi samo brezposelni
NOVO MESTO - V dolenjski regiji seje število brezposelnih konec novembra povzpelo na 6.289, kar je skoraj za četrtino več kot v enakem mesecu lani. Naraščanje je posledica priliva novih generacij mladih ljudi, ki po končanem šolanju ne najdejo zaposlitve, izteka šestmesečne dobe statusa trajnih presežkov in predvsem že znanih stečajev ter kadrovskega “čiščenja” v nekaterih podjetjih.
In kakšno je stanje med brezposelnimi v dolenjski regiji? Po podatkih novomeške območne enote Zavoda za zaposlovanje je med brezposelnimi kar dobra petina (1.361) iskala prvo zaposlitev, poleg tega je skoraj tretjina vseh brezposelnih stara manj kot 26 let. Petina vseh prijavljenih se je na seznamu borze dela znašla zaradi stečajev v podjetjih, le nekaj sojih podjetja opredelila za trajne presežke. Drugi pol seznama na delo čakajočih je star nad 40 let (kar tretjina vseh) ali pa je zanj značilna dolgotrajna brezposelnost, takih je kar polovica prijavljenih. Značilno je še, da ima dobra polovica brezposelnih komaj 1. ali 2. stopnjo izobrazbe.
Posebej kričeča značilnost slovenske in tako tudi dolenjske brezposelnosti je veliko neskladje med ponudbo in povpraševanjem. V oktobru so tako podjetja in obrtniki po Dolenjskem in Beli krajini iskali 602 delavca, kar je sicer za 23 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani, vendar je zaposlitev v oktobru dobilo le 230 na zavodu prijavljenih oseb.
Več kot očitno je, da delodajal-
ci povprašujejo po drugih poklicih in po drugačni strukturi delavcev, kot se je zbrala na Zavodu. Po drugi strani pa lahko z gotovostjo vsaj za nekatere poklice rečemo, da evidentirani iskalci zaposlitve v resnici sploh ne iščejo dela. V novembru so zaradi poostrenih kri-
terijev iz evidence črtali kar 63 I oseb, kot je napovedal analitik | Jože Giodani, pa bo v bodoče n? tem področju nekaj več jasnosti, saj bodo evidentirane osebe vodili v dveh seznamih: ene kot brezposelne in druge kot iskalce dela. 1 V oktobru se je zmanjšalo povpraševanje po delavcih, še posebej izrazito pa je manjše povpraševanje po pripravnikih (za 72 odstotkov manjše kot v oktobru 1994).
B. D. G.

V SLOVO IN SPOMIN - Po žalni seji, na kateri so obudili spomin na semiškega rojaka Lojzeta Krakarja ali Čolnarjevega Slavka, kakor so ga Semičani imenovali po domače, so v semiškem kulturnem domu odprli še j žalno knjigo. Vanjo so se podpisali številni Belokranjci, ki spoštujejo velikega belokranjskega pesnika in njegovo delo. (Foto: M. B.-J.)!
Slovo od pesnika Lojzeta Krakarja
Na semiškem pokopališču so se še zadnjič poslovili od rojaka, pesnika, esejista in prevajalca dr. Lojzeta Krakarja - V svoje pesmi vpletal domačo zemljo in ljudi
SEMIČ - Številni, ki so ga poznali in ki spoštujejo njega in njegovo delo, so se minuli četrtek na semiškem pokopališču pri sv. Duhu poslovili od svojega rojaka Lojzeta Krakarja. Dan pred tem so v tukajšnjem kulturnem domu pripravili žalno sejo, na kateri se mu je v imenu občinskega sveta, župana in občinske uprave zahvalil za plodno delo, predvsem pa za pesniški opis belokranjske krajine in ljudi, predsednik občinskega sveta Semič Anton Malenšek, življensko pot in literarno delo pesnika, prevajalca, esejista in literarnega zgodovinarja je orisala prof. Ana Snoj.
SNEŽNE
NEVŠEČNOSTI
DOBRPOLJE, VELIKE LAŠČE - Sneg, ki je zapadel po
V. Dr. Lojze Krakar je umrl 24. decembra, le slaba dva meseca rr“H 70. rojstnim dnevom, ki bi ga praznoval 21. februarja letos. Ze kot gimnazijec je bil zaprt v italijanskih zaporih v Kopru in Perugii ter nato v nemških taboriščih Dachau in Buchentvald. Leta 1954 je diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, študiral v Varšavi poljski jezik in književnost ter leta 1970 doktoriral na univerzi v Frankfurtu s temo Goethe pri Slovencih. Od leta 1976 je bil profesor za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Žadru, zadnja leta pa je preživljal v Ljubljani in Semiču.
Svoja delaje začel objavljati leta 1946 v Mladinski reviji. V prvi zbirki V vzponu mladosti prevladujeta taboriščna in graditeljska tematika. Knjiga Cvet pelina pomeni prehod v osebno tematiko. Najbolj vedra in duhovita je pesniška zbirka za otroke Sonce v knjigi, za katero je prejel Levstiko-
vo nagrado. Kako globoke sledi je pustilo življenje v tabofiSCih v njegovi duši, izpričuje tudi zbirka dokumentov Od tod so bežale šc ptice. Med desetletnim službovanjem v Frankfurtu je njegovo pesniško ustvarjanje doseglo vrhunec. Zbirke pesmi so se kar vrstile: Noč, daljša od upanja, Krik, Vda-
nost, Izbrane pesmi. Za zbirko Med iskalci biserov je dobil nagrad do na natečaju v Zagrebu, za ciklus Umrite, mrtvi Kajuhovo nagra' do, za zbirko Nekje tam čisto n3' robu Prešernovo nagrado. Sledile so še zbirke Sporočilo, Poldan I Romanje v Kelmorajn. Lani Je * izšla knjiga Skice spominov. v( i njegovih pesmih se najpogos', . 1 odraža njegovo duhovno nortU-,n' , stvo med porazi in vzponi. Obse’ no je njegovo prevajalsko dr ; predvsem iz poljščine. NapLa* r c-tudi več literarnozgodovinski^ ,, razprav in esejev in jih izdal v Prej J pletanjih.
m. B.-i r-
STEPANJE SO ZAKLJUČILI S KONJSKIM LIKOFOM - V Semiču so 26. decembra, na štefanje,četrtič zapored pripravili blagoslov konj, ki ga je pred farno cerkvijo sv. Štefana opravil semiški župnik Janko Štampar. Za razliko od preteklih let je tokratno štefanje v Semiču preraslo že kar v prireditev. Blagoslovu je namreč sledil mimohod športnih in delovnih konj ter vpreg v različne vozove mimo tribune pred hotelom Smuk. Na tribuni, kjerje bil tudi kulturni program, so bili zbrani nekdanji furmani, kovači, kolarji in mešelarji iz vse Bele krajine. Potem se je vesela družba preselila v gostilno pri Pedu, kjer je semiški župan “kupil" kobilo, sledil pa je konjski likof, ki se je zavlekel dolgo v noč. V Semiču so zadovoljni, ker zanimanje za štefanje vse bolj narašča, saj je bilo tokrat na njem že okrog 4U konj iz vse Bele krajine, obiskovalci prireditve pa so do zadnjega količka napolnili trg v središču kraja. Še boljše razpoloženje je preprečil le dež, ki se je ulil sredi prireditve. (Foto: M. B.-J. J
'Mariborsko pismo
\
Maribor dočakal novo leto in tare probleme
Najbolj popularna Katja Koren, med desetimi ni nobenega politika
MARIBOR - Tako kot je že tradicija, je tudi letos nekaj tisoč Mariborčanov “skočilo” v novo leto na silvestrovanju pod vedrim nebom na Trgu svobode, čeprav jim je ponagajalo močno sneženje. Na silvestrovanju so obiskovalcem zaigrali Neuvir-tovi Štajerci in Don Mentoni band iz Ljubljane, program pa je povezoval poslanec ZLSD v državnem zboru, radijski in televizijski novinar Jože Jagodnik. Opolnoči je prišel Mariborčanom na Trg svobode srečno novo leto čestitat tuji mariborski župan dr. Alojz Križman, ki je zbranim tudi nazd/avil z rujno štajersko kapljico - (okrat v kozarcu. Lani je namrfč župan dr. Križman Mariboičanom ob novem letu nazdravjl kar z lično “šalčko” s srčki, češida bo odslej pil le iz nje”, ker s<> mu menda nekateri politični nasprotniki začeli šteti “kozarčke”. Letos pa je bilo na Trgu svobode ter v številnih hotelih in restavracijah v štajerski metropol/tako veselo, da mnogi niso štelikozarčkov ne drugim in nc seb:. Sicer pa je postalo štetje kodrčkov, ki ga
nekateri v mariborski politiki prakticirajo zadnja leta, zlasti v predvolilnih obdobjih, povsem neproduktivno in nesmiselno. Mariborčani se za politiko in politike namreč čedalje manj zanimajo, pa naj bodo v takšnem ali drugačnem stanju ali pa takšne ali drugačne barve.
To dokazujejo tudi rezultati najnovejših raziskav javnega mnenja v štajerski metropoli. Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je pripravilo podjetje Spem, med 10 najbolj popularnimi Mariborčani v 1995. letu namreč ni niti enega politika. Med Mari- i 9ni borčani je daleč najbolj popu- l 'S I lama smučarka Katja Koren, sledita pevec Alfi Nipič in pevka Darja Švajger, ha četrtem mestu pa je direktor slovenskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec. Na petem mestu je doajen med olimpijci, sicer tudi Novomeščan, Leon Štukelj, sledita pa mu televizijski medera-tor Stojan Auer in radijska novinarka Breda Čepe. Na osmem mestu je pristal poslanec Tone| Partljič - verjetno zato, ker vedno znova poudarja, da je predvsem pisatelj in humorist, politik pa samo za nameček. Na lestvici desetih najbolj popu-| lamih sta še pevec Zoran Predin in bivša tenisačica Mirna Jaušovec. Izmed politikov sta se f na lestvici 25 najbolj popularnih I Mariborčanov znašla samo dva« politika: sedanji župan dr.J Alojz Križman in bivša županja! Magdalena Tovornik.
Veseli novoletni čas pa je vi štajerski metropoli (pre)hitrol minil, saj se na začetku 1996,p®1 leta srečujejo Mariborčani s šte- j
Pi
Ner
fV,
•šle
Roz
klai
Kse
p
ff°t
&OŠ
jtS
Mm
r
Mni
s
H
j°r
Ool.
Orj
vilnimi problemi, ki jim jih ni
uspelo rešiti v lanskem letu.
TOMAŽ KŠELA ti
Novomeška kronika
^ \ I
J
POKANJE - Petardne vojne za zadnje praznike hvala bogu ni Wlo. Kaže. da so zalegla opozorila, priporočila, prepovedi pa tudi grozljive izkušnje iz prejšnjih let. Pa vendar povsem brez pokanja le ni šlo. Dovolj je, če se najde skupina objestnih mulcev, pa je že hrup. Kot ponavadi je bilo na Silvestrovo in zgodaj v novem letu največ Pokanja v blokovskih naseljih. V Plavi laguni so metali petarde celo Po stopniščih blokov, na Ragovski Pa se je še najbolj izkazal neki Slovenac brez državljanstva, ki je na veliko veselje svojih otrok -“Tata, daj još!” - opolnoči z balkona izpraznil svoj jugopokališki spomin.
SUBVENCIJE - Pokati pa bi i moralo kje drugje. Novolesovci bi 1 'lahko kakšne petarde vrgli pod noge vladi, da bi se zganila, in Podjetju, ki je velik izvoznik, ^plačala obljubljene državne subvencije. Za lani so bili upravičeni do 224 milijonov tolarjev izvoznih .subvencij, dobili pa sojih borih 18 milijonov. Toliko pa so izgubili samo na tečajnih razlikah.
TAŠČICA - Enemu od novomeških novinarjev, ljubitelju ptic, je sosedov maček požrl taščico, ki Se je krmila v krmilnici na vrtu. Človeku mehkega srca je bilo strašno hudo. “Ko bi bil vsaj maček tiger in taščica tašča,” se ni mogel utolažiti.
TANGO - Luksuzno prenovljena restavracija Tango je edini Pravi plesni lokal daleč naokoli. Zato ni čudno, daje zlasti ob koncu tedna vedno polna vnetih plesnih parov vseh stanov. Na ponovo-'etni zabavi, ki je bila bolj vesela, kot samo silvestrovanje, je v Tan-žu žal manjkal znani novomeški Plesni mojster Boris Vovk. Tam bi Inhko videl, kako njegovi plesni učenci v največji gneči znajo na Polko ali valček plesati tango, • rumbo pa celo sambo.
ile Ena gospa je rekla, da sta se n Kmaj spravljena ideološka na-)e Fratnika dedek Mraz in Boii-v	tik pred novim letom na smrt
''regala ob vprašanju, ali sodi ■j ■ '.rouk v šolo ali ne. Dedek Mraz ' Božičku demonstrativno vrnil y?co kapo z belim cofom, Boii-cih ček pa je Mraza in njegove brez-
MM i z n a s i h o b c i N
MM
Verske palčke podil nazaj v Sibirijo.
-j r-

iNOVOMEŠKE PORODNIŠNICE * 1
Pohištvo treh cenovnih razredov
Novoles dobro dela, veliko izvaža, a še vedno mi rešen strahu pred stečajem - Lani 60 milijonov mark realizacije in 70 odst. izvoza - Dolgove v lastninske deleže
!*rr
STRAŽA • Hude težave, v katerih seje znašel Novoles in ki so grozile, da bodo ta nekdanji industrijski gigant pokopale, danes še zdaleč niso odpravljene, je pa stanje v Straškem kombinatu gotovo precej boljše, kot je bilo. V zadnjih dveh letih in pol, kar je smelo prevzel vodenje Novolesa v težavah mladi in ambiciozni direktor Zvone Novina, niso najeli nobenega kredita, poleg tega pa so odplačali veliko starih dolgov.
Teh je bilo takrat za 40 milijonov moklov meč stečaja.” Pa vendar
LEP KONEC LETA - Konec lanskega leta je bil kot vsako leto ob lem času v znamenju predprazničnih nakupov. Ker je lani Silvestrovo prišlo na nedeljo, je bil zadnji nakupovalni dan sobota. Zadnji dnevi lanskega leta so bili radodarni tudi s snegom, in tako so prišli na svoj račun tudi prijatelji pravega zimskega razpoloženja. (Foto: Marko Klinc)
nemških mark; ko bo lastninjenje podjetja izpeljano in ko bodo večji upniki svoje terjatve spremenili v lastninske deleže, pa jih bo, računajo, ostalo še za kakšnih 8 milijonov. “Vendar vse to nikakor ne pomeni, da smo se rešili težav,” opozarja direktor Novina, “kljub temu da sedaj dobro delamo, da nimamo likvidnostnih težav in da okoli 70 odst. naših izdelkov izvozimo, še vedno nad nami visi Da-
fi 'BIL4NT1 DOLENJSKE BANKE - V petek zvečer so se na novoletnem srečanju v Šmarjeških Toplicah uslužbencem Dolenjske banke, ki so letos obhajali 10, 20 ali 30 let delovne dobe, zahvalili za njihov delovni in človeški prispevek. Na sliki: 30-letniki, katerim je to zadnji delovni jubilej. (Foto: A. B.)
KOLEDOVANJE V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Koledni-ški običaj, ki je bil nekoč v Šentjerneju zelo bogat in raz-vovrsten, spet oživlja. Občinski odbor SKD Šentjernej bo namreč organiziral prireditev “Koledovanje treh kraljev”, in sicer v petek, 5. januarja, ob 18. uri na dvorišču pri občinski stavbi v Šentjerneju. Nastopile bodo koledniške skupine iz šentjernejske doline in na izviren način prikazale star običaj koledovanja treh kraljev.
poslovanje Novolesa v zadnjem času opogumlja.
V lanskem letu so imeli več kot 60 milijonov nemških mark realizacije, od tega so, kot rečeno, okoli 70 odst. ustvarili na tujih najzahtevnejših trgih - angleškem, nemškem in avstrijskem. Predelali so blizu 65.000 kubikov hlodovine, od tega 45.000 kubikov bukovine, ostalo iglavcev. Njihgov največji dobavitelj je GG Novo mesto. “Za leto 1996 bo predelava približno enaka, realizacijo pa naj bi povečali na okoli 65 milijonov nemških mark,” napoveduje Novina; prav
Zvone Novina
Društvo za cerebralno paralizo
Združuje starše otrok s to hudo boleznijo iz Dolenjske in Bele krajine - Vrsta dejavnosti
V času od 7. do 17. decembra so Novomeški porodnišnici rodile: Marica Tratar iz Mokronoga - Ve-5>niko, Milena Novak s Strita -sana, Martina Kapušin s Krasin-J* - Marka, Renata Jakofčič s G-rkvišč - Katjo, Mojca Kumelj s SViblja - Kristjana, Janja Kavšček I2 Straže - Tajdo, Marina Hočevar k Smalčje vasi - Ano, Katja, Panjan iz Malega Nerajca - Ivo, Zeljna Vidmar iz Krškega - Uršo, Anteja Metelko iz Čudnega sela -,'orjana, Mirjana Marinčič iz Leskovca - Manco, Ljiljana Kau-f jhič iz Črnomlja - Tino, Stanisla-f 't* Brajkovec iz Gornjega Suhorja i 'Polono, Irma Meglič iz Dol.
1 N«mške vasi -Roka, Urška Škufca
1 ^Velikega Riglja - Matejo, Irena I .etrič iz Brežic - Leo, Mojca Klemenčič iz Hrušice - Gregorja, Rozalija Križe iz Mikote - Jeleno, Zlatka Kovačič iz Dol. Leskovca -Ksenijo, Marija Marinčič iz Trcb-Pjega - Matjaža, Marija Gorenc z M Vodenic - Gregorja, Zdenka Počevar-Prijatelj iz Apnenika pri Joštanju - Marušo, Antonija Zak-Nt iz Hrastka - Matica, Samira ^>ram iz Rožnega - Matejo, Ani-Kozjan z Božakovega - Blaža, !fena Jenič iz Gabrja - Urbana, barija Žugelj z Dol. Dobravic -§c>ka, Jožica Vegel iz Kočarij -•anjo, Vida Perše iz Družinske }?si - Simono, Vida Gros s Strita -Gašperja, Sabina Cimrmančič iz 1 ,'opič - Anžcta, Vida Hrastar iz | &era - dečka, Andreja Jerele iz | Boi, Stare vasi - deklico, Mojca I gorjanec iz Trebnjega - deklico,
I Zdenka Sinur z Drečjega Vrha -
1 W
NOVO MESTO - Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo deluje od leta 1983, združuje pa starše otrok in mladostnikov s fo hudo botczntjo iz Dolenjske ih Bele krajine. Članov je 64, seda-nji predsednik pa je Iztok Suhadolnik iz Novega mesta.
“Naše društvo vsako leto pripravi novoletno srečanje in obdaritev otrok s cerebralno paralizo. Že novembra smo začeli zbiralno akcijo za prispevke, s katerimi smo kupili darila. Otroci z manjšimi motnjami so tokrat dobili sani in smuči, tisti s hujšimi motnjami pa didaktične igrače, kupili smo tudi
JlOKRO POIJE Z VEČJO PONUDBO - V petek, 28. decembra, so kra-jani Dolenjega Mokrega Polja z županom Francem Hudoklinom, dedkom Mrazom in z degustacijo izdelkov Mercatorja KZ Krke pozdravili odprtje novega prizidka k trgovini Polona. Šest let je namreč minilo od takrat, ko je Cvetka Šinkovec odprla trgovinico, kije za ta del šentjernejske občine velikega pomena, saj sta najbližji trgovini v Šentjerneju oziroma Orehovici. Z dodatnim prostorom je postala trgovina dvakrat večja, s tem pa bogatejša tudi ponudba. (Foto: T. G.)
Po začetnih težavah uspešno leto
Velik nedorečen problem so melioracijski kanali - Veliko načrtov za to leto veliko -Ustanovili bodo sklad za obrtnike, šolo bodo obogatili z računalniško učilnico
ŠENTJERNEJ - Čeprav je bilo minulo leto za novonastalo občino Šentjernej v marsičem novo in zato postavljeno pred številne ovire, je bilo po mnenju župana Franca Hudoklina uspešno in, kljub temu da sta bila statut in proračun sprejeta v sredini oziroma v drugi polovici leta, je bilo veliko narejenega, delo v letu, kije pred nami, pa bo zaradi prebrodenih organizacijskih težav laljje.
tako je bodo večino, okoli 70 odst., dosegli z izvozom. “Delamo dobro, naročil imamo dovolj, surovin prav tako in naša proizvodnja v zadnjem času niti za uro ni zastala zaradi pomanjkanja naročil ali motene oskrbe s hlodovino.” Dobro poslovanje zagotavlja tudi redne plače; te sicer res niso najvišje, so pa redne in stalne; v zadnjem mesecu je povprečna neto plača v Novolesu znašala 52.000 tolarjev. Pa še nekaj: v zadnjih dveh letih v Novolesu niso odpu-
• Poleg investicij na Račjem selu in v Straži nameravajo v Straži urediti salon, kjer bo poleg stalne razstave Novolesovih proizvodov tudi maloprodaja. Ugotovili so namreč, da doslej Novoles kot velik izvoznik doma sploh ni bil poznan po svojih izdelkih in to namrevajo spremeniti, saj je konec koncev ta Straški lesni kombinat tako rekoč edini v Sloveniji, ki lahko ponudi pohištvo za jedilnico, dnevno sobo in spalnico.
stili nobenega delavca, za določen čas pa je zaposlenih še nekaj manj kot 100 ljudi, to je slaba desetina vseh.
Strategijo Novolesa je sedanje vodstvo zastavilo tako, da v Straži teče proizvodnja pohištva iz masivnega lesa, ki je tudi v najvišjem cenovnem razredu, temu pa se programsko priključuje še podjetje Ergo z Dvora; pohištvo srednjega cenovnega razreda oziroma finalne proizvode iz oplemenitene iverke delajo v njihovem podjetju na Račjem selu, kamor nameravajo letos investirati še 2 do 3 milijone mark v posodobitev te proizvodnje; v Soteski izdelujejo kosovno pohištvo tretjega cenovnega razreda, krški Bor pa ostaja največja specializirana slovenska tovarna za izdelavo raznih zahtevnih
A. BARTELJ
rol P Novega mesta: Cvetka Jožef ,, ( Bnarješkeceste40-Natašo,Saša 'švrič z Seidlove ceste - Živo.
Čestitamo!
n,| V------------------■---------
A J ] Pred nami je ena sama priliod-l - bivati po slovensko. f/Vbr-j

Tako je tudi plan za to leto zelo obsežen, med drugim naj bi sejmišče preselili na novo prostor, ki je 200 metrov vzhodno od sedanjega, hkrati pa poteka ureditev prostora v obrtni coni. Predvidena je
Glede na veliko brezposelnost v Šentjerneju je razveseljiva vest, da tečejo pogovori s “Krko” iz Novega mesta, da bi imela del obrata za 150 zaposelnih v Šentjerneju.
gradnja mostu v Dolenji Stari vasi in regulacija struge Lačnega potoka, nadaljevali bodo s projektom ureditvenega načrta Kobile v Šentjerneju. Velikega pomena za najvišje ležečo dolenjsko vas Javorovico bo rekonstrukcija 2,8 km ceste, obnovili pa naj bi tudi vodovod skozi vas. Novo ureditev bo dobilo kar nekaj cestnih odsekov, med drugim tudi na Dolenjem Mokrem Polju, križišče v Šentjerneju, most v Gorenjem Gradišču, med Šentjernejem in Šmarjem bodo uredili javno razsvetljavo... V sodelovanju in s finančno podporo JP Komunale Novo mesto bodo potekale nadaljnje aktivnosti za izgradnjo čistilne naprave,
izdelava projektne dokumentacije za kanalizacijski sistem, zamenjava povezovalnega cevovoda Vrhpolje - vodohran Šmarje, elektroenergetski priključek za vodohran Šmarje in obnova vodohrana, nadaljevala se bo izgradnja vodovoda Tolsti Vrh, zamenjali pa naj bi tudi dotrajane vodovodne sisteme v Šentjerneju.
V občini ima velik pomen kmetijstvo, žal pa tej dejavnosti že država posveča premalo pozornosti. V letu 1995 je občina Šentjernej dobila za subvencije v kmetijstvu le 5,7 milijona tolarjev, z rebalansom pa so tej dejavnosti namenili še pol milijona, sredstva pa so namenili predvsem za regresiranje semen in dodatnih programov. Velika nedorečena težava
v občini je financiranje in vzdrževanje melioracijskih kanalov v dolžini 30 km. Če ne bo na pomoč priskočila država, bodo do sedaj vložena sredstva, teh pa je bilo za 15 mio mark, vržena proč. Šent-jernejska občina je ena najbolj revnih na Dolenjskem, na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih kar 550 brezposelnih občanov. Zato se v občinski upravi zavedajo velike-
ga pomena obrti in podjetništva in bodo že v prvih mesecih leta organizirali sklad za obrtnike. Nameravajo izpopolniti revno opremo šole in vrtca, razmišljajo pa tudi o širitvi šole in vrtca, saj je še vedno 80 do 90 otrok brez varstva, nekaj staršev pa otroke vozi v Novo mesto. Letos bodo obnovili tudi cerkev v Dolenji Stari vasi in gotsko cerkev ter lesene hiške v Pletarjih, pri obnovi pa bo s 70-odstotnim deležem sodelovala
država.	T GAZVODA
SREČNO, OTROCI - Za vse otroke, za bolne pa še posebej, je obisk dedka Mraza eno najlepših in težko pričakovanih doživetij. (Foto: A. B.)
oblačila. Celotno novoletno prireditev s pogostitvijo - vseh nas je bilo več kot 130 - je podprla Zavarovalnica Tilia in nam dala na voljo tudi svojo veliko dvorano,” je povedal Suhadolnik.
Za delo in dejavnost društvo dobi denar od občine kot dotacijo, nekaj od Zveze društev za cerebralno paralizo, pomemben vir pa so prostovoljni prispevki občanov, podjetij in podjetnikov. “Lani smo tako lahko pripravili zdravstveno terapevtsko kolonijo in družinske počitnice, delavnice za starše in strokovnjake, dva seminarja, piknike.” Njihova društvena pisarna ima prostor v novomeškem domu starejših občanov, odprta pa je vsak tretji torek v mesecu od petih do sedmih popoldne.	g
DELO IN NAČRTE PREDSTA VILI NOVINARJEM - Peter Pucelj. Franc Hudoklin in Milan Jakše, zaposleni v občinski upravi, so na novinarski konferenci spregovorili o aktualnostih v občini, med drugim tudi o plačevanju obveznic za cesto Mahurovec - Draga, saj bi bila občina s plačilom 27 milijonov tolarjev letnih obveznosti v naslednjih treh letih prikrajšana za večji del investicij. Župan je sicer predlagal, naj bi ob\ eznosti delili po ključu dohodnine, nejasnosti pa so tudi še pri delitveni bilanci bivše novomeške občine, ki očitno ne bo narejena v tem mandatu, če se bodo zadeve odvijale s takšno hitrostjo. (Foto: T. G.)
Šentjernejski gasilci odgovarjajo na zlonamerne izjave
Zahvala občanom
ŠENTJERNEJ - Pisanja v zadnjih dveh številkah Dolenjskega lista o pobiranju prostovoljnih prispevkov za gasilsko društvo Šentjernej in o nagradah (ali bolje povrnitvi stroškov), ki sta ju zaslužili prostovoljki, so dodobra razburila šentjernejsko dolino pa tudi gasilce, ki so se zato 28. decembra sestali na izredni seji upravnega in nadzornega odbora. Ta je namreč že v novembru sklenil, da društvo ponovno stopi v akcijo “Voščila našim krajanom z gasilskimi koledarji in pobiranjem prostovoljnih prispevkov.” Takrat je odbor enoglasno sklenil, da dve gasilki, ki sta bili pripravljeni sprejeti to nehvaležno nalogo, primerno nagradi, saj sta morali obiskati 350 družin, za kar sta potrebovali tri tedne po več ur dnevno, seveda z lastnim prevozom po snegu, dežju. Tako je bila nagrada namenjena kritju osnovnih stroškov, ne pa bogatenju prostovoljk, kot bi morda kdo mislil, gasilci pa poskušajo s prostovoljnimi prispevki izboljšati požarno varnost občanov.
Gasilci vabijo anonimne kritike, naj se pridružijo društvu in svoje mnenje javno povejo na občnem zboru, kjer bodo lahko izvedeli vse o delu in delovanju društva, hkrati pa bi bila dobrodošla tudi pomoč pri pobiranju prostovoljnih prispevkov. Gasilsko društvo Šentjernej se vsem, ki so društvu izkazali podporo, zahvaljuje in jim želi obilo uspehov v novem letu. ... q

MŠŠ J Z M A Š I H O B Č I M ttti*
Znanje in izkušnje z roko v roki
Na Krasincu o blagovni znamki Bele krajine - Imeti dobre izdelke, ki jih bodo znali dobro prodati, kajti šele takrat jim bo znak blagovne znamke nekaj pomenil
KRASINEC - Predstavniki podjetja Scepter iz Vuzenice so nedavno na Krasincu predstavili raziskavo o uvajanju blagovne znamke Bele krajine. Poudarili so, daje bistvo in poslanstvo blagovne znamke v tem, da pomeni znak razlikovanja, ki mora kupcu nekaj predstavljati. Vendar je problem, ker belokranjske kmetijske pridelke in izdelke razen mesa, ki ga je moč dobiti tudi v Ljubljani, in metliške črnine, ki jo prodajejo po vsej Sloveniji, skoraj v celoti prodajo na belokranjskem trgu. Zato jih, kot so ugotovili raziskovalci, potencialni kupci izven Bele krajine sploh ne poznajo.
V podjetju Scepter so ugotovili, da so v Beli krajini prepričani, da imajo dobre izdelke, vendar jim trg prizna le povprečno ceno.
OBČINSKA UPRAVA BO V NOVIH PROSTORIH
SEMIČ - Na zadnji seji v preteklem letu so semiški svetniki dokončno odločili, kje bo domovala njihova občinska uprava. Na predzadnji seji so namreč menili, da morajo na občini zbrati dodatne informacije tako o nadaljnjem najemu prostorov, v katerih je uprava že sedaj, kot o odkupu novih prostorov od Begrada. Ko pa so pretehtali še dodatne informacije, so se soglasno odločili, da bodo odkupili Begradove prostore v Semiču št. 14. Zanje bodo odšteli 13 milijonov tolarjev, župan pa je še povedal, da je dobil na republiki zagotovilo, da bo za nakup novih prostorov prispevala okrog 4 milijone tolarjev.
Najugodnejše za Belokranjce bi bilo, če bi pridelke prodali doma, toda kopališka in gostinska ponudba sta slabi, medtem ko nočitvenih zmogljivosti skoraj ni. A kljub temu prodajo vse, kar ponudijo, zato se ne trudijo kaj prida. Ugotovili so tudi, da je Bela krajina za goste privlačna. Toda ponudba informacij in turističnih dobrin je preskromna, neenotna in nepovezana.
V Beli krajini bi po njihovem mnenju morali razviti enoten si-
stem trženja ter združiti znanje in izkušnje, ki jim jih sicer ne manjka. Vse to pa morajo združiti tam, kjer bodo izdelki lahko prenesli razvoj blagovne znamke. Proizvodi z blagovno znamko morajo imeti namreč boljšo kakovost, zagotovljena mora biti njihova stalnost, z marketinško akcijo pa jih morajo spraviti v javnost.
Belokranjcem so predlagali, naj najprej dobro vpeljejo proizvodnjo ter neposredno prodajo na domu, šele potem naj začno vpeljevati blagovne znamke. Eden od predlogov je bila tudi organizacija zbirnega centra za organiziranje ponudbe sadja in vrtnin. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi v Beli krajini ustanovili gospodarsko interesno združenje, ki je v Sloveniji nova pojavna oblika.
M. BEZEK-JAKŠE
/PRIZNANJE ZA NK PLETISA-KOLPA
PODZEMELJ - Nogometni klub Pletisa-Kolpa iz Podzemlja je ob 75-letnici medobčinske nogometne zveze Ljubljana in 75-obletnici nogometne zveze Slovenije dobil konec preteklega leta priznanje kot najboljši klub v medobčinski nogometni zvezi. V lanskem letu je klub zmagal v prvi medobčinski nogometni zvezi Ljubljana in se preko kvalifikacij uvrstil v tretjo slovensko nogometno ligo -zahod, kjer deli 4. do 5. mesto.
f/ivtt.KIuii Iuiu ju Clatil kiUDcl
zgradili v Podzemlju tudi več-nameski dom. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k njegovim uspehom, se nogometni klub Pletisa-Kolpa najlepše zahva-ljuje.
ZAKLJUČEK DIRENDAJA - S priljubljenima Mojco in Kaličopkom (na fotografiji) so v Črnomlju tik pred iztekom lanskega leta zaključili Novoletni direndaj, celomesečno prireditev, ki je s svojo pestro ponudbo privabila okrog 7.000 obiskovalcev. Na Zavodu za izobraževanje in kulturo so nad obiskom prijetno presenečeni, toliko bolj, ker so tudi pretekla leta pripravili zanimiv program, a odziv ni bil tako velik. (Foto: M. B.-J.)
Ko v vasi ni prometnih znakov
Krajani Krvavčjega Vrha zahtevajo ureditev signalizacije in ceste
KRVAVČJI VRH - Prebivalci Krvavčjega Vrha so na semiškega župana in občinski svet naslovili prošnjo za ureditev prometne signalizacije in cestišča v kraju. Opozarjajo, da sta v vsej vasi le znaka z imenom kraja. V vasi pa je prišlo že do številnih prometnih nesreč, tudi s težjimi telesnimi poškodbami in precejšnjo materialno škodo, medtem ko manjše sploh niso evidentirane. Najnevarnejši je ostri nepregledni ovinek pri kapelici, ki ni označen z ustrezno signalizacijo, poleg tega pa je prav na tem delu tudi cestišče ozko. Vozniki se znajdejo tako, da od Semiča proti Metliki vozijo po bankini, zato je že precej nižja od ceste, krušiti pa se je začel tudi asfalt.
Krajani zahtevajo, naj ta del ceste čim prej uredijo in ustrezno označijo. Začasna rešitev bi bilo nasutje bankine s peskom, pozneje pa bi morali po njihovem mnenju približno 10 metrov dolg odsek ceste razširiti in asfaltirati. Predlagajo tudi, da bi, dokler ne bi ceste uredili, omejili promet tovornih vozil zgolj za lokalne potrebe. Promet s tovornimi vozili se je močno povečal med zaporo mostu na Primostku, zato vaščani zahtevajo, naj ne dovolijo obvoza po njihovi cesti, dokler omenjeni most ne bo popravljen, sicer bo cesta, ki je bila zgrajena z denarjem bivše krajevne skupnosti Semič in s pomočjo krajanov, še bolj uničena.
Prireditve za novoletno darilo
rnomaljski Novoletni direndaj, ki je trajal ves december, je zelo dobro uspel - Okrog sedem tisoč obiskovalcev - Bogata in pestra kulturna ponudba tudi v januarju
• So ljudje, ki si tako dolgo postavljajo cilj, da je za start že prepozno.
ČRNOMELJ - Predpraznično in praznično vzdušje je bilo konec minulega leta v Črnomlju povsem drugačno, kot so ga bili prebivalci vajeni v minulih letih. Mesto je bilo namreč razsvetljeno z neštetimi lučkami. Seveda pa so k dobremu razpoloženju pripomogle tudi številne prireditve v črnomaljskem kulturnem domu in tukajšnji knjižnici. Zavod za izobraževanje in kul- je šlo za lutkovne in gledališke
• Vsaka resnica ima dve plati. Zato jo nekateri tako radi obračajo.
KRVODAJALSKA AKCIJA V METLIKI
METLIKA - Območna organizacija Rdečega križa Metlika vabi krajane na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 5. januarja, od 7. do 13. ure v metliškem zdravstvenem domu. Veselilo jih bo, če bodo med rednimi in zvestimi krvodajalci uzrli tudi nove obraze. OO RK Metlika želi vsem sedanjim in bodočim krvodajalcem srečno novo leto.
turo (Zik) je v sodelovanju z občinsko Zvezo prijateljev mladine, Zvezo kulturnih organizacij Črnomelj in Glasbeno šolo Črnomelj pripravil že šesti Novoletni direndaj zapovrstjo. Prireditev je trajala ves december, po besedah Jasne Šeruga-Muren, v.d. direktorice Zika ter hkrati vodje kulturnega programa pri Ziku, pa je izredno dobro uspela. Hkrati pa prizna, da se je dobro obrestovalo sistematično delo v zadnjih letih. Dokaz za to so bile vedno polne dvorane, pa naj je šlo za prireditve ali za kino predstave za otroke ali odrasle. “Priznati moram, da smo bili nad tolikšnim odzivom prijetno presenečeni. Očitno je namreč, da ljudje potrebujejo kulturne in zabavne prireditve, in veseli smo, da smo jim jih lahko omogočili. Seveda smo jim želeli ponuditi čim bolj raznolike prireditve, bodisi da
predstave ali ustvarjalnice, glasbene in folklorne večere in še kaj,” pravi Murnova.
V mesecu dni je prireditev obiskalo okrog 7.000 ljudi, kar je rekord vseh dosedanjih Novoletnih direndajev. V Ziku menijo, da je k dobremu obisku zagotovo pripomoglo tudi to, da so bile vse prireditve za otroke, razen Cesarjevih novih oblačil, brezplačne. V Črno-
mlju so se namreč tokrat odločili, da bodo darila, ki jih bo prinesel dedek Mraz, zgolj simbolična, denar pa so raje namenili za različne prireditve, kijih otroci na periferiji potrebujejo bolj kot morda bombone ali pomarančo. Njihovo mnenje, da so darila pač lahko tudi duhovna in ne zgolj materialna, se je tokrat potrdilo kot pravilno.
O PODŽUPANU NASLEDNJIČ
METLIKA - Metliški svetniki so na zadnji seji v minulem letu dobili na klop županov predlog o imenovanju dipl. inž. agronomije Stanislava Bajuka za podžupana. Svetniki so menili, da se morajo o predlogu posvetovati z bazo ter daje to tako pomembna zadeva, da je ni moč uvrstiti pod točko razno, ampak bodo o njej odločali na naslednji seji pod samostojno točko. S tem seje strinjal tudi župan.
O ZASVOJENOSTI
METLIKA - V Metliki so že pred časom imeli občinski otroški parlament, svetnica Anica Kopinič pa je na prošnjo otrok na zadnji seji občinskega sveta z njihovo razpravo seznanila tudi svetnike. Otroci so govorili o drogi, ki je med nami, česar pa se odrasli premalo zavedamo. Predlagali so zaprtje tobačne tovarne, želijo si srečanja z zdravljenimi alkoholiki in narkomani. Izhod iz različnih zasvojenosti vidijo v športnih, kulturnih in drugih za telo in dušo zdravih dejavnostih. Kopiničeva je menila, da ne bi smeli biti gluhi za pobude mladih, eden od svetnikov pa je predlagal analizo o tem, kakšna je zasvojenost v metliški občini.
RDEČI KRIZ OBDARIL STAREJŠE
ČRNOMELJ - Območna organizacija Rdečega križa Črnomelj je ob koncu preteklega leta že drugič obdarila vseh 205 oskrbovancev v domu starejših občanov v Črnomlju, ne glede na to, iz katere občine so. Učenci osnovne šole Loka pa so jim pripravili kulturni program. Pri obdaritvi so sodelovali tudi aktivisti RK. Sicer pa so aktivisti krajevnih organizacij RK obiskali tudi starejše in bolne sokrajane ter invalide in jih obdarili, nekaterim pa izročili pakete s hrano. Območna organizacija se zahvaljuje za pomoč pri obdarovanju podpornikom Dolenjski banki Črnomelj, trgovinama Hutar in Krajcar, podjetju Breza in podjetnici Dragici Vrščaj.
TELEFONSKA CENTRALA KONEC LETA
Vendar pa v Črnomlju zagotavljajo, da po pestrem decembru tudi januar ne bo suh, ampak bodo nadaljevali s pestro kulturno ponudbo.	„ .
M. B.-J.
GRADAC - Kako pereča je ureditev telefonije v Gradcu v Beli krajini in v okoliških krajih, ki so povezani z gradaško telefonsko centralo, vedo vsi, ki od tam ali tja telefonirajo. Predstavniki Telekoma so oktobra lani v Gradcu našli prostor za novo telefonsko centralo. Obljubljajo pa, da bo nova centrala začela delovati konec letošnjega leta.
Zares čudne avanture podjetnikov
Nekateri obrtniki in podjetniki še vedno ne razumejo, da morajo plačevati davke -Zamudno potrjevanje zdravstvenih izkaznic - V občini je le 172 zidanic in vikendov?
SEMIČ - Na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta v minulem letu je vodja črnomaljske izpostave Republiške uprave za javne prihodke Drago Ladešič obsežno poročal o delu izpostave v lanskem in predlanskem letu. Izpostava sicer pokriva črnomaljsko in semiško občino, vendar pa bo šele v letošnjem letu, ko bodo znani vsi podatki, lahko prikazala delo v posamezni občini povsem ločeno.
Ladešič je opozoril predvsem na gače, tudi na ta način, da morajo
macijski sistem že tako dobro razvit, zdravstvene ustanove lahko imele o tistih, ki redno plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, podatke v računalniku.
M. BEZEK-JAKŠE
DEDEK MRAZ V DIJAŠKEM DOMU - V črnomaljskem dijaškem domu so letos tretjič pripravili prednovoletno praznovanje za gojence doma, torej za srednješolce, učence šole s prilagojenim programom in varovance var-stveno-delovnega centra. Čeprav jih je več kot 50, so vsi pripravili zabavni program, dedek Mraz pa je prav vse tudi obdaril. Na prireditev so povabili še starše motenih otrok, za katere je bil to hkrati spoznavni večer. 0~b tej priložnosti se v dijaškem domu zahvalijo vsem, ki so pomagali pri obdarovanju otrok ob novem letu, ter tudi tistim, ki so jim pomagali skozi vse leto. (Foto: M. B.-J.)
nekatere mlade obrtnike ali podjetnike, ki bodisi ne razumejo ali nočejo razumeti, da morajo plačevati davke, in se spuščajo v čudne avanture. Zato seje davčna uprava vknjižila na njihovo lastnino. Ladešič je dejal, da jo bodo začeli tudi prodajati, če zavezanci ne bodo poravnali dolgov. Semičane je sicer potolažil, da v njihovi občini takih primerov ni, jih je pa zato nekaj v črnomaljski.
Eden od semiških podjetnikov je opozoril na težave, ki jih imajo zasebni obrtniki in podjetniki pri potrjevanju zdravstvenih izkaznic. Razumejo sicer, da je sklad za zdravstveno zavarovanje v finančnih tečavah in da morajo nekako prisiliti zavezance, da plačajo prispevke za zavarovanje, če ne dru-
nositi potrjevati izkaznice v Črnomelj. Ladešič je pojasnil, da na
NOVOLETNI KONCERT
• Semiške svetnike je čudilo tudi, daje v njihovi občini le 172 zavezancev, ki plačujejo davek od zidanic in vikendov. Zidanic je namreč polna Semiška gora, medtem ko so na Gačah številni vikendi, ki prav tako niso zajeti v to število. Ibdi Ladešič je potrdil, da to število ne drži. Za pomoč so zaprosili Geodetsko upravo, a imajo tudi tam zastarele podatke.
njihovi izpostavi izdajo potrdilo, da so prispevki za zdravstveno zavarovanje plačani. Semičani pa so menili, da bi dandanes, ko je infor-
ČRNOMELJ - Črnomaljski pevci in glasbeniki so voščili srečno novo leto z novoletnim koncertom, ki je bil v torek, 26. decembra, v tukajšnjem kulturnem domu. Nastopili so moški pevski zbor Črnomelj in lovski pevski zbor ZLD Bele krajine pod vodstvom Franca Milcka, moški pevski zbor Belt z zborovodkinjo Majdo Veselič in mešani pevski zbor Črnomelj, ki ga vodi Ani Jankovič-Šober. Predstavili so tudi: črnomaljska godba na pihala pod taktirko Antona Kralja ter violinist Bojan Ristič in sopranistka Jelena Dereani, ki ju je spremljal pianist Andrej Kunič.
(Sprehod po Metliki
r
L
TELEVIZIJSKO GLEDAL- 5
STVO si je lahko ogledalo predTR kratkim Bonboniero avtorja Žora-bo na Hočevarja. Verjetno malo Be-por lokranjcev ve, da je Zoran Metli- 0 , čan, ki je pred leti odšel v belqia£ Ljubljano. Hočevarje v prvi vrsti ^ slikar, ki se ponaša z vrsto samo-stojnih in skupinskih razstav, tuja^ > pa mu ni tudi pisana besed eE Svojčas se je skrival za psevdom~‘° mom Nace Obrški, zdaj pa je žena< toliko zrel in dober, da mu ni trebaso I bežati v ilegalo. V Bonbonieriraz; starčka ukradeta škatlo s sladkar-mn
ijami za svojega bolnega prijate-bilj Ija, zato eden od njiju konca v zap0(; poru. Ob obisku se do grla najedo^ čokoladnih bonbonov.	ipi,
DOBRI OPAZOVALCI CESf->' TNIH RAZMER so ugotovili, da '
ip hiln ppctn hplnlframclii	•
je bila cesta na belokranjski straf r : ni Gorjancev bolje plužena od*1'" tiste na Dolenjskem. “Jasno se j^as; videlo, kje je sončna, kje pa senč-Pol na stran Gorjancev,” so se napi-tnai hovali pred šanki. Takoj zatem scpad omenifi manjšo prometno nesrenan čo, v kateri sta trčila dva MetliJeta
čana blizu Zajčeve gostilne Gorjanci. Prvi je zavrl, ker je sl
etlileta
sireno rešilnega avtomobila, z^
njim vozeči pa zaradi snega rta^
cesti ni mogel več ustaviti svoje 1 katrce. Sirena ni tulila na cesti.
aipak v radijskem sprejemniku, t ŠESTDESET SRECNEZE%j
JE BILO izžrebanih v prednovoletnem žrebanju, ki ga je pripravi- -la Izbira Laško na platoju v novefflSffu' metliškem trgovsko-poslovnen! . središču. Največ nagrad so dobilfc,^ stanujoči v Kidričevem naseljiv, hladilnik, prva nagrada, pa
ik, prva nagrada, pa jCJ odšel v sosednjo hrvaško državo".'0 “Kako simbolično!” je vzklikni^-. Janez iz Dragomlje vasi. V mislil] r je seveda imel hladne slovensko! I! hrvaške odnose.
P
Črnomaljski drobirja
NAPIS - Eden od črnomaljskimi^ svetnikov je spomnil, da bi moral^pg,. pristojne službe poskrbeti odstranitev napisa JLA na želeC. niškem postajališču na Otovcuj' ei Dobil je odgovor, da bo, takoj kč‘ra' bodo dopuščale vremenske rarelc mere, izbrani izvajalec omenjenfljtvc zadevo obnovil. Toda od oktobrjMe 1991, ko je nekdanja jugo vojskkult zapustila Slovenijo, je minilo vsahi§a nekaj pomladi, poletij in jeseni hje mnogimi toplimi in sončnin1!^ dnevi, zato je nerazumljivo, da L Črnomlju čakajo na lepo vrem! P' sredi mrzle in zasnežene zime. , .J1 ENOTNOST - Ko so kon »
Via jv. uvia mujiiiu iviiivujonui	k
mejna in enotna regija. Očitrinjjj dobro pozna razmere v Beli krajje j ni, saj je omenil, da pri slednje!?
np namprouo -/o/o11 nnlitipnp til
ne namerava začeti politične pv . lemike. Niso pa je zaceli niti prevav" stavniki vseh treh belokranjski M občin, saj se ne bi spodobilo, da w ir gostom iz Ljubljane in Štajerstttrah dokazovali, kako so v resnici endRjp, ni. Toliko manj, ker so jim prav*prjt(
ni. Toliko manj, ker so jim pr gostje neprestano dopovedovali^ kako enotni morajo biti, če želiL uspeti že v Sloveniji, kaj šele kf drugje. Kaj so Belokranjci odnef *u li oa teh naukov, pa bo najbrjiu kmalu vidno..	Pači
Semiške tropine
pra
MINISTER - Semičani so n4por prej upali, da bo na njihovo štfe za fanje prišel sam minister za ktntians
tijstvo dr. Jože Osterc. Potem jdj s. zvedeli, da ministra sicer nc bo,jnj.| v'
pa bo zagotovo prišel kdo druj ministrstva. A na koncu ni bi nikogar iz bele Ljubljane Semičani niso bili pretirano ra čarani, saj je na prireditev na ki nju prijahal sam MINISTER (tj
K
ko se pri hiši pravi po domače! Ni
II .irlm.iApu r,r,	hld
Radovičev pri Metliki.	,
FURMANI IN VEVERICU^eg
Ko so furmani nekdaj furalilj“ča gozdu in vlačili hlode, so jim ojjaip tale družbo veverice, ki so skakaPožR
z veje na vejo in jih opazovale delu. Pravih furmanov ni vcč.jsta
------- - ---------------------Cu flartl
tudi veverice niso več, kar so b'hoMj
nekdaj. Ko so na semiškem štj j fanjem nekdanji furmani sedeli 4^ ‘ odru in spremljali povorko koJL. 5 so jih prav tako opazovale vcvctj"lni ce, toda to so hotelske “veverice'Veta ki tamkaj domujejo že nekaj rna«la secev.	Bili j,
ČASOPIS - V semiški občini* Sf pred novim letom izdali tretjo š#t)eg vilko časopisa Semičan, ki sictii izhaja v nekakšni ilegali, saj brk0 ^ lec v njem zaman išče podatke!,^ lem, kdo ga izdaja, kdo je za izdjtj. jo odgovoren, v kolikšni naklj^.n
izhaja ipd. A to za tiste, ki ga izd,.
ki naj bi ga brai[l^c Tem. VP-N
jajo
oČit
in tiste,
Sitno ni največji problem, težav imajo s pripravo receptf- m; kako bi naredili časopis zaninpcm vejši, da bi ga ljudje bolj brali “ara tudi vanj dopisovali. Pa sc je ed»mi od semiških svetnikov le domisAjs i “Nekdo naj napiše v Semiča« pj kakšno sranje, pa bodo vsi odpljrc: varjali na prispevek. In tako bottEjp ubili dve muhi na en mah: čašo®
pa še br|”8
bo poln prispevkov, bo!'’
Drobne iz Kočevja
L- STOTA OBLETNICA ELEK-edTRlFIKACIJE - Kočevska občina ra-bo v letošnjem letu zabeležila ^'pomembno obletnico, na katero V0se delavci Elektra Kočevje že jTsli -ačcli pripravljati. Gre za stoto 10. obletnico elektrifikacije v Kočev-ujau’ k' je še toliko pomembnejša, d je bilo Kočevje prvo mesto v ,ni«i>iOveniji, kjer je bila izvedena jav-žeaa elektrifikacija. Razlog za to, da jbaso bile prav kočevske ulice prve erirazsvetljene ulice v Sloveniji, je po ■ar-mnenju nekaterih v tem, ker so' rte-bili takratni prebivalci Kočevja ^'^očevski Nemci zelo razgledani in napredni. Kočevje bo visoki jubi-pg.'ej praznovalo 19. novembra. t ja SMETI - Prejšnji teden je bilo (ra-°b zabojnikih za smeti ob zaseb-odnih hišah v stanovanjskem naselju e jenasproti bivšega novega Itasa vse inč-polno raznobarvnih večjih in api-manjših vrečk, napolnjenih z odit scpadki. Kočevskim komunalcem sreiiamreč v zadnjem tednu starega :t/fta n' uspelo pravočasno opravi-RP^isvoje delo. Bodisi da so bili za to '«Mvi božični prazniki ali sneg, so ’ nj ^eti kazile prijeten predpraznič-/0j(ni zimski videz ulic.
ku OBČAN SPRAŠUJE,
2Medved odgovarja
avi' - Kaj je to: bistroumni ne-veMmisel?
- Če je zaradi divjadi dovoljeno 1 indijske površine ograditi le z
.j cf/vvi aific ugiuuiu 4
i ]Hraj°, ki ne bo omejevala gibala divjadi.
kni/-. islil ■ sko
Ribniški zobotrebci
PROJEKTI - V ribniški občini bodo v letošnjem letu lotili kar IT jPpkaj projektov. Največji je pro-T-pkt prenove Miklove hiše za 'skimbniškim gradom, ki ga bodo \ra uresničevali postopno v naslednikih petih letih. Koliko bo stala 'vciiPrenova, še ni znano, približni ,j izračuni pa kažejo, da bo šlo za raz2elo visoko številko. Denar za jeniPrvo fazo prenove sta prispevala obrtPoleg občine tudi Ministrstvo za )jsrtulturo in Javni zavod Miklova 1 vsSiiša jako naj bi bilo tudi v prihod-eP'"je. Občina namreč računa na iz-'da ' ,tno Pomoč države, nekaj denarij3 Pa nai P* prispevali tudi dona-ie °rji. Na donatorje pa ob pomoči an sžave in ribniške občine računa zorifddi ribniški župnik pri uresničitvi jovtflrugega velikega projekta, ki v n ajetošnjem letu čaka Ribnico. Gre lej*a obnovo zvonikov ribniške cerk-.>. ki bo predvidoma stala okoli 20 'raft1'lij°nov tolarjev. Polovico od jjdga denarja naj bi prispevala „ pflržava, preostalo polovico pa up-prefavitelj objekta in občina, jskl MRAZ - Ribniški rekreativci, da ki imajo rekreacijo ob večernih -irskih v dvorani športnega centra v cndRibniej, so v zadnjem času precej rayitožujejo nad neogrevanostjo fcliLVorane v ^asu rekreacije. Mraz je e lTenda tak° strupen, da jih pri dner^u za ogrevanje “reže do samih ajbifijuč”. Ker za najem dvorane plačujejo, pričakujejo da jim bodo
___ 'mogoče n e normalne razmere za
ekreiranje. Zaradi mraza so vse / J »olj otopeli do pojasnjevanj in —^opravičevanj delavcev ribniške ) n«portne zveze, da jim šola plačuje a sMe za ogrevanje dvorane v dopol-kmflanskem času, to je v času šole, ter :m ra sami velikih stroškov ogreva-|10;/ia v popoldanskem času ne mo-rU“ejo krili.
i bi
Osilniški nadev
iče)L novoletno veselje -
^red novim letom so člani občin-[C#kega sveta Osilnica obiskali 51 ili Pečanov, starih nad 75 let, in in-m ‘»J^lide ter jih obdarili. Že pred akvožičem pa je bilo obdarjenih vseh le ^2 otrok, kolikor jih je v občini ,’:f'mih nad eno leto, z darili v vred-° i rsli P° 1800 tolarjev.
[gl, h ZADNJA SEJA - Zadnja lan-l<0if*a seja občinskega sveta je bila eveif"inuli četrtek. Na njej so člani ričeta opravili obračun enoletnega ij rfldcla sveta in občine, ki so ga oce-"Hi kot uspešno.
'mi* SNEG LOMIL DREVJE -jo ŠBneg pred tednom dni v občini ni Posehna prometna ovira, ker 1, ceste prizadevno plužili. Je pa ‘ :..y°mil drevje, ki je padalo na clek-tklC'^ne *'ce> zaradi česar je bilo i iziCckaj vasi tudi po več ur brez elek-PraPike. Telefonske zveze so delova-i Vfi Narasle vode pa so povzročile acpip manjše nevšečnosti, saj so pred-miitHem odnašale pesek scest in poti. rali faradi snega pa je z okoli dveurno mudo pripeljal v Osilnico avto-is iz Ljubljane oz. Kočevja. CESTI NAPREDUJETA -rejanje cest od Borovca proti »silnici in na odseku Bezgovica-jezgarji kar dobro napredujejo, al je dela zavrl zadnji sneg.
IZ NAŠIH OBČIM KHU
Ugodna bera občine Loški Potok
Uspešno prvo leto delovanja - Nenaklonjeni ideji o kočevskem regijskem parku
LOŠKI POTOK - Na zadnji, letošnji deseti seji občinskega sveta, je prevladala zelo ugodna ocena o dosedanjem delu občine. Celotni proračun je narasel za dobrih 30 odstotkov. Tako skupni prihodki znašajo 108 milijonov tolarjev, odhodki pa 116 milijonov, razlika pa bo še do konca leta pokrita. Pretežni del denarja je bil porabljen za rekonstrukcijo ceste do meje z občino Loška dolina, večje investicije pa so bile še v obeh šolah in v ZP Draga. Še pred dvema mesecema je kazalo, da se bo morala občina zadolžiti zaradi nepredvidenih stroškov pri rekonstrukciji ceste, a to ni bilo potrebno.
Sicer pa je svet občine občutno več časa posvetil razpravi osnutka proračuna za prihodnje leto, ki predvideva 7-odstotno povečanje, snovalci pa pravijo, da so upoštevali želje vseh porabnikov. Pomembna postavka je gradnja tele-
• NENAKLONJENI REGIJSKEMU PARKU - Dobršen del občinske seje je bil namenjen razpravi o ustanavljanju kočevskega narodnega parka ali, kot so dejali razpravljalci, novemu zaprtemu območju. Ta naravni park naj bi menda segal kar v sedem dolenjskih občin, vse pa kaže, da se načrtuje, da bi park zavzel vso osilniško in potoško občino. V ustanovljenem programskem svetu so vsi župani teh občin, v projektnem pa ni ne občine Osilnice in ne Loškega Potoka. Svetnikom ni jasno, kakšna so merila za ustanavljanje, saj se meje brez vprašanj širijo. Nihče pa ne ve pojasniti, kaj tak park prinaša v pozitivnem smislu, ki je za pristop edino možno merilo. Grajale so ignorantski odnos do občine in občanov. Občina načrtuje eno, park pa kaže, da bi mnogo tega omejeval. To pa ni pošteno do občanov katerekoli občine.
fonske centrale in omrežja, ki je življenjskega pomena za vse večji razvoj podjetništva. Vse kaže, da bodo pristojni v republiki naložbo podprli.
Poleg ugodnih kazalcev pa ima občina tudi veliko težav z vzdrževanjem cest, predvsem gozdnih. Prednost ima rekonstrukcija lokalne ceste do Novega Kota v dolžini devetih kilometrov, izredno malo pa prihaja denarja za vzdrževanje gozdnih cest, kijih ima občina veliko. Sredstva, kijih deli država, se dele po ne povsem jasnem ključu.
Svet je obravnaval tudi pravilnik o dodeljevanju sredstev za
Zadolžitev Dobrepolj ni bila potrebna
Proračun bo imel 136 milijonov tolarjev dohodkov
VELIKE LAŠČE, OSILNICA, DOBREPOLJE - Vse tri občine so imele pred novim letom seje, na katerih je bil govor o dosežkih v minulem letu, rebalansih občinskega proračuna in še čem. Seveda so bile za zaključek leta na dnevnem redu tudi “tekoče zadeve”.
Dobrepoljska občina naj bi imela 136 milijonov tolarjev dohodkov in toliko lahko znaša tudi poraba. Thko povišanje gre na račun finančne izravnave, ki sojo dobili od države. Razveseljivo je, da se občini zaradi večjega prispevka države ne bo treba zadolžiti, saj so načrtovali, da bodo morali najeti za 8 milijonov tolarjev posojila, da bi lahko plačali vse obveznosti.
Župan Anton Jakopič je bil zadovoljen, ker je občina dobila več denarja, kot so načrtovali, vendar je dejal, da bi bilo še lepše, če bi v občinah zvedeli za dokončni proračun in denar nekoliko prej, saj je tik pred koncem leta težko najbolj preudarno odločati o denarju. Največ presežka proračuna bo šlo za asfaltiranje cest in v letu 1996 se bodo dela na cestah lahko začela že spomladi in ne bo potrebna taka naglica, kot je bila ob zaključku minulega leta.
pospeševanje obrtništva in malega podjetništva in imenoval upravni in nadzorni odbor sklada, ki bo samostojna pravna oseba. V nadaljevanju je svet sprejel soglasje k poslovniku požarnega sklada in razpolaganju s sredstvi za celotno občino, obravnaval in sprejel oceno o škodi, ki je nastala ob letošnjih poplavah. Popis je opravila posebna komisija, cenitev pa je opravila posebna vladna komisija, ki je ugotovila kar za 42 milijonov tolarjev škode. Sprejeli so
tudi sklep, da občina pristopi v članstvo Konference lokalnih skupnosti Slovenije - združenje občin in mest. Občina Loški Potok je predlagana v predsedstvo tega združenja, ki je ustanovljeno kot protiutež odločitvam države, ki v posameznih okoljih ne vzdrže in so posamezna območja z različnimi kriteriji glede potreb nerazumljivo ocenjena, kar se dogaja v posameznih segmentih tudi v občini
Loški Potok. , „ v. „______
A. KOSMERL
Kam bo šel denar od sejma?
Odgovor je zajet v poročilu, ki gaje za ribniški občinski svet pripravil predsednik TD Ribnica
RIBNICA - Ob kritikah o neaktivnosti Turističnega društva Ribnica se številni v Ribnici sprašujejo, kam gre denar, ki ga Turistično društvo Ribnica iztrži z organizacijo sejma. To vprašanje so si zastavili tudi občinski svetniki, nanj pa jim je v obsežnem poročilu o poteku 20. ribniškega sejma suhe robe in lončarstva odgovoril predsednik TD Ribnica Andrej Klemenc.
V poročilu Andrej Klemenc navaja, daje bil jubilejni 20. tradicionalni sejem za Turistično društvo Ribnica finančno dokaj uspešen. Čeprav so bile cene najemnih prostorov enake kot na predhodnem sejmu in v primerjavi s Trži-

t
Andrej Klemenc
Sani dedka Mraza
Ima jih Janez Novak z Vidma - Prišle iz Rusije?
DOBREPOLJE-V gostilni Brdavs na Vidmu smo se oni dan pogovarjali o tem in onem. Pa je Janez Novak z Vidma povedal, da ima doma posebne sani in da podobnih-ni nikdar nikjer videl. Verjetno da so iz Rusije.
Sani so res nekaj posebnega. So premajhne, da bi vanje vpregel konja, in prevelike za pasjo vprego. Verjetno gre za sani, ki so jih vlekle srne ali jelen. Na sprednjem delu imajo platno, da m na voznika in potnika metalo izpod nog vprege snega ali blata. Sani so še najbolj podobne tistim, ki so upodobljene, da jih je vozil Božiček ali dedek Mraz.
Sedež je ozek, prirejen le za dva, ki sta morala sedeti drug za drugim. Prevlečen je bil nekdaj z usnjem, ki je že preperelo in gaje Janez nadomestil s skajem. Ves sedež se da dvigniti, pod njim pa je skrita manjša skrinjica, kjer bi bilo dovolj prostora le za dragocenosti. To bi dalo slutiti, da je med revolucijo v Rusiji z njimi pobegnil na Zahod neki premožnejši Rus. Očitno se je ustavil v Ljubljani, ker je Janez sani dobil v
SANI RUSKEGA BEGUNCA ? - Na fotografiji so sani, o katerih lastnik Janez Novak domneva, da so iz Rusije in da so jih nekdaj vlekle sme ali jeleni.
stari konjušnici v Ljubljani pred skoraj 30 leti.
Sicer pa ima Janez v hiši še druge zanimivosti, izmed katerih naj omenim le kipce letnih časov in fotografiji Frana Levstika in Simona Gregorčiča. Pa še marsikaj mu je ostalo, čeprav je veliko starin in zanimivosti prodal, ko je potreboval denar za gradnjo ni"
hiše.
J. PRIMC
V Ribnici sprejet osnutek odloka o proračunu
Proračun za letos bo lahko sprejet že februarja
RIBNICA - Na zadnji lanskoletni seji ribniškega občinskega sveta 21. decembra so svetniki sprejeli osnutek odloka o proračunu za leto 1996. Med pomembnejšimi zadevami so sprejeli še smernice za pripravo srednjeročnega plana razvoja občine za obdobje 1996 - 2000.
S pripravo osnutka odloka o občinskem proračunu so v ribniški občini pohiteli, ker želijo, da bi bil proračun, ki občini in dejavnostim, ki se financirajo iz občinskega proračuna, omogoča normalno delo, čimprej sprejet. Po sprejetem osnutku bodo prihodki ribniške občine v letošnjem letu znašali 628 milijonov in 706 tisoč tolarjev, odhodkov pa bo za nekaj čez 691 milijonov tolarjev. Svetniki so določili 31. januar za rok, do katerega morajo biti oddane pripombe na osnutek. Tako se prav lahko zgodi, da bo imela Ribnica sprejet proračun že februarja.
31. januar pa je tudi rok, do katerega morajo biti pismeno podane pripombe na sicer sprejete smernice za pripravo srednjeročnega plana razvoja občine za obdobje 1996 -2000. Temu bosta sledila dva meseca pogovorov, v katerih bodo tudi časovno in vrednostno opredelili konkretne projekte. Svetniki so bili namreč mnenja, da so smernice preveč splošne, da pravzaprav ničesar ne povedo in da je zato do konca marca potrebno konkretno določiti, kateri projekti se bodo izvajali in kdaj ter koliko bodo stali.
M. L.-S.
vOZICNI POHOD IN ŠTEFANOV BLAGOSLOV KONJ
DOBREPOLJE - Pred meseci ustanovljeno Turistično društvo Dobrepolje je sklenilo obuditi nekatere že skoraj povsem pozabljene stare običaje. V dneh pred novim letom je obnovilo dva. Vaščani Podgore so na pobudo Turističnega društva izvedli na sam božični dan že v mraku pohod z baklami na bližnji Kamni vrh. Čeprav je bilo vreme slabo, se ga je udeležilo kar precej ljudi. Na Štefanovo, 26. decembra, pa so po mnogih letih po maši spet opravili blagoslovitev konj. Živali je blagoslovil domači župnik France Škulj.
M. S.
V VSAKO VAS LUC
OSILNICA - V občini Osilnica uspešno uresničujejo načrt, da mora dobiti vsaka vas vsaj po eno luč javne razvetljave. Tako so že dobile luč skoraj vse vasi v občini. Izjemi sta le vasi Podvrh in Križmani, ki bosta dobili javno razsvetljavo kmalu, se pravi takoj, ko bodo primerne vremenske razmere.
DOBREPOLJE ALI DOBRO POLJE?
DOBREPOLJE - Na strokovnem povetu o Dobrepoljah je nekdo vprašal med drugim, če je pri besedi Dobrepolje prav, če je naglas na prvem e ali pa na o. Dr. Jakob Muel-ler je odgovoril, da se bo treba končno odločiti, kaj je prav. Nekateri namreč zagovarjajo naglas na prvem e, spet drugi pa naglašujejo besedi Dobrepoljci ali dobrepoljski na o. Vsekakor bo najbolje predpisati knjižno obliko. Nekateri namreč govore tudi Dobropoljci z naglasom na prvem o. Kaže pa, da so to zadevo že zdavnaj bolj ali manj strokovno razrešili naši cestarji, o čemer priča tudi kažipot med Smuko in Lopato (ob cesti Kočevje-Dvor), na katerem na odcepu za Dobrepolje piše “Dobro Polje 10 km”.
čem, ki ima svoj sejem na isti dan kot je ribniški, tudi precej nižje, so z 200 stojnimi mesti, plačili zdo-marjev, gostinskimi uslugami in ostalimi dohodki dosegli skupen dohodek 3.550.000 tolarjev. Izdatkov, med katerimi so na prvem mestu plačila dnevnic in potnih ter drugih stroškov izdelovalcem suhe robe in lončarskih izdelkov, ki so razstavljali v Šeškovi ulici, znaša čisti izkupiček s sejma okoli 1,2 milijona tolarjev.
Po besedam Andreja Klemanca zagotavlja denar s sejma Turističnemu društvu Ribnica obstoj, porabljajo pa ga zgolj za turistične dejavnosti. Del izkupička s sejma nameravajo porabiti za nadaljevanje obnove spomenikov v Parku kulturnikov, in sicer za ureditev napisov na vseh spominskih obeležjih. Nekaj denarja so že porabili za izdelavo pokrajinskih in etnografskih razglednic Ribnice, kupiti pa nameravajo tudi nekaj novih stojnic za sejem. Pretežni del izkupička pa so namenili izdelavi in postavitvi turistično-informa-tivne table ribniške doline. Gre za slikovno pregledno tlorisno obdelano legendo v velikosti 3x2 metra, ki bo obiskovalce Ribnice usmerjala k posameznim znamenitostim Ribniške doline, vsebovala pa bo tudi poseben prikaz znamenitosti same Ribnice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KANALIZACIJA BO
OSILNICA - Denar za ureditev' , kanalizacije in čistilne naprave za \J0NCERT DELAVSKE GODBE - Med številnimi prireditvami, ki so se Sela in Osilnico je prispel v de- Vzvrstile v Kočevju od sredine do konca decembra v počastitev božičnih in
........... ‘ '	’ '' novoletnih praznikov, je naletel na velik in topel odziv javnosti predvsem
koncert Delavske godbe Kočevje, ki je bil 22. decembra zvečer v Seškovem domu. Koncert je bil obenem tudi prvi javni nastop kočevske godbe pod vodstvom novega, mladega dirigenta Matevža Novaka. Poslušalci so bili navdušeni nad vsemi izvedenimi koračnicami in jazzovskimi skladbami, z vznesenim in skoraj nepozabnim ploskanjem pa so godbenike še posebno nagradili za izvedbo Radetzkijevega marša. (Foto: M. L.-S.)
cembru in z deli so takoj začeli jih je začasno zavrl sneg. Ta delaje potrebno nujno opraviti, ker to zahteva sanitarna inšpekcija. Osilnica je sicer imela čistilno napravo v obratu LIV, vendar ni delovtt-la.
Za pomoči potrebne ni denaija
Pomembna dejavnost v dotrajanih stavbah - Na Ponikvah le še okoli sto varovancev
DOBREPOLJE - Okoli leta 1930 je dobrepoljski župnik Anton Mrkun ustanovil na Ponikvah Zavod sv. Terezike in Zdravstveni zavod. Še danes na Ponikvah deluje Delovno-varstveni zavod, katerega dejavnost seje skozi leta nekoliko spreminjala. Prav ob našem obisku so dobili potrjen ustanovni akt, v katerem piše, daje to dom za mlajše odrasle osebe z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju.
“Danes je v Zavodu, ki se preusmerja na invalidsko varstvo, okoli 100 varovancev. Zavod je bil doslej tako rekoč dom starejših občanov in invalidski dom, prej pa smo imeli tam še kot eno glavnih dejavnosti invalidske delavnice. Zdaj nam je ostala predvsem socialna dejavnost, invalidske delavnice pa počasi zamirajo. V Zavodu so varovanci iz vse Slovenije, največ pa jih je iz bivših občin Grosuplje, Ljubljana Vič-Rudnik, Kočevje in Ribnica. Med vsemi je okoli 10 invalidov in 40 ostarelih. Ostare-
lih ne sprejemamo več in bo morda ostal le oddelek za območje občine Dobrepolje,” pravi direktor zavoda Hotimir Košir.
Zavod finansirajo država in občine, Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije ter varovanci, njih svojci ali socialni centri. Že sprehod mimo stavb in skozi nje pa pove, da so nefunkcionalne in potrebne temeljite obnove, še najbolje pa bi bilo zgraditi novo stavbo. Na vprašanje o tem je direktor Košir odgovoril:
Zadnja vzdrževalna dela, barva-
nje oken, so bila opravljena leta 1976. Zavod ima štiri stavbe. V prvi je bila še v prejšnjem stoletju uprava fužin, obnovljena pa je bila leta 1932. Druga je bila kot zdravstveni zavod zgrajena leta 1936. Tudi kapela za potrebe nun, ki so
* Zaradi nefunkcionalnosti so veliki stroški, saj naprimer ogrevanje na okrbovanca velja kar 10.000 tolarjev na mesec. Izolacija je slaba. Okna so velika. Delavnice so v preurejenih hlevih itd.
vodile Zavod in je bila tam, kjer je danes uprava, je bila zgrajena pred drugo svetovno vojno. Leta 1976 pa je bil urejen še dom za invalide in stanovanja, ki so jih že odkupili stanovalci.	y primC
1 • <
1
KMfat L JL M A S I H Q S Č I N Kili II
Predsednik Pavlin posekal župana Pungartnika?
Ob nagrajevanju funkcionarjev “tolarska koalicija”
TREBNJE - Po zadnji seji trebanjskega občinskega sveta v starem letu naj bi šli vsi trebanjski svetniki v Grmado družno zapit staro in nazdravit novemu letu. Kot poročajo, je bilo tokrat - za razliko od še dokaj pogoste podobe na sejah občinskega sveta, kjer se nekateri držijo kislo in čemerno, kot da so jezni na ves svet - videti prešerne obraze občinskih politikov. Nekateri zatrjujejo, da je bilo tokrat razpoloženje svetnikov prijetno, ne oziraje se na strankarske barve, zato, ker j im je srce zaigralo že ob pomisli na modrost, ki jo premorejo oni, njihov predsednik in župan.
Na omenjeni zadnji seji sveta so se šli namreč tudi nekakšno vezano trgovino ali daj -dam : županu Cirilu Metodu Pungartniku je komisija za mandatna vprašanja za mesec november predlagala 30-, za december pa 40-odstotno nagrado za delovno uspešnost, občinska strokovna služba pa je tej komisiji pomagala do salomonske rešitve za izplačilo nagrade predsedniku in svetnikom občinskega sveta. Predsedniku dr. Marjanu Petru Pavlinu je komisija določila
480.000	tolarjev nagrade za celoletno delo, svetnikom pa po
20.000	tolarjev. Prosto po Janši bi torej tudi v tem primeru lahko šlo “tolarsko koalicijo". Glasovanje v občinskem svetu namreč največkrat poteka po poprejšnih dogovorih koalicijskih partnerjev, nekateri svetniki zato ob nepredvidenih, na novo nastalih razmerah ob določenih temah pogledujejo proti svojim voditeljem, kako se bodo oni opredelili, šele nato plašno dvignejo roko. Razveseljivo vsekakor je, da najbipr\>a moža občine, predsednik Pavlin in župan Pungartnik, skupaj lumpala do poznih ur. Tokrat naj bi Pavlin po vzdržljivosti posekal Pungartnika v okolju, kjer se župan počuti kot riba v vodi, saj je naposled tudi njegova predvolilna kampanja v dobršni meri potekala po krčmah.
P. PERC
NESPLUZENE IVANŠKE CESTE
IVANČNA GORICA - Svetnik Anton Hrovat (SDSS) iz Ambrusa je protestiral zaradi slabega dela zimske službe. Povedal je, da ceste Ambrus - Zagradec ne plužijo, čeprav je na njej do 25 cm snega. Dejal je, da odsek od korinjske ceste do Zagradca ni bil ne splužen niti pope-skan, zato je bil skoraj neprehoden. Občinski referent za komunalno infrastrukturo inž. Tone Jereb je pojasnil, da hi po kategorizaciji lahko šli to cesto plužiti šele, ko bi bilo ha njen 30 cm snega. Svetnik Jože Mihelčič iz Višnje Gore je menil, da je nevzdržno, če bi čakali na njej 30 cm snega, saj bi potem lahko ostali vsi doma. Zato je župan Jernej Lampret predlagal svetnikom, naj bi spremenili odlok o kategorizaciji lokalnih in krajevnih cest.
Največ za ceste in izobraževanje
TVebanjski svetniki so pretežni del spremenjenega oz. povečanega 971 milijonov tolarjev “težkega” občinskega proračuna namenili za naložbe - Nov prizidek glasbene šole
TREBNJE - Na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta v starem letu so svetniki sprejeli spremembe odloka o proračunu občine za leto 1995, ki jih je predlagal župan Ciril Pungartnik na podlagi novega izračuna obsega zagotovljene javne porabe občin za leto 1995, kakršnega je sprejela slovenska vlada kot podlago za pripravo rebalansov v občinah. Za občino TVebnje zagotovljena javna poraba po novem izračunu znaša 684.599.000 tolarjev, to je blizu 149 milijonov več od prvotnega izračuna in predstavlja 98,7 odstotka povprečne javne porabe na prebivalca v Sloveniji. Skupni proračun pa se povečuje na 971 milijonov tolarjev.
Največ dodatnih sredstev so Pri socialnem varstvu bodo 14 Trebanjci namenili cestnemu gos- milijonov od dodatnih 17,6 milijo-
jona. Kmetijstvu so zagotovili dodatnih 5 milijonov tolarjev, prav toliko zdravstvu. Zdravstveni dom Trebnje bo v okviru tega zneska z dodatnima 2 milijonoma tolarjev
O SEVNISKEM ZUPANE
Sedanji sevniški župan g. Jože Peternel je imel predvolilni zbor na Studencu. Po končanem zboru je k njemu pristopil občan z besedami: "Vas bom pa volil!" “Zakajpa ?” je zanimalo Peternela. “Zato, ker vas ne bo treba rediti, ste dovolj de-
Mir	(T. K.)
podarstvu (32,6 milijona tolarjev) predvsem za potrebe zimske službe, prometno signalizacijo ter za modernizacijo lokalnih cest. Svetniki so bili tokrat radodarni tudi do kulture, predvsem za naložbe, saj naj bi od dodatnih 23,5 milijona tolarjev kar 19 milijonov porabili za prepotrebno prekritje strehe Centra za izobraževanje in kulturo in za prizidek glasbene šole. Podobna zgodba se ponavlja pri izobraževanju, ki bo od dodatnih 29 milijonov tolarjev le 8 milijonov porabilo za tekoče odhodke, ostalo pa za naložbe. Otroškemu varstvu bi po državnih merilih pripadalo še 18 milijonov tolarjev, toda trebanjski Občinarji so družno z Vzgojno-varstveno organizacijo Trebnje ugotovili, da jim bo zadoščalo že dodatnih 19 milijonov tolarjev.
SODOBNA VULKrlNlZERSKA DELAVNICA IN AVTOPRALNICA METELKOVIH - Zanjo je bogatejša družina Metelkoš Pečja, a tudi sevniški lastniki jeklenih konjičkov. Staro zgradbo v soseščini gostilne “Na križišču "je po projektih arhitektke Mirjane Fink iz Krškega v pičlih treh mesecih temeljito obnovilo in dozidalo podjetje Ajdina bau pod vodstvom Srečka Hribška. Kot je povedal slavnostni govornik ob otvoritvi lokala zadnjo soboto v preteklem letu, predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik, je za uspeh potrebno trdo delo, a tudi prava izbira poslovnih part-nerjev. Brane Metelko in njegova žena Jožica sta vajena delati, tudi na kmetiji, v takem duhu, da ni nič podarjenega, pa vzgajata tudi svoja sinova, ki sta z mamico prerezala trak. Zgradbo je blagoslovil sevniški dekan Anton Hribernik, Branetu Metelku (prvi z leve) pa je čestital tudi sevniški župan Jože Peternel. Ob njem se zadovoljno smeje tudi predsednik OZ Sevnica Slavko Vilčnik. (Foto: P. Perc)
Pogosto nemi telefoni v Zabukovju
Zastarela in že skoraj odslužena centrala - Največja naložba v tem in'prihodnjem letu ho posodobitev krajevne ceste Zabukovje - Metni Vrh ■ Gramoz iz kamnoloma Stržišče
ZABUKOVJE NAD SEVNICO - Zabukovljani bi bili z doseženim v njihovi krajevni skupnosti v letu 1995 lahko kar zadovoljni, kajti v teh kozjanskih krajih so vajeni skromnosti, samoodpovedovanja in trdega dela. Zato pa so toliko bolj veseli slehernega napredka, bodisi da gre za nekaj sto metrov posodobljene ceste ali denimo za nekaj deset telefonskih priključkov.
Teh bi, resnici na ljubo, še potrebovali, toda sedanji naročniki pravijo, da bi Telekom moral poprej poskrbeti za sodobnejšo avtomatsko telefonsko centralo, namesto že odslužene 300-številč-ne, ki je priromala v Zabukovje z Blance. Tehnično osebje Mobitela sicer skuša po svojih močeh popravljati zastarelo ATC, a zavoljo pogostih okvar, slabih zvez in nemih telefonov, morajo prav oni nemalokrat po krivici prestreči kakšne ogorčene kritike in očitke.
Predsednik sveta KS Zabukovje Jože Kunšek pravi, da je dosedanje vodstvo krajevne skupnosti računalo z zamenjavo, toda navkljub temu da so zaradi nejasnosti zakonodaje še ostali “strelovod” za vse, kar je bilo dobrega in morebiti za koga tudi slabo narejenega, niso zastali z delom. Zaradi izpada predvidenih finančnih virov so zastavljene cilje mogli zvečine uresničiti šele jeseni.
Zabukovljani upajo, da bodo vsaj v letu 1996 uspeli na natečaju za demografsko ogrožene, da bi dokončali posodobitev 4,8 km ceste Zabukovje - Metni Vrh (od tega je 700 m ceste v KS Sevnica)
in da bo tudi v teh krajih pospešil razvojni utrip projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi -CRPOV. “Slaba 2 km krajevne ceste Zabukovje - Metni Vrh so do tampona izvedli krajani, pri pripravljalnih delih pa se je izkazalo tudi boštanjsko podjetje Gradnje. Predvidevamo, da bodo novomeški cestarji spomladi na ta odsek že položili asfalt. V letu 1996 bo za asfalt prispevala KS, računamo pa še na posojilo. Lani je bil v makadamski izvedbi končan več kot dober kilometer krajevne ceste
Trnovec - Sv. Jurij. Letos bodo krajani zbrali še za asfalt. Za razvoj kmečkega turizma je pomembno, da smo uspeli asfaltirati še zadnji del vinske ceste Podvrh - Trnovec. Naj še omenim, da so Zabukovljani obnovili okrog kilometer vodovoda. Za nas teh velikih naložb v ceste ne bi zmogli, če ne bi imeli svojega kamnoloma v Stržišču. V njem smo v preteklem letu nakopali okrog 4650 m3 zelo kakovostnega materiala. Največ ga je šlo za cesto Zabukovje - Metni Vrh, okrog po 1000 kubikov pa za cesto k Sv. Juriju ter za Pokojni Vrh, Podgorje in po Zabukovju. Za gramoz plačajo krajani le prevozne stroške” pripoveduje Kunšek.
P. P.
VODA PREDRAGA
Jože Kunšek
TREBNJE - Ekonomska cena kubika vode iz vodovoda z Otiške-ga vrha in Debelega hriba, ki ga gradijo lastniki vikendov, če bi je prodali vsaj 1000 kubikov letno bi bila 360 tolarjev. To je več kot štirikrat toliko kot stane voda iz trebanjskega vodovoda. Ker so cene komunalnih storitev in torej tudi vode zamrznjene, je ta naložba še toliko bolj vprašljiva, vsekakor pa v tako sodelovanje s porabniki iz sosednje ivanške občine ne more trebanjske Komunale nihče prisiliti.
na tolarjev porabili za Dom starejših občanov v Trebnjem. Komunalnemu področju so trebanjski svetniki zagotovili dodatnih 14,7 milijona za sofinanciranje izgradnje mrliških vežic, kritje stroškov skupne rabe in da bi lahko plačali prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za deponijo Globoko. Ker v Ljubljani očitno kar cenijo trebanjske programe CRPOV, sojini z republike za celostno razvoja podeželja in obnoyo vasi namenili 7,7 mili-
• Dober dodatni milijonček v rebalansu proračuna 1995 za požarno varstvo je komaj slaba desetina vsote denarja, ki ga bodo potrebovali Trebanjci letos za nov alarmni sistem v občini. Najbolj korenito, za okrog 10 milijonov tolarjev so svetniki znižali postavko za dejanosti občinskih organov in občinske uprave, ker niso v celoti popoinili z delavci delovnih mest, tako kot so to predvideli s sprejeto sistemizacijo.
ibnovo
Proračun kot izkaz občine
nekoliko lažje zaključil finančno konstrukcijo za nakup reševalnega vozila z opremo, vrednega 125.000 mark.
P. P.
Županstvo občine Ivančna Gorica: “Dosegli smo globalne cilje!” Svetniki: “Manjka razvojne vizije!”
IVANČNA GORICA - “Z realizacijo proračuna za leto 1995 smo lahko zadovoljni, kljub temu da mnogo drobih stvari nismo realizirali, izpolnili pa smo globalne in vitalne za našo občino,” je poudaril na zadnji seji občinskega sveta v letu 1995 pretekli petek ivanški župan Jernej Lampret ob razpravi o realizaciji občinskega proračuna v 11 mesecih leta 1995 in o rebalansu proračuna za prav to leto.
Župan Lampret je pojasnil, da je v okroglih 460 milijonov tolarjev ovrednotenem proračunu 50 milijonov tolarjev rezerviranih za osnovno šolo v Višnji Gori in bodo zato ta znesek prenesli v leto 1996. Iz naslova demografsko ogroženih območij so dobili 16 milijonov tolarjev, pretežno jih bodo uporabili za lokalne ceste, sredstva pa bodo s pridom uporabili tam, kjer so projekti že začeti. Za vodovod Debeli hrib je razpis za izbiro izvajalca že zunaj. Zupan Lampret je komentiral, da “so zelo lepo prišli skozi pri družbenih dejavnostih”, kjer je lažje planiranje kot denimo v kmetijstvu.
Predsednik občinskega sveta
mag. Jurij Gorišek (SKD), ki je sicer finančni izvedenec, je že uvodoma ocenil, da se je skozi mnoštvo številk prvega in drugega re-balanca 1995 težko prebiti ter da je realizacija vil mesecih precej v zaostanku, zato je proračun razmeroma nizek. Svetnika Pavel Groznik (SKD) in Nikolaj Erjavec sta v proračunu pogrešala razvojno vizijo, upata pa, da tega ne bodo prezrli pri sestavi proračuna za leto 1996, s katerim naj bi vsekakor bolj pohiteli. Svetnik Franc Godeša (LDS) je poudaril, da gre za oceno delovanja občine v enem letu, za njen izkaz. Menil je, da kakšnega napredka občina v tem času ni storila. Zmotilo ga je zlasti to, da je zmanjkalo denarja za nekatere projekte, po drugi plati pa je ugotovil, da je pri najmanj 25 proračunskih postavkah, zlasti pri kmetijstvu, realizacija za več kot 50 odstotkov pod načrtovano. Zato je predlagal prerazporeditev sredstev, a njegovi amandmaji niso dobili dovolj podpore. Svetnica Milena Vrhovec (SLS) in še več njenih kolegov je ostro polemiziralo z Godešo, češ daje realizacija v kmetijstvu že na dan seje (29. december) zvečine
HUDO POŠKODOVAL PEŠCA
100-odstotna, da pa ne zanikajo pomoči višnjegorskih svetnikov pri sprejemu za kmetijstvo bolj ugodnega proračuna. ,
P. PERC
TREBNJE - V četrtek, 28. decembra, ob 20.55 je 23-letni J. B. iz IVebnjega vozil osebni avto iz Štefana proti Staremu trgu. Pri gostilni Pavlin je izven prehoda za pešce prečkal vozišče 59-letni D. K. iz TVebnjega. Ker je J. B. vozil z neprimerno hitrostjo, kljub zaviranju avta ni mogel pravočasno ustaviti in je zbil pešca. Taje padel na avto, nato pa na vozišče, Kjer je obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
DELAVCI STILLESA SO SE OBRISALI POD NOSOM
SEVNICA - Delavci Stille-sa se spet bojijo za usodo tega priznanegu podjetja stilnega pohištvu in notranje opreme. Odkar jih je bivši direktor Lojze Ratajc pripeljal k skladu za razvoj, seje zamenjalo že cel kup raznih direktorjev. Podjetju in delavcem pa je šlo vse slabše. Ob odhodu zadnjega kriznegu menedžmenta my bi delavcem, kot zatrjujejo, direktor Vojko Rovcre obljubil 22.000 tolarjev ob novem letu. Novi direktor Stille-sa, ki so ga na skladu najavili kot moža s trdo roko, je na vprašanje delavcev, kaj je z njihovim novoletnim dodatkom, lakonično odvrnil: “Tisti, ki vam je obljubil, nuj vam tudi du!”
POMOČ PRI ZAPISNIKU - Nova mlada sekretarka občinskega sveta Vesna Orehek (na posnetku stoji ob svetniku Francu Godeši), sicer po poklicu diplomirana pravnica, očitno ne bo imela lahkega dela pri zapisnikih sveta. V zapisniku predzadnje seje sveta je Godeša odkril kopico pomanjkljivosti in površnosti; morda se je po predlogih oz. amandmanjih gotovo daleč najbolj produktivni svetnik ivanškega sveta v preteklem letu še bolj potrudil, ker sekretarka ni sprejela ponujene pomoči pri sestavi zapisnika. Pisanje teh je po mnenju nekaterih svetnikov zelo odgovorno in zahtevno, saj terja tudi določene izkušnje (Foto: P. P)
KLASJE ZAMUJA - Nekateri ivanški občinski svetniki so zad-D; njič odkrito godrnjali, češ da seob nikoli ne morejo prav zanesti napr.
izid časopisa Klasje, nekakšnega mi občinskega glasila, ki občasne mi
izdaja tudi uradni vestnik občine ge; Ivančna Gorica. Tako Klasja spel pr'
ni dozorelo pravočasno, pred zad njo sejo sveta, zato bo nekatere kot so dejali, zbodlo v oči, da sre' di januarja voščijo vesele božični US1 in novoletne praznike.	J?*
NATANČEN ZAPISNIK “c Svetnik Nikolaj Erjavec je dejal ka da 99-odstotno držijo navedbi saj kolege Franca Godeše glede poi no manjkljivosti zapisnika seje ivait šči škega sveta. Erjavec zahteva, na; zapisnik pišejo natančno, tako Kr kot se dogaja v svetu, ne pa di gr. “praktično dobivamo 3 zapisniki j0 ene seje”. Ante Vidmar (SDSS) it J„j’ Ambrusa na primer ni zasledil 1 j.p zapisniku svojega vprašanja ot razpravi o -Romih, kdaj bodcuo: vaščani Kuželjevca dobili vodo ker so cevi že okrog 5 let v zemlji j)t\ in bodo propadle. Svetnik Andrej-11* i
čič je glede Romov zadnjič vpra-je, šal, kdaj bo organiziran odvotstv
odpadkov. Občinski tajnik Vinkf “s; Blatnik se odločno zavzel, da b|Str pustili avtonomijo tistemu, ki je bi k0 imenovan, “sicer bomo le še za 02j
pisnike pisali.” Uboga sekretarki ^ Vesna Orehek pa je povedali u
precej resnice, ko je na vse te silni očitke odvrnila, da nikoli ne ve kaj so sklenili, zato je predlagala r. da bi sklepe takoj definirali. LJ NOVINARJI “PO INERCIJI' ] - Tik pred odhodom na teren ji lj0 preteki petek dopoldne pisca tela ' vrstic po telefonu obvestila sekre j, tarka občinskega sveta Vesni p:0 Orehek, da novinarji nismo vafraje Ijeni na zadnjo sejo občinskegtsve sveta 29. decembra, ampak divpi smo pač dobili v roke gradivo “p^nje inerciji”. S kolegom z Dela sva s<S(j
dogovorila, da se bova pač po inerciji pojavila pri svetnikih.
Trebanjske iveri ' ;
C
DOBROTNIKI - Trebanjski ob^la' činski svetniki so sc na zadnji seji a J preteklem letu izkazali kot pra/Sve dobrotniki ne le do sebe, saj so ekiske presno rešili tudi 65 različnih vlogitajr pomoč. To pomeni verjetno, da s( nač svetniki v srcu še čutili radodarno/-Qc Miklavža ter že živeli za vsaj taki ' dobrodušna možaka, za Božička iiun
dedka Mraza. Pri Rdečem križu 4
hi I;
niso še povsem sprijaznili z ign4 har rantskim odnosom prcdscdnil h občinskega sveta dr. Marjan Pavlin čez ki so mu poslali odprto pismo, da I pot ga seznanili z vlogo in poslanstvoi j^e Rdečega križa v občini. Sekretark-območne organizacije RK Majdo ■ Miklič in predsednik Dušan McJari! naršič skušata strankarskim v e I j* P°c kom dopovedati, da so iz trte zvil s'ov govorice, češ da je Rdeči križ dobi na. čarska organizacija. Celo z orgamko, zacijo izpitov prve pomoči za voipus
nikc motornih vozil, za kar jih/obn pooblastila država, nimajo nikaku „
|iiioi-iuaimi uižara, MlllldJU IIIK.IM-
nega dobička, zatrjujeta Mcžnaršfj/C| in Mikličeva.	n s
SNEG IN ZELENICA- Pri tri edii banjški Agenciji za plačilni prom<duš imajo od letnih časov najraje zime Mr; debelo snežno odejo. Menda, J mo zato, ker izdatno prekrije zancmai |j |i jcno okolico oz. t.i. zelenico v bližij Van agencije. Zadeva je še toliko b« nerodna, ker imajo usmiljene sest/H 71 v bližini “zelene hiše” okolico n(, ravnost vzorno urejeno.	e’a
l haj;
Sevniški paberki
MATEJ SE ZAHVALJUJ! °-DELAVCEM J UTRANJ KE - 4)
letna Stanka Božič iz Podgorjl Ob Sevnični 12, ima že 31 l|
delovne dobe in v Jutranjki, začela, ko je bilo v tem zdaj vi kot 1000-članskem podjetju le |
zaposlenih. Seveda delavci Jutri njke to marljivo in priljubljen
sodelavko dobro poznajo in ce. jo, zato je toliko bolj sponta. stekla akcija zbiranja pomoči nakup invalidskega vozička za 1 letnega Stankinega sina Mateja, si je hudo poškodoval hrbteni julija lani, ko je v Simonovem l livu skočil v morje. Voziček b; dodatkov stane 270.000 tolarj. kolikor so zbrali delavci Jutranj v Brežicah, Hrastniku in Scvnii Voziček z dodatki tehta le 11 zato ga zdravniki Mateju z e-, priporočajo, da se bo lahko prfc sam poganjal; tako opremlja voziček pa stane kar 660.000 tol* jev. Zato so se Božičevi obrnili it' pomoč še na Center za social*1 delo v Sevnici. Morda pa se bo K Matejevo življenjsko usodo pr zanimal še kakšen dobrotni^ Matej v Soči lepo napreduje, čilrfi
že 3 oz. 2 prsta na rokah..
Športnik leta
—-----------; - V šport t
dvorani sevniške osnovne šo Sava Kladnika bo v soboto, 6. ja uarja, ob 19. uri zaključna pl reditev ob izboru športnika Id 1995 po okusu oz. glasovanj poslušalcev sevniškega radia. N** koliko nenavadno je, da so orgalf izatorji sicer hvalevredne akciji
natančno določili imena ekip i0 posameznikov, za katere sp|ify
smejo glasovali poslušalci sevi^1 škega vala.
j
m
MM.U NAŠIH OBČIM MM
eri REZERVNA FUNKCIJA-Na -id- Danila Siterja opozicija v krškem se občinskem svetu redno naslovlja na precej pripomb. Siterja in njegove ig2 može obdeluje neposredno in n*; med vrsticami. Župan se nima "lj česa bati. Če bi bili pritiski nanj le prehudi, bi zlahka našel mirnejše , rei delo. Za zdaj se je preizkusil v vlo-rel g> Božička in mu je poslanstvo kar sn( uspelo, saj v Krškem v občinskem merilu ne obratuje kakšen drug ■ Božiček in tudi ne dedek Mraz, jal tar bi lahko bilo celo nepohvalno, ibi saj so to decembrsko “dobrodel-po- no” službo nekatera mesta v sose-art ščini uredile prav zgledno, m! DOM UPOKOJENCEV - V M* Krškem delajo revizijo v zvezi z d gradnjo doma upokojencev. Pravi-j°, da je bil človek, kije sedaj glavni j ni revizor, ob začetku gradnje 0I krškega doma upokojencev še jc dojenček.
jo STREHA - Istrabenz je ob nlj otvoritvi črpalke na Senovem de-rej- jil izbrancem dežnike. Pokazalo se >ra je, da so ta darila zelo uporabne vot stvari in da bi dežnik lahko dali akf vsakemu obiskovalcu črpalke.
I	k.1 Streha nad prehodom med črpal--blko in blagajno je namreč tako z? ozka, da si pod njo tako moker, ^lj kot bi šel po dežju.
iln‘ • • •
ve
j DAN ODPRTIH VRAT
Df KOSTANJEVICA - V nede-
II	Jj Ijo, 7. januarja, bo med 8. in 10. <re Uro v seJni s°b' ribiške družine jnl Kostanjevica dan odprtih vrat, ,ab-kjer se boste lahko pogovorili s egi svetnikom Jožetom Zagorcem o
o1 vprašanjih, ki zadevajo delova-“Pf nje občine in krajevnih skupno-? sti Kostanjevica in Podbočje.
J
[ Novo v Brežicah * I * * * * &
JAVNO IN TAJNO - Eden od 0t, članov brežiškega občinskega sve-cji j ta je zaskrbljen opozoril na seji rassveta, da so seje sveta krajevne cksskupnosti Bizeljsko še vedno 'gmajne. Če je ta skrivnostna zadeva a n načrt o bodočih odnosih vodstva s
no;
a k
socialdemokrati, je tajnost sej ra-
j sumljiva. Javen pogovor o tej temi u} bi lahko dvignil na Bizeljskem vili,.
MEJA - Hrvatje spuščajo ljudi čez most pri Kalinu, po katerem poteka hrvaško-slovenska meja. v0,! Medtem ko Hrvaški obmejni stra-^žarji spuščajo ljudi po mostu v ‘j jdrugo državo, slovenski tega ne ,|ji počno. Vsaj pred kratkim je bila ;vif slovenska meja še zmeraj blokira-lobina. Ljudje so sami naredili napalm ko, če doslej še niso prišli do prevoj pustnic za vsakdanje prehode med B (obmejnimi vasmi v Posavju. Za prepustnice prosijo državno vlado in strankarske veljake, vendar je tri edini, ki v tej državi še veliko->m< dušno dela za ljudstvo, dedek mc1 Mraz. Temu bi morali napisati pis-, d nto. Ta prinese, čeprav se ne hva-71*1 li. Politiki na predvolilnih zboro-hll Vani'B Pa obljubljajo, ne dajo pa -.‘Jprepustnic.
MIR IN PESEM - Na novega leta dan je bil med redkimi spre-jhajalci in sprehajalkami na bre-žiški Cesti prvih borcev tudi eden,
I kije na vso moč pel: Ljubica moja. -^Ob tej glasni pesmi so se hkrati jjj ozrle vse dame v bližini.
SNEG QVIRAL PROMet
POSAVJE - Snežne razmere 27. decembra so povzročile kar nekaj ovir V Posavju, ki pa sojih delavci cestnih podjetij, Telekoma in Elektra odstranili in napake odpravili. Tako je bilo brez električne energije in telefonov več naselij, polomljeno drevje telefonski in električni drogovi pa so delno ali popolnoma zaprli več cest. Najhuje je bilo na cesti Boštanj - Tržišče, saj je podrlo drevo padlo na kombi in osebni avto, pri tem pa sta se dve osebi poškodovali.
AMBULANTI V GABROVKI IN NA DOLAH
LITIJA - Zdravstveni ambulanti, ki sta bili na željo občanov in po politični poti odprti 22. septembra letos, nista dali željenih rezultatov glede na število pacientov. Ker je obisk zelo majhen, bosta obe ambulanti odprti na isti dan: v Gabrovki 2 uri, na Dolah pa 3 ure, in sicer vse do 15. januarja 1996. Po tem datumu bo občinski svet po sprejetju vseh željenih podatkov iz zdravstvenega doma Litija razpravljal o nadaljnji obliki nudenja zdravstvenih storitev v Gabrovki in na Dolah.
Obrtna zbornica ima vse več dela
Nova pooblastila pa tudi naloge, ki jih narekujejo interesi obrtnikov - Med prednostnimi nalogami tudi pospeševalna mreža, izobraževanje, svetovanje in promocija
BREŽICE - Obrtne zbornice so v lanskem letu po obrtnem zakonu dobile nekatera popolnoma nova pooblastila, tem pa se bodo v tem letu pridružila še nekatera nova (izdaja licenc za prevoze v cestnem prometu), tako da se jim bo obseg dela povečal.
ji
JOBER PLES - Decembrskega svetovnega prvenstva v stepu za formacije in posameznike v članski konkurenci se je udeležila tudi krška plesna skupina Lukec. Plesalke, ki so na tako zahtevnem tekmovanju nastopile prvič, so v zelo močni konkurenci dosegle odličen rezultat. Na prvenstvo sta prišli tudi dve formaciji iz Amerike, kjer je ta zvrst plesa doma. Zaradi take udeležbe je toliko bolj opazna uvrstitev plesne skupine na 11. mesto ter uvrstitev zelo obetavne plesalke Vesne Vu-čajnk (na sliki) na 17. mesto. Josipa Fink je bila na koncu 30., kar je tudi lep uspeh, saj je še vedno mladinka in je komaj pet dni pred prvenstvom zvedela, da bo po odpovedi naše državne prvakinje tekmovala tudi kot solistka.
Območna obrtna zbornica Brežice se namerava letos zavzemati za ponovno ustanovitev občinskega sklada za razvoj malega gospodarstva ter za izdelavo občinske strategije razvoja gospodarstva, v kateri bi svoje mesto dobilo tudi malo gospodarstvo. Pri zbornici tudi menijo, da bi veljalo razmisliti o možnostih za ustanovitev obrtne zadruge ali o možnosti, da bi marketinško vlogo prevzela pospeševalna mreža.
Obrtnikom se namreč zdi nujno že v začetku leta vzpostaviti občinsko mrežo za pospeševanih -trr,h.
nega gospodarstva, aktivno pa so se že vključili v pripravo na podobno regijsko mrežo. S svojim delovanjem bodo poskušali tudi doseči, da brežiška občina pri oddaji del daje prednost domačim obrtnikom, če so seveda konkurenčni in strokovno usposobljeni. Prav tako bodo poskušali utrditi sodelovanje z bankami in zavarovalnicami. Nadaljevali bodo boj proti nelojalni konkurenci, delu na črno in šušmarstvu.
Skupno z občino bodo brežiški obrtniki tudi tkali poslovne vezi s
Vsem, ki nas vsak četrtek jemljete v roke, še posebej pa poslovnim partnerjem, strankam in agencijam
*	želimo srečno,
uspehov polno leto 1996!
$	Oglasna služba Dolenjskega lista
1' ■ i O ŽIČNO - NO VOL E TNI KO N CER T - Pihalni orkester iz Kostanjevice se je v torek, 26. decembra, v kulturnem domu v Kostanjevici pod vodstvom dirigenta Tonija Homana iz Šentjerneja predstavil na 2. božično-novolet-nem koncertu. V dobri uri programa so od lanskega koncerta pokazali velik napredek, saj orkester deluje šele dobro leto, za napredek pa imajo velike zasluge učitelji Anton Žarn iz Krškega, Ernest Jazbec iz Novega mesta in Toni Homan. Pihalni orkester se bo 20. januarja udeležil tudi revije pihalnih orkestrov Posavja v Globokem. (Foto: T. Gazvoda)
sosednjo Hrvaško, saj mnogi od njih računajo na hrvaško tržišče. Zbornica bo še naprej zbirala podatke o sejmih, o cenah in možnostih nastopanja svojih članov na njih. Tistim, ki se odločijo za tako promocijo doma ali v tujini, zbornica pomaga pri organizaciji. Prav tako podpira tradicionalne sejemske dneve v občini, ki bi lahko pre-
* Območna zbornica nudi svojim članom informacije o ponudbi in povpraševanju v Sloveniji, zdaj pa naj bi se obrtnikom z vključitvijo v omrežje Internet odprla tudi pot do informacij iz sveta. Zbornica obvešča svoje člane preko internega glasila, z nedeljskimi obvestili na brežiškem radiu, s pisnimi obvestili, objavami na oglasni deski v Domu obrtnikov in občasno v reviji Obrtnik. Zelo razvejeno je tudi njeno delovanje na področju izobraževanja, v novem letu pa si obetajo korak naprej pri svetovanju svojih članov.
rasli v večji sejem, če bi se dogovorili o nosilcu, saj zbornica sama, ki je s sejmi začela, tako velikega dela ne zmore. Ob podpori občine pa je pripravljena organizirati razstavo brežiške obrti in podjetništva.	_
B. D. G.
•	Najboljši način maščevanja: ne vrniti milo za drago. (MarkAvre-
m
•	Človeka nič bolj ne onečasti kot neplemenito maščevanje. (Abraham a Sanda Clara)
•	Slovenci so sicer streznjeni, vendar ostajajo “markomani”. (Republika)
600 PETARD MANJ POČILO
KRŠKO - Občani z območja UNZ Krško so med 17. in 26. decembrom v okviru preventivne akcije “Petarde, lepše je brez njih” na policijske postaje prinesli 626 petard.
POGOVOR Z JANEZOM JANŠO
BREŽICE - Brežiški občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije bo organiziral v četrtek, 11. januarja, ob 19. uri v restavraciji pri Blagovnici v Brežicah pogovor s predsednikom Socialdemokratov Slovenije Janezom Janšo. V pogovoru bodo skupaj s svetniki SDSS v občinskem svetu obravnavali tudi pereče probleme v občini Brežice.
mflAJLEPŠE SLOMŠKOVE PES-1
7 - Pevski tercet ansambla Slove-tA>\ija je prC(j kratkim pri založbi Zla-j’T zvoki izdal novo kaseto in lasersko ploščo z naslovom Najlepše \ jjjjomškove pesmi. Gre za 12 pesmi, al (Njih je v prejšnjem stoletju napisal ,0 Pvi mariborski škof Anton Martin
pfilornšek. Citrarka Cita Galič jih je nijk6ra/fl in jih priredila za citre in eno-, č«fjvo- in tri-glasno petje. Izbrani pro-
Vam je letos julija v studiu Zlati '/tVoAi posnel producent in tonski "nojsler Igor Podpečan. Kot gosta na n fflseti pojeta tudi mlada Katarina in ; |Marko Galič. Poleg kasete in CD \ i n plošče je izšla še brezplačna brošura N1*predstavitvijo izvajalcev, besedil |
&aKsmi, spremno besedo sedanjega <<:'puiriborskega škofa in predstavitvi- j iRfo vseh sodelujočih pri projektu P jrsto koncertov po Sloveniji bo ter- \ v cet začel S. decembra v Sevnici.
BREŽICE - Medtem ko v otroškem vrtcu v Brežicah do nedavnega niso imeli določene najnižje cene, ki jo za storitev vzgojno-varstvene ustanove plačujejo starši, je zdaj znan in znaša 4.400 tolarjev.
fOBRODELNA AKCIJA - Sredi decembra lani so na Čatežu s prodajo fik na dražbi zbirali denar za brežiško bolnišnico. V tej dobrodelni akciji so tako prišli do 290.000 tolarjev in ta znesek so že nakazali bolnišnici. O akciji, udeležencih in njenem zaključku so spregovorili tudi zadnje dni decembra, ko so se na Čatežu zbrali darovalci slik, podjetniki ter predstavniki občine in brežiške bolnišnice. Omenjeni znesek, zbran na dražbi, bo bolnica uporabila za posodobitev ultrazvočne aparature. Kot so tudi povedali, je brežiška bolnica doslej že prejela nekaj nakazil dobrodelne narave. (Foto: L. M.)
Rt v iiim bodo pogledali skozi prste
V vrtcu v Brežicah je najnižja cena storitev 4.400 tolarjev - Doslej velik delež neplačnikov - Desetini še zastonj - Neplačevanje tudi potuha za špekulante
samo navidezno, so se spraševali. In so si tudi odgovorili, seveda samo z domnevo, ker natančnih podatkov ne premorejo niti oni niti kdo drug v državi: mnogi starši delajo na črno, dobijo denar na roko, po uradnih statistikah pa nimajo nikakršnega denarja. Nalijmo si čistega vina o brežiški revščini! Če smo seveda to sposobni narediti, bi lahko povzeli tedanjo in še poznejše razprave v občinskem svetu.
Najnižji znesek se je znašel, sicer bolj za ponazoritev družbenih razmer, tudi na oktobrski okrogli mizi Združene liste na Čatežu. Tam navzoči so slišali, da bi v Brežicah sprejeli odločitev, naj prav vsi, tudi revni, plačujejo vrtec. S tem ukrepom naj bi prisilili k plačevanju špekulante, vendar bi s tem udarili tudi po revnih starših, ki imajo res bore malo denarja, je menil eden od razpravljalcev.
M. LUZAR
Uprava vrtca se je za uvedbo najnižje cene storitve odločala z mislijo, da ima skoraj polovica otrok (45 odst.) vrtec brezplačen. Tolikšen delež je bil videti “nenormalno velik”. Omenjena najnižja cena, ki so jo pred nedavnim odobrili tudi na občini, zadeve v socialnem pogledu sicer zaostruje, vendar ni kamen za vrat najrevnejšim brežiškim družinam s predšolskimi otroki. Skupaj s sklepom o najnižji obvezni ceni vrtčeve storitve so namreč sprejeli tudi določilo, da imajo najbolj ogrožene brežiške družine tudi v prihodnje vrtec zastonj. O oprostitvi plačila bo odločal v občini odbor za družbene dejavnosti, znano pa je tudi, da bo staršev, katerih otroci bodo bivali v vrtcu brezplačno, 10 do 15 odstotkov.
Najvišji zneski, ki jih po zdaj veljavni ceni plačujejo vrtcu starši, znašajo 16.070 tolarjev za otroke od enega do dveh let in 13.744 za tiste od 3 do 7 let. Zasebno varstvo v Brežicah zaračunavajo okrog 20 tisočakov.
Najnižja cena storitve vrtca je sicer doslej sprožila v Brežicah že več razprav; o njej je razpravljal več kot enkrat tudi brežiški občinski svet. V začetnih debatah o njej so svetniki razgrnili takšno vrsto zadreg, vprašanj in zahtev, da so si za odločanje o najnižji ceni vrtca pustili za premislek čas do naslednje seje sveta. V omenjenih začetnih debatah o najnižjem, takrat še predlaganem znesku so se zelo začudili nad tem, da toliko ljudi ne plačuje vrtca. Ali smo res tako revna občina, ali je pomanjkanje
S aka gnezdo, oblast človeka
Zima in čas pred snegom na Malem Vrhu - Veronika in Bara: od zemlje ni dobička
MALI VRH - Te dni je kajpak tudi na Malem Vrhu pri Brežicah sneg pokril vrtne grede, kjer čez leto rastejo rože, in njive, na katerih in ob katerih minevajo
delavniki kmetom in ljudem, ki so nekoč hodili na delo na tuje kmetije. Ljudje so zdaj ob pečeh. Ko je na Malem Vrhu kopno, čeprav se pod večer svet že precej ohladi - takrat včasih posedita in pokramljata pred hišo domačinki Veronika Kržan in Bara Černelič. Na primer ti dve.
Na enem takih klepetov pred časom - takrat še ni bilo snega, je pa po njem mogoče že malo dišalo širom brežiške ravnine -sta povedali med drugim, da kradejo. Mislila sta na tatinske srake. Ne samo ena, večjih prileti v bližino hiše. Obsedijo, se razgledajo, kje nesejo kure, pa hop na gnezdo in na sveže jajce.
Če se kaj drugače kot srake obnaša oblast v Sloveniji, naj človeka kap. “Za kmeta država premalo skrbi. Kmeta bi morali bolj upoštevati. Vendar od grunta ni dobička.” Tako sta opozorili na to, da oblast jemlje ljudem, tistega dne Veronika in
Bara z Malega Vrha.
Bara je sicer doma z one strani. Rojena je bila pri Zagrebu, pa se ie potem s Hrvaškega poročila sem na Mali Vrh. Pol stoletja bo tega. Veronika je domačinka že prav od začetka. Njena družina je bila izgnana. Veronika, med vojno še majhna, še dobro ve, da je svoj težki križev pot izgnanstva ^pretrpela tudi njena babica. Človek bi rekel, ko posluša Veronikino zgodbo o njeni stari mami, da so, kot sraka iz gnezda jajca kradli Nemci izgnancem življenja iz teles. “Moja stara mama je v Nemčiji umrla od lakote. Hodili smo jest v jedilnico tja dol. Ona ni mogla več hoditi tako daleč. Dali so jo v bližnjo barako, taboriščno bolnišnico,” še prav dobro pomni Veronika, ki ve, da je babica v tem novem bivališču stradala in potem zaradi te izčrpanosti kmalu umrla. “Trpeli smo izgnanci, prave odškodnine za to pa ni,” opozarja Veronika na to, kako se je delal in se dela po njenem prepričanju greh nad ljudmi.
M. LUZAR
POČITEK - Bara (na sliki levo) in Veronika sta na pragu zime takole posedeli pred Veronikino hišo. “Ker od dela na kmetiji ni prave koristi, gredo la mladi v službe. Delajo v službah, potem delajo še doma. Znucali se bodo. Potem bodo pa sedeli pred hišo, tako kot mi zdaj. ” Tako sta rekli, a vsem neveselim spoznanjem navkljub v njunih besedah ni manjkalo iskrivosti in vedrine, ki človeku pomaga skozi desetletja. (Foto: L. M.)
BOŽIČNI KONCERT V TREBNJEM
TREBNJE - Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje bodo pripravili v soboto, 6. januarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi peti tradicionalni božični koncert. Letos so v goste povabili pri nas in v tujini dobro znani komorni zbor Ave, kije bil med drugim leta 1994 dobitnik nagrade Prešernovega
sklada.
BpŽIČNI KONCERT OKTETA LIPA - Trebanjski oktet Lipa je na dan samostojnosti, v torek, 26. decembra 1995, zvečer v frančiškanski cerkvi v Novem mestu pripravil zanimiv koncert starih ljudskih pesmi in kolednic. Veliko teh pesmi je že skoraj pozabljenih, prihajajo pa iz vseh koncev Slovenije: iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Prekmurja. V njih se odraža narečna posebnost posameznih pokrajin, vse pa so polne duhovnega veselja in topline. Oktet Lipa, ki ga že vseh 5 let delovanja vodi Tone Strmole, je imel že veliko samostojnih koncertov ter veliko nastopov na raznih prireditvah ne samo v trebanjski občini, pač pa širom po Dolenjski, gostoval pa je tudi med slovenskimi rojaki v Berlinu. V torek so pevci okteta kot nekdaj koledniki s svojim glasbenim sporočilom vsem zaželeli veliko veselja in miru v letu 1996. Program je povezovala Darinka Strmole. (Foto: L. Murn)
2. revija simfoničnih orkestrov SGŠ
Živahno in navdušujoče - Ocena in vtisi s koncerta v Novem mestu, ko sta nastopila simfonični orkester Glasbene šole iz Krškega in Novomeški simfonični orkester
Na 2. reviji simfoničnih orkestrov Slovenskih glasbenih šol so letos v Krškem nastopili komorni orkester z Vrhnike, simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane in simfonični orkester SGBS iz Maribora. Na drugem koncertu v Novem mestu žal nismo slišali orkestra iz Velenja, kar bi reviji dalo programsko ravnovesje treh nastopov. Ocena in vtisi so s koncerta v Novem mestu iz KC Janeza Trdine, Iger pa še ni dvorane, ki bi ustrezala takšnim nastopom.
Ta pomankljivost je kar precej Zdravko Hribar. Oba orkestra s
zmanjšala zvočno ugodje ob po slušanju obeh simfoničnih orkestrov, ne pa obetavnega začetka simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki imajo z revijo tudi nove in sveže možnosti v zasnovah in izvedbenih primerjavah simfoničnih dosežkov in seveda javnem predstavljanju svojega dela. Revija je novo zrno, ki je že vzklilo in kaže tudi dobre sadove. V Novem mestu sta nastopila simfonični orkester Glasbene šole iz Krškega, ki ga vodi dirigent prof. Drago Gradišek, in novomeški simfonični orkester, ki ga vodi dirigent
LETOS SPET SREČANJE OKTETOV
ŠENTJERNEJ - Po večletnem premoru bo /etos - verjetno junija - ponovno srečanje oktetov, ki bo za razliko od preteklih srečanj tekmovalnega značaja. Prireditev bo finančno podprlo ministrstvo za kulturo, zmagovalca pa bo denarno podprlo.
ANA PUPEDAN V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V soboto, 6. januarja, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele Krajine v Črnomlju koncert skupine Ana Pupedan.
Vsi drugačni, vsi enakopravni?
Tudi nadarjen in talentiran otrok ima pravico do boljšega razvoja, čeprav nova zakonodaja tega ne omenja
NOVO MESTO - Vsi vemo ali pa samo kar naprej govorimo, kako na mladih svet stoji in kako je treba skrbeti za njihov čim boljši razvoj. Če pa pogledamo, kaj država (in še kdo) res naredi za to, da bo otrok šel lahko tako daleč in hitro, kot zmore, v zgornje stavke močno podvomimo. Predlog 'nove šolske zakonodaje zagotavlja možnosti ča delo z otroki z motnjami v razvoju, ne omenja pa otrok, ki so predvidoma nadarjeni (izjemno uspešni na vseh področjih) ali talentirani (izjemno uspešni na enem področju). Ta novica ni preveč obetavna za našo prihodnost tudi glede na raziskave, ki povedo, da je v vsaki populaciji J odstotke nadarjenih in kar 36 odstotkov talentiranih. Kaže pa še na to, da skrb za naše otroke, ki so vsi drugačni, le ni enakopravna.
In kaj se nam v vrtcih sploh obeta z novo šolsko zakonodajo ? Morda manjše izboljšave, saj bo poleg ene vzgojiteljice, ki bo morala imeti malo višjo izobrazbo, v oddelku celo "cela ” pomočnica, ki naj bi imela vsaj srednješolsko izobrazbo z modulom strokovnega znanja. Sedaj sta dve de-
lavki v oddelku le pri triletnih otrocih. Predlog pa predvideva tudi manj otrok v oddelku: pri dojenčkih bo šlo število od 16 na 12, za vse ostale oddelke pa se bo normativ premaknil od 30 na največ 22 otrok. To prav gotovo napoveduje boljše vrtce, saj delo z otroki, tudi z bistrejšimi, zahteva individualen pristop. Po drugi strani pa bo verjetno prišlo do drugih težav: ponekod kadrovskih, saj bo večja potreba po bolj izbraženih delavcih (česar v Novem mestu ne pričakujejo, ker je občina dobro skrbela za ta kadrovski narastek) in pa do večjega povpraševanja po prostorih. V vrtcih bo kar naenkrat premalo prostora za vse, zato bo vse več otrok deležno le male šole in bo prikrajšano za pestre dodatne programe, ki jih poleg rednih ponujajo naši vrtci. In kje je potem skrb za nadarjene in talentirane?
Če že poudarjamo “drugačnost in enakopravnost", potem moramo kaj storiti tudi za izjemno uspešne otroke, pa ne samo z dobrimi vrtci in kasneje šolo. Tu so še starši, njihova podpora in pomoč, ki veliko pomenita.
LIDIJA MURN
koliko prevelik izvedbeni zalogaj. Simfonične vode za tematski ven-
kar veliko zasedbo sta prijetno presenetila tako z izvedbami kot tudi sporedom, ki je pri obeh segal od simfonične klasike do priredb za simfonični orkester.
Krški simfoniki so zaigrali tri odlomke iz baletov Hrestač in Trnuljčica P. I. Čajkovskega, Madžarski ples št. 5 J. Brahmsa in dve priredbi B. Lovvdena, T. Jonesa in suitno nanizanko iz musikala C. M. Sch”nberga. Mladi simfoniki so s simpatičnim in natančnim dirigentom Gradiškom slikovito zaigrali baletne odlomke Čajkovskega, temperamentnega Brahmsa (nekoliko prepočasen tempo), obe priredbi pa že kar z vsemi barvami simfoničnih sekcij. Zvočne in intonarične ostfbve simfoničnega orkestra Glasbene šole iz Krškega so dobre in obetajoče, saj orkester deluje od leta 1992. Dobra osnova za vzpon orkestralne igre mladih in navdušenih glasbenikov pa je tudi njihova prva zgoščenka, ki jo že pripravljajo.
Novomeški simfonični orkester je svoj razvoj pokazal predvsem z izvedbo prvega stavka iz Schubertove simfonije v h molu, ki je bila simfonično kar “dokončana” in ne “Nedokončana”, kot jo poznamo iz kataloga. Za učinkovito predstavitev orkestra pa je bila dvote-matska priredba tem R. Straussa Tako je govori/ Zaratustra še ne-
ček dela Broadway Tonight (Bruce Chase) so bile prijaznejše za sproščeno igranje novomeškega simfoničnega orkestra Glasbene šole Marjana Kozine.
Toplo gnezdo nove revije simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, katerega zamisel so spletli v Krškem, je že pričakalo svoje mlade znanilce. Že na drugi reviji seje razširila tudi osnova, saj bi si nastopa delila Krško in Novo mesto. Revija je nedvomno pomembna novost naše glasbene kulture, ki ob lepo razviti komorni glasbi že močno širi svoj poustvarjalni obseg. Več kot dobre želje naj jim bo voščilo na tej poti.
BOGDAN UČAKAR
’ i T**
V*; ?	*
J.
1 flfcr*
VAŠKA SITULA - Domačin kmet Janez Grilc iz Kelnika je 17. januarja 1882 izkopal najpomembnejšo izkopanino na Vačah in nasploh v Sloveniji - vaško situlo. Danes je nedaleč stran od njegove hiše, ki jo krasi spominska plošča v njegov spomin, postavljena povečana ulita kopija (23,8 cm visoke in iz bronaste pločevine izdelane situle, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani), delo akademskega slikarja Vekoslava Gombača. Na ogled je vsem obiskovalcem Vač nad Litijo, ki gredo na sprehod po 5 km dolgi krožni Geoss sprehajalni poti. (Foto: Marjan Šušteršič)
Galerija v oknu
Drobne, a zanimive sevniške mini razstave
SEVNICA - Z decembrsko razstavo grafične mape treh barvnih sitotiskov na temo Kruh, katere avtorje Rudi Stopar, založile pa so jo Dolenjske pekarne, seje zaključila lanska uspešna sezona galerije V oknu. Gre za malo galerijo, ki domuje v izložbenem oknu Elektrotehne, kjer ob stalni razstavi izdelkov kiparja in grafika Rudija Stoparja, ki galerijo vodi, občasno gostujejo tudi drugi ustvarjalci. Seveda gre zaradi prostorske omejitve za zelo skrčene predstavitve, vendar zaslužijo pozornost. Izložba je pač prostor, mimo katerega gre in se ob njem vsaj za hip ustavi zelo veliko ljudi, tako si razstavljena dela ogleda verjetno neprimerno več ljudi, kot bi si jih v pravi galeriji.
Lani so v Stoparjevi mali galeriji V oknu s svojimi deli gostovali slovenski slikarji Anton Plemelj, Jože Marinč in Ludvik Kos ter mlada zagrebška slikarka Andreja Maltar.
MiM
J ani naše ceste dokaj vame
Nesreč manj kljub povečanemu prometu, karye rezultat strategije prometne varnosti ■ Največ nesreč zaradi neprimerne hitrosti in nepravilne smeri vožnje in neprevidnega prehitevanja
NOVO MESTO - V lanskem letu seje na območju Uprave za notranje zadeve Novo mesto sicer pripetilo nekaj več prometnih nesreč kot leto prej, a število smrtnih žrtev seje k/jub povečanem prometu zmanjšalo od 26 na 20, kar je tudi posledica strategije prometne varnosti, s katero policisti ukrepajo pri prekrških, ki so najpogostejši vzroki ali posledice nesreč (alkohol, hitrost, neuporaba varnostnega pasu).
Na magistralni cesti se je promet v zadnjem času povečal za naj-
po dolenjski deželi
•	20-letni Č. D. se je 29. decembra pripeljal na policijsko postajo Sevnica, in ker so se okoli njega širili alkoholni hlapi, somu policisti ponudili pojočo travico. “Pihati pa ne!" je bil odločen dvajsetletnik, policisti pa so tudi pokazali odločnost in fantu prepovedali nadaljnjo vožnjo. A šofer se ni dal kar tako, čez 20 minut je prišel do avta, ki je bil parkiran pred policijo, in se z njim odpeljal proti Glavnemu trgu. Da je bolje poslušati policiste, je mogoče spoznal tudi Č. D., saj se je kasneje moral mučiti s postavljanjem avta na kolesa, ki ga je bil “uspešno"parkiral -pod cesto. Za nameček si je Č. D. zaslužil še nočitev (verjetno brez zajtrka) v apartmaju policije.
•	Sobo iste kategorije si je 25. decembra prislužil še en 20-letnik - V B. iz Krškega, ker je v gostinskem lokalu Šinkovec spreminjal v prah kozarec, šipo vhodnih vrat, skodelico in zagnal stol po tleh. S tem početjem ni prenehal niti takrat, ko so vmes skočili policisti. Dokumentov jim ni hotel pokazati, pa tudi prijaznega vabila na policijsko postajo ni sprejel, zato se je brž znašel tam, kjer mu je bil tistega dopoldneva prostor.
manj 30 odst., verjetno pa lahko že v drugi polovici tega leta priča-
kujemo še večjega, zato bo tako ugodne rezultate prometne varnosti kot so bili v preteklem letu,
ca, je delo že usmerjeno k zmanj ševanju zastojev, zagotavljanji varnosti, kontroli hitrosti in nepra vilnemu prehitevanju, kontrolo pi so povečali tudi na cesti Novo me sto - Metlika, kjer se je predvseil med vikendi v zadnjih nekaj mese cih promet povečal najmanj U tretjino. Policistov je uspelo na td
• V lanskem letu so policisti na območju UNZ Novo mesto ustavili več kot 30 tisoč vozil, sodniku za prekrške so predlagali 10 odstotkov voznikov, več kot 10 tisoč pa jih je plačalo mandatno kazen, kar kaže na povečanje števila ukrepov in ustavljanje, ko je za to razlog. Tako ugodne rezultate, kar se tiče posledic nesreč, kot so bili v lanskem letu, bo verjetno zaradi povečanega prometa kljub večjemu nadzoru policije težko doseči, k večji varnosti pa lahko največ prispeva vsak udeleženec v prometu sam.
težko ponoviti. Pred vojno je ta cesto dnevno prevozilo 14 tisoč vozil, sedaj pa 8.500. Napovedi pa kažejo, da lahko pričakujemo celo več prometa kot pred vojno. Leta 1990 je bilo na cesti od Biča do Bregane 36 mrtvih. Takrat prometne postaje v Krškem še ni bilo in so nesreče na Ml obravnavali v Novem mestu. Lani pa je na magistralki, ki jo sedaj pokriva UNZ Novo mesto, umrlo 9 ljudi, leto prej le 3, lansko visoko številko pa zvišuje prometna nesreča pri Biču s štirimi mrtvimi. Na magistralki je največ nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje in nepravilnega prehitevanja.
Kot je povedal komandir postaje prometne policije Andrej Šeni-
va
Andrej Senica, komandir postaji jei prometne policije Novo mesto	nc
*	h;
cesti kliub večjemu prometu zrna; st! njšati število nesreč in posledice to vsaj za petino pa so zmanjšali tudi R' povprečno hitrost.	t0
Kot ugotavljajo na postaji pro metne policije, je zaradi povečane — kontrole več privezanih 20 do 30 ^ odst. voznikov in sopotnikov večj ^ na magistralni cesti skoraj dve — tretjine, na regionalnih cestah pa skoraj polovica. To želijo še izbolj- nt sati. V letošnjem letu bodo polici ja sti nadaljevali s kontrolo prometa in na najbolj nevarnih odsekih.	ni
T. GAZVOD^ oc za 1.
JOB RADIJSKO POSTAJO - Med 22. in 27. decembrom je neznanec prišel do osebnega avta podjetja Kostak iz Krškega in skozi odprto trikotno okence odprl vrata. Odnesel je radijsko postajo Maxon.
S SAMOKRESOM ČEZ MEJO -25. decembra seje na mejni prehod Obrežje pripeljal P. A. iz Zagreba. Med mejno kontrolo je policist pod voznikovim sedežem našel samokres kal. 9 in nabojnik z 9 naboji.
MERCECES OSTAL BREZ NEKAJ DELOV - V noči na 26. december je neznanec v Črnomlju na parkirnem prostoru pred avtosa-lonom iz osebnega avta Mercedes 190 D odmonitral sprednji žaromet s smernim kazalcem, okrasne pokrove koles, obe stranski ogledali, pokrovček hladilnega motorja in pokrovček posodice zavornega olja. Lastnika J. P. iz Drašičev je oškodoval za okoli 95 tisočakov.
ZA NOVO LETO JE NAJBRŽ JEDEL ŠUNKO - Med 23. in 26. decembrom je neznanec v senriški Stari gori vlomil v zidanico in ukradel 2 šunki in 5 salam. Lastnika F. R. iz Lašč je oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev.
ZAKLAL PRAŠIČA - V noči na 29. december je neznanec v gospodarskem poslopju Č. Ž. v Mirni Peči zaklal okoli 60-kilogramskega prašiča in ga odnesel ter tako na tujem zelniku poskrbel za novoletno večerjo.
ROMA STA SE SPRLA - 30. decembra okoli 22.40 sta se v romskem naselju pri Otočcu pri ilegalni menjavi orožja sprla Roma K. B. in H. D., oba iz omenjenega naselja, zato so prebivalci prosili za pomoč policiste, ki so razgretežema zasegli orožje in ju odpeljali v novomeške zapore.
PREHITEVAL V ŠKARJE - ŠTIRJE AVTOMOBILI POPOLNOMA RAZBITI - Kaj se lahko zgodi ob neprevidnem prehitevanju, so v nedelja 24. decembra, popoldne spoznali kar štirje nič krivi vozniki osebnih avto!
,	- ____o__________ , tmaknil, da bi prepreči
trčenje, pri tem pa gaje zagrabila bankina, vrglo ga je nazaj na cesto v tlj druga vozila, ki so peljala nasproti. Sreča v nesreči bi lahko rekli, saj so d v štirih popolnoma razbitih avtomobilih udeleženci odnesli le z lažjitt' poškodbami.

Streljal v dekle in vase
“Na klančku” je Zdravko zadnjič videl Natalijo
ŠENTVID PRI STIČNI - V gostilni Na klančku v Šentvidu pri Stični sta se zadnjič v nedeljo, 24. decembra, ob 6. uri zjutraj ničkaj milo pogledala pripadnik posebne enote vojaške enote Moris, 23- letni Zdravko Valentin Novak, in tamkajšnja natakarica, domačinka Natalija. Ko je Zdravko svojemu nekdanjemu dekletu, 19-ietni Nataliji, kije v tej gostilni natakarica, naročil sok, mu ga je Natalija prinesla na okensko polico ob šanku, kjer je sedel Zdravko. Tedaj je ta potegnil pištolo, ustrelil in Natalijo zadel v ličnico. Po tem dejanju je odšel iz gostilne in se odpeljal s svojim jugom. Hudo ranjeni natakarici so v ljubljanskem Kliničnem centru z operacijo rešili življenje, policisti pa so čez dve uri blizu Pctrušnje vasi v tamkajšnjem kamnolomu odkrili Novakov avto, poleg njega pa mrtvega Zdravka, ki si je sodil sam, potem ko se je odločil za tragi-

čen konec ljubezenskega razmerja z Natalijo.
O dogodku domačini sicer neradi govore, zvedeli pa smo, naj bi bil Novak nasilen že tudi do svojega prejšnjega dekleta, da je gozil Nataliji in njenim delodajalcem. V ivanški občini pa naj bi po pripovedovanju ljudi živel in strahoval ljudi vsaj še en morisovec, zato bi moralo ministrstvo za obrambo temeljito prevetriti, kakšne pripadnike ima specialna vojaška enota Moris, da bi se ljudje počutili varne, namesto da trepetajo pred objestnimi in nasilnimi posamezniki.
P. P.
nJ
b:
{
VEDNO AKTUALNO: ZEMUO TISTEMU, KI JO OBDELUJE
Zakaj kmetova lakota po zemlji
Nekaj premalo znanih zgodovinskih dejstev, ki so vplivala na to, da je slovenski človek, ____posebno pa kmet, izjemno občutljiv za usodo slovenske zemlje (in gozdov)
*
O KONJIH ST. 1
LJUBLJANA - Izšla je že tudi A prva številka revije o konjih v letu 1996, v kateri so objavljeni zanimivi članki o prehrani konj, problematičnih kobilah, galopskem športu, ameriški konjenici, ABC ki jahanja, prezimovanju konj na j pašniku, western jahanju, konjskih H parazitih in še čem. Revija, ki jo izdaja ČZP Kmečki glas, stane v Bg prosti prodaji 400 tolarjev, za H naročnike pa 360 tolarjev, in je ^Aredna tega denarja.
■	PET ZVEZDIC ŠT. 1
K LJUBLJANA - Že je izšla janu-
■	arska številka revije za umetnost H kuhanja in uživanja ob hrani in
■	pijači, ki jo izdaja ČZP Kmečki I glas. V njej so objavljeni meniji iz
™ zvezdne kuhinje, jedilniki za varovalno prehrano, stari recepti za tail jedi graščakov, menihov in trža-nov, članki o pomenu aditivov, o harmoniji okusov itd., vse duma; strirano z odličnimi barvnimi fo-ice tografijami na najboljšem papirju. u(jj Revija stane za naročnike 495 tolarjev izvod, v prosti prodaji pa )r0. 550 tolarjev.
am ------------v-------v-----
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Jve -------------------------
p8 Ponudba petkove predpraznič-olj- ne tržnice je bila bogata. Ne le sad-licij ja in zelenjave, tudi mesnih kosov ieta in izdelkov je vsak tržni dan več na mizicah. Krvavice so 600 tolarjev, D4 ocvirki 500, kilogram domačega zajca 1.000, prekajene klobase 1.200 in še kaj bi se našlo. Ostale cene: domači kis 150, smetana 600, sirček 400, slivovka 700, jajca 25, fige 600, lešniki 1.200, orehi 900, suhe marelice 1.000, krhlji 800, koren 150 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so mandarine 158, banane " 105, fižol 247, čebula 70, rozine 265 tolarjev. Cene pri Deladiniju: kiementine 130, pomaranče 120, banane 120, solata 250, hruške 1180, mladi krompir 280 in mlada ' čebula 300 tolarjev.
Po dolgotrajnih, predvsem pa žolčnih parlamentarnih razpravah je Državni zbor RS ob koncu minulega leta sprejel triletni moratorij tistega dela denacionalizacijskega zakona, ki se nanaša na veleposest nekdanjih (tujih) grofov in Cerkve. V javnih razpravah seje tudi pokazalo, kako malo poznamo svojo zgodovino, zato bo koristen in zanimiv izvleček iz daljšega članka, ki gaje za Kmečki glas pripravil starosta slovenskih novinarjev, 84-letni Drago Košmrlj iz Bele Vode v Loškem potoku, ki je televizijskim gledalcem ostal v živem spominu po svojih odličnih zunanjepolitičnih komentarjih, povedanih iz glave, brez zdaj običajnega in obveznega “bobna”.
Zgodovina slovenskega naroda hrani obilo dokazov o tem, da je mnogokrat stopalo v ospredje vprašanje, komu slovenski gozdovi. Že po prvi svetovni vojni je bila živa zahteva po agrarni reformi, ki naj odvzame zemljo, v prv vrsti pa gozdove, tujim in doma čim veleposestnikom in jo izroč
r v.......................
j Čebelar pol stoletja
J Na obisku pri Ivanu j Malnariču z Mladice
1 Nedavno me je pot zanes-1 la v Semič, kjer sem se slučaj-J no srečal z zgovornim doma-, činom Ivanom Malnaričem z , Mladice pri Semiču. Povedal i mi je mnogo zanimivosti iz i svojega 73 let dolgega življe-• nja.
1 Ivan, ki je že 23 let upoko-1 jenec, obdeluje srednje veliko J kmetijo. Hiša, v kateri živita , z ženo Ani, je stara okrog 400 ! let, priimek Malnarič pa je pri i hiši že četrti rod. Otroci so že i odrasli. Sin Štefan živi v so-1 sednjih Gorenjcih, sin Silvo je 1 sosed, hčerka Milka pa že 25 J let živi v Kanadi in je letos i prvič obiskala domovino.
■ Ivan je že več kot 50 let čebe-1 lar in član čebelarske družine.
BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu 23. decembra je bilo naprodaj 290 do tri mesece starih in 120 starejših prašičev. Mlajših so prodali 190 po 310 do 360 tolarjev, starejših pa 60 po 220 do 250 tolarjev kilogram žive teže.
Ivan Malnarič ob čebelnjaku
Ima 12 panjev, vendar je potožil, da je bila letošnja paša slaba, zato je bilo tudi medu malo. Sicer pa je Ivan že pri dvajsetih letih prostovoljno vstopil v partizansko vojsko in danes je vesel, daje lahko prispeval svoj delček za osvoboditev domovine.
JOŽE NOVAK
eči v ti ojt
iM\t.
kmetijski nasveti
Organoleptično vodi cvetnik
Uradna slovenska sortna lista obsega 9 slovenskih in 20 tujih sort krompirja. Med slovenskimi so zelo zgodnje sorte kresnik, zgodnja jana m vesna, srednjezgodne tone in srednjepozne: cvetnik, dobrin, igor, jaka in meta. Izbor tujih sort je večji: od zelo zgodnjih sort (jemseg, saskia, ulster sceptre), zgodnjih sort (arkula, cleo-patra, jaerla, ostara, sirtema in ukama), srednjezgodnih (bintje, karin, krostar, resy in sante), srednjepoznih (agria, desiree, edzi-na, kennebec in romano) pa vse do pozne sorte eba.
Izbor je torej kar velik, za kakšne sorte se bodo odločili porabniki, pa je odvisno tudi od jedilne kakovosti, glede katere so v sodobnem gospodinjstvu zahteve vse večje. Da bi se kupci lažje znašli, je narejena posebna razvrstitev, osnova zanjo pa je organoleptično ocenjen olupljen kuhan gomolj, v katerem pride-, jo lastnosti mnogo bolje do izraza, kot bi jih mogli ugotoviti brez ' kuhanja.
Vsaka gospodinja ve, kakšna neprijetnost je, če se krompirjevi gomolji razkuhajo. To je znak, daje v njih predvsem veliko škroba in malo kakovostnejših sestavin, kot so na primer biološko odlične krompirjeve beljakovine. V tip A spadajo tiste sorte krompirja, ki se ne razkuhajo in so primerne za pripravo krompirjeve solate. Taki gomolji so čvrsti, nemoknati, meso je vlažno in drobnozrnato. Za organoleptično najboljši krompir se pri nas šteje sorta cvetnik, ob dobrinu prva slovenska sorta, ki je bila vpisana v sortno listo leta 1964.
V tip B spada krompir, ki je primeren za raznovrstno uporabo. Ima čvrste gomolje, le neznatno moknate, s precej drobnozrnato sestavo. Tip C je moknat krompir in za kuho ni več priporočljiv, pač pa za industrijsko predelavo in krmo. Krmne lastnosti ima še poudarjene krompir tipa D, ki ima debelozrnato meso, zelo moknato in rahlo. Ponavadi imajo manj kakovostne sorte večji hektarski pridelek.
. Za slovenski trg je značilna še ena posebnost, ki je v tujini sko-l rajda ne poznajo in ne razumejo. Pri nas je bila bela barva mesa 1 mnogo bolj zaželena kot rumena, čeprav so vse druge lastnosti tenake. Gre za predsodek, ki se ga je treba čimprej znebiti.
Inž. M. L.
tistim, ki slovensko zemljo obdelujejo, to je slovenskim kmetom. Res je že zakon o agrarni reformi iz leta 1919 vse to obljubljal, po njem pa naj bi ostalo veleposestnikom še vedno po 75 ha obdelovalnih površin in 200 ha gozda.
Dobršen del slovenske zemlje je bil takrat v rokah 200 veleposestnikov, zvečine tujcev, pa Cerkve, raznih kapitalističnih družb in nekaterih bogatih kmetov. Poglavitni tuji fevdalci so imeli tedaj v lasti več kot 51.000 ha gozdov. Med njimi so bili najbolj znani: knez Auersperg, ki je imel v lasti nad 23.000 ha kočevskih gozdov, grof Vincenc Thurn, ki je imel 6.700 ha gozdov, Douglas Thurn, ki je imel malo manj kot 5.000 ha gozdov, grofje Attemsi s 6.529 ha gozdov ter grof Windischgraetz, ki je posedoval 9.443 ha gozdov. Skupaj je bilo v rokah veleposestnikov po prvi svetovni vojni nad 201.000 hektarjev slovenske zemlje, se pravi kar ena osmina. Od tega je bilo 71 odstotkov gozdov. Med 222 veleposestniki je bilo 109 tujih državljanov.
Potek agrarne reforme iz leta 1919 je hitro izpričal, da je bila oblast na strani nekdanjih lastnikov, ki so se spretno ogibali vrnitvi zahtevanih površin. Cerkve pa se je agrarna reforma - po zaslugi njenih privržencev na oblasti -povsem ognila. Reforma je zajela
samo 22.000 kmečkih družin, ki so dobile skupaj vsega 14.420 ha zemlje. Na posamezno družino je prišlo reci in piši le 0,66 ha zemlje, v rokah veleposestnikov pa je po izpeljani agrarni reformi ostalo kar 62 odstotkov obdelovalnih površin. Gozdov je reforma zajela prav malo in še od njih je prišla pretežna večina v državno, ne v kmečko last.
Kako upravičena in samoumevna je bila lakota kmečkega člove-
• Teh nekaj številk zgovorno kaže,.kako krivično je bila za slovenskega kmeta razdeljena naravna dobrina ■ gozdovi. Dr. Janže Novak, ki je v letih agrarne re-forme skupaj z Albinom Prepelu-hom ustanovil Zvezo agrarnih interesentov, kije štela nad 120.000 članov, je takrat zapisal: “Borba za razdelitev veleposesti pomeni za Slovence že od nekdaj borbo za osvoboditev, gospodarsko osamosvojitev in kulturni napredek slovenskega naroda. Ta borba se vleče od srednjega veka naprej, ko so se kmetje pod Matijem Gubcem uprli razširjenju veleposestniških pravic na škodo kmetov. Šele z osvoboditvijo našega, slovenskega, od graščinskega podložništva smo Slovenci doživeli možnost gospodarskega in kulturnega napredka.”
ka po zemlji, priča podatek, da je bilo pred drugo svetovno vojno na Slovenskem skupno 88.000 kmečkih gospodarstev, v lasti pa so imeli le 35.700 ha gozdov, to se pravi komaj 6,7 odst. gozdnih površin. Samo 1.700 velikih posestnikov je kljub agrarni reformi imelo trikrat več gozdov. Cerkev sama pa je obdržala kljub reformi še naprej vse, to je 28.907 ha gozdov.
PRAVNA
SVETOVALNICA
Svetuje odvetnica Marta Jelačin
Kako naj zavarujem posojen denar?
VPRAŠANJE: Nameravam posoditi večjo vsoto denarja. Kako se naj zavarujem, da ne bom imel bojazen glede vrnitve danega posojila?
ODGOVOR: Zadnja novela zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ št. 27/90) ureja možnost zavarovanja denarnih terjatev z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank.
Postopek se začne na sporazumni predlog upnika in dolžnika. Za odločanje o predlogu za zavarovanje in za samo zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini je pristojno sodišče, ki vodi javno knjigo, v kateri je treba opraviti vpis, za odločanje o ustanovitvi zastavne pravice na premičnih stvareh pa sodišče, na območju katerega je stvar. Sodišče določi narok, na katerem ugotovi in vnese v zapisnik sporazum strank o obstoju terjatve in času njene
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
£akaj je treba cepiti trto in izbor podlag
Nadaljevanje iz 51. št.
Vinogradniki se vse premalo zavedajo, da je evropsko trto potrebno cepiti, sicer bi rasla na njenih koreninah, trtna uš, največja škodljivka vinske trte. Zato pogosto grebeničijo evropsko trto, spremljajo samo njeno rodnost, pri čemer dobijo občutek, da je to delo primerno zlasti v starejših vinogradih. Vendar ni tako, kajti korenine evropske trte predstavljajo možnost za pospešeno razmnoževanje trtne uši. Daje uš močno razširjena v naših tleh, se lahko vsako leto prepričamo ob napadih uši na listju v matičnjakih. Pravzprav bi bilo najbolje, če bi za nekaj let v Evropi izkrčili sleherno trto, saj bi zaradi pomanjkanja hrane škodljiva uš propadla in bi potem lahko evropsko trto ponovno gojili na njenih lastnih koreninah.
Pokazalo se je namreč, da tudi ameriške vrste niso vse zadosti odporne do trtne uši. Odpornost ocenjujemo z lestvico od 0 - 20. Zadovoljiva spodnja meja odpornosti je 13 - 14. Sicer pa je odpornost posameznih vrst naslednja:
19 Vitis rotundifolija 18 Riparia portalis in križanci Riparia x Rupestris 17 Vitis Berlandieri in križanci Berlandieri x Riparia in Berlandieri x Rupestris 16 Rupestris du lot 14 Solonis, Noah 11 York Madeira
Ureja: dr. Julij Nemanič
0 Vitis vinilera
Pri direktno rodnih hibridih je odpornost 5 - 14, kar ne zadošča za uspešno gojenje hibridne trte na lastnih koreninah in pomeni povečano razmnoževanje škodljivca. Ker je cepljenje v sedanjem trenutku neizogibno, moramo predvsem poskrbeti, da se primerna podlaga in žlahtna sorta zadosti skladata, tako da cepljeno mesto ne bo ovira za pretok vode ter hranil v obe smeri. Sorodnost cepiča in podlage ni vedno zadovoljiva. Trsi namreč slabo rastejo in rodijo ter hitro propadajo. Nezadostno sorodnost kažejo podlage križanci Berlandieri x Riparia 420 A, Berlandieri x Rupestris 57 Richter in z nekaterimi namiznimi sortami tudi Berlandieri x Riparia Kober 5 BB.
Evropska žlahtna trta raste na zelo različnih tleh, kar ne drži za ameriške trte, ker so se te prilagodile in rasle samo v določenih razmerah, zlasti talnih. Veliko truda je bilo vloženega pri iskanju križancev, ki bi bili čim manj občutljivi na talne razmere, vlago, zbitost, vsebnost hranil oz. humusa, predvsem pa da bi jtrenašali večje količine aktivnega apna v tleh. Glede tega so zelo velike razlike med posameznimi vrstami. Predvsem je pomembno, koliko skupnega in fiziološko aktivnega apna prenese v tleh neka podlaga, ne da bi se pojavila kloroza. Kloroza nastaja, če je v tleh veliko apna, ki onemogoči sprejem železa, ker se to veže v nedostopne oblike. Vendar se v vlažnih in zbitih tleh kloroza lahko pojavi tudi iz drugih vzrokov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
dospelosti ter njuno soglasje o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini ali na premičnih stvareh. Podpisani zapisnik o sporazumu strank ima učinek sodne poravnave. Gre za neke vrste preventivno poravnavo. Na podlagi te poravnave sodišče po uradni dolžnosti s sklepom, ki ima učinek sklepa o zavarovanju, odredi vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo oz. odredi in opravi popis premičnih stvari.
V primeru, če dolžnik ne plača z zastavno pravico zavarovane upnikove terjatve, ni potreben še poseben pravdni postopek, ampak je takoj mogoča izvršba.
Gre za pomembno spremembo, ki naj bi prispevala k učinkovitejši izterjavi denarnih terjatev in je v interesu upnika kot dolžnika. Upnik naj bi s tem dobil trdnejšo varstvo za svojo terjatev, dolžniku pa naj bi se s tem povečala kreditna sposobnost in s tem možnost dobiti posojilo.
. i/ELO V SODU - V vinski kleti Kmečke zadruge Krško v Leskovcu so dali obnoviti enajsttisočlitrski sod. Zamenjati je bilo potrebno 10 dog. Delo je opravilo Sodarstvo Mavčec iz okolice Radgone, saj na vsem širšem dolenjskem ni več mogoče dobiti sodarjev za takšna dela. Za nazornejšo predstavitev velikosti naj povemo, daje v posodi II kubičnih metrov prostora. Sod je star blizu 20 let in le eden izmed številnih lesenih sodov, ki jih v kleti uporabljajo za zorenje vrhunskih vin. (Foto: M. Vesel)
Sufle - kuharska umetnina
GREMO TUDI MI V EVROPO? - Te dni se je na Slovenskem razmahnila trgovina s pujski. Predvsem večjim se obeta skorajšnji konec v klobasah, pečenkah in zrezkih. Slovenija za svoje potrebe ne pridela dovolj svinjskega mesa, zato je tudi v strategiji razvoja kmetijstva opredelila večji razvoj prašičereje. Rejci prašičev, tisti na velikih farmah in tudi na družinskih kmetijah, opozarjajo na nevarnost vnosa kužnih bolezni. Zaradi tega naj bi Slovenija prepovedala uvoz živih prašičev za klanje, saj tudi sama iz preventivnih razlogov ne sme izvažati živih prašičev v države Evropske zveze. Kot predlagajo rejci, naj bi poslej uvažali le svinjsko meso in pod strogim nadzorom tudi plemenske prašiče. Na sliki eden od prašičjih podmladkov na Krošljevi kmetiji v Slogonskem pri Kapelah. (Foto: B. D. G.)
Priprava sufleja, te nadvse rahle jedi, je prava kuharska umetnost, ki zahteva predvsem natančnost pri odmerjanju sestavin. S suflejem postrežemo ob svečanih priložnostih, njegov okus pa je lahko pikanten ali sladek.
Za pripravo pikantnega SUFLEJA Z JAJCI za 6 oseb potrebujemo 9 svežih jajc, 50 g mehke bele moke, 1/4 litra mleka, 50 g masla, 30 g naribanega emental-ca, sol, poper in nariban muškatni orešek. V večji posodi razpustimo maslo, dodamo moko, premešamo, nekoliko prepražimo, nato pa zalijemo z mlačnim mlekom. Med mešanjem naj omaka zavre in se zgosti. Nato dodamo še poper in sol ter odstavimo s štedilnika. Drugega za drugim vmešamo dobro razmešane 3 rumenjake, nato še nariban sir, muškatni orešek in trd sneg iz 3 beljakov. Pripravimo 6 ognjevarnih modelov, jih namastimo in napolnimo z rahlo maso do polovice. Z žlico naredimo majhne vdolbine in v vsako ubi-
jemo po eno jajce. Preostalo maso spiralasto nabrizgamo do vrha modelov. Postavimo jih v ogreto pečico in sufle pečemo 15 minut pri 180 stopinjah C.
Če pa želimo razveseliti omizje s sladkim okusom, pripravimo ČOKOLADNI SUFLE. Za 6 oseb potrebujemo 300 g jedilne čokolade, 20 g kakava v prahu, 7 žlic vode, 9 jajc, 180 g sladkorja, 60 g jedilnega škroba, 20 g masla, sladkor v prahu in 2 modela za sufle s premerom 14 cm. V skledo damo čokolado in vodo ter segrejemo nad soparo. Iz beljakov in sladkorja stepemo trd sneg. Rumenjake gladko razmešamo in jih počasi prilivamo nekoliko ohlajeni raztopljeni čokoladi. Primešamo še preostali sladkor, kakav in škrob. Nazadnje dodamo še trd sladek sneg in vso maso rahlo premešamo. Modela za sufle namastimo, potresemo s sladkorjem in z maso napolnimo do vrha. Pečemo 30 minut pri 180 stopinjah C.


SMUCISCA SAMUJEJO
KOČEVJE - Na ribniško-kočev-skem območju je zapadlo več kot 40 centimetrov snega, kar zadošča za dobro smuko. Snežna odeja je presenetila tiste, ki bi morali skrbeti za zimske radosti, saj razen v Sodražici smučiša ne obratujejo. Najbolj jezni so v Kočevju, kjer že nekaj let sameva smučišče v Dolgi vasi. Ko je obratovalo, se je po strmini spuščalo nekaj sto smučarskih navdušencev. Zaradi neurejenih lastniških razmer športni objekt sameva, vsi poizkusi nekdanjega izvršnega sveta in nove občinske uprave zadeve niso premaknili z mrtve točke. Zdi se, da je bilo tudi premalo volje za reševanje smučišča pred propadom, saj so zelene zime smučarje odgnale drugam, občinski veljaki pa pozabili na objekt. Da bi učencem omogočili vsaj nekaj dni smučanja, v OŠ predlagajo, da bi usposobili manjšo vlečnico, ki je lani obratovala, občinski svetniki pa naj se dogovorijo, kaj in kako s smučiščem v Dolgi vasi. Po besedah župana Janka Vebra, je ta zima že izgubljena, v prihodnje pa bi bilo najbolje smučišče oddati v najem.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ - Nogometni klub Bela krajina organizira 13. in 14. januarja v športni dvorani Loka turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 8.000 tolarjev, žrebanje parov bo 12. januarja ob 18. uri v prostorih NK Bela krajina. Vse informacije dobite na telefon 52-500 -popoldne.
Interier premagal Olimpijo
Krški košarkarji so z 81:73 premagali Ljubljančane in temu posavskemu mestu poklonili lepo novoletno darilo
KRŠKO - Prvo uradno gostovanje Smelta Olimpije v Leskovcu je privabilo v tamkajšno športno dvorano več kot 1500 gledalcev, ki so z bučnim navijanjem pripomogli k veliki zmagi domačih košarkarjev. Interierjevi košarkarji so uspešno zaustavili najnevarnejšega Olimpijinega strelca Hauptmana (11 točk), pa tudi ostali gostujoči igralci se ob različnih taktičnih zamislih domačega trenerja niso razigrali. Sedaj se že pojavlja povsem realno vprašanje, če je Interier sposoben zasesti sam slovenski košarkarski prestol.
V prvih minutah srečanja je bila na obeh straneh nervoza, saj so Ljubljančani kljub vsemu veljali za favorite, če tudi niso bili o tem povsem prepričani, v domačem taboru pa so bili v pričakovanju skalpa Šmelta Olimpije. Domači trener Mahorič je v ogenj poslal McDonalda, Krajcarja, Nakiča, Ademija in Kraljeviča, trener gostov Drvarič pa je med devetimi igralci, ki jih je pripeljal v Krško (manjkal je poškodovani Horvat) sestavil naslednjo prvo peterko: Daneu, Hauptman, Gorenc, Reed in Nesterovič. Temnopolti McDonald je vseskozi uspešno pokrival Hauptmana, ki je svoji prvi točki dosegel šele v 12. minuti prvega dela, na drugi strani je najnevarnejšega domačega strelca Nakiča prevzel Gorenc. V 6. minuti srečanja so domači po vodstvu gostov s 6:3 z dvema zaporednima trojkama Nakiča in Ademija povedli s 15:10 in nato vodstva do konca srečanja niso več izpustili iz rok. Največjo prednost v prvem delu sije Interier priigral v 14. minuti (28:19). V tem delu igre je bil Nakič za Ljubljančane nerešljiva uganka, McDonald se je izkazal s koristnimi asistencami, pod obročema pa sta kraljevala Ademi
in Kraljevič in povsem zasenčila Olimpijina zvezdnika Nesteroviča in Reeda. V naslednjih dveh minutah so (po zaslugi Gorenca) gostje znižali na 28:26. To je bila le kratkotrajna kriza domačih, ki so do odmora ponovno uredili svoje vrste in polčas dobili z 42:35. V drugem delu je Tomo Mahorič (lani pomočnik Sagadina pri Olimpiji), ki je srečanje odlično vodil, poslal na igrišče Zaturoskega in Kralja. Slednji se je izkazal kot pravi jtjokerj), saj je kar nekajkrat ob visokih Reedu in Teheranu ujel odbito žogo, v napadu pa uspešno realiziral podaje soigralcev. Razlika se je vseskozi gibala med sedmimi in enajstimi točkami. Se najbolj vroče je bilo v 16. minuti nadaljevanja (71:66), toda Ljubljančani v naslednjih treh minutah niso dosegli koša, domači pa so si s koši McDonalda in Krajcarja ponovno priigrali prednost desetih točk. Ob koncu je Olimpija poskusila s pokrivanjem po vsem igrišču a seje bolj kot ne osmešila, kajti McDonald je z odličnim obvladovanjem žoge hkrati preigral tudi po tri nasprotnikove igralce in spravljal občinstvo v delirij. Koše za Interierj so dosegli: Nakič 24, McDonald 21, Kraljevič 12 (odlično skakal), Krajcar 9, Ademi 9, Kralj 4 in Zaturoski 2, najuspešnejša pri Olimpiji pa sta bila Gorenc z 21 in Reed z 12 točkami.
Interier je že med tednom zmagal na srečanju 16. kroga v Postojni proti Republiki z rezultatom 105:84. Po 17. krogih imata Smelt Olimpija in Interier štiri poraze, vendar imajo Ljubljančani dve točki prednosti pred Posavci zaradi vnaprej odigranega srečanja s Triglavom. V soboto bo v Krškem gostovala Idrija.
ROBERT KASTELIC
Rokometaši Dobove pod samim vrhom1
Uspešen nastop Dobove v slovenski ligi - Krčani in TVebanjci se bodo borili za obstanek^
NOVO MESTO - Prvi del tekmovanja v p it/ slovenski rokometni ligi za moške je končan. Čeprav nekaj srečanji ni bilo končanih, je naslov zmagovalca že oddan. Naslov so osvojili rokometaši celjske Pivovarne Laško, na drugem mestu so trenutno Dobovčani (13 točk), ker pa velenjsko Gorenje mora odigrati še odložene tekme, je drugo mesto še odprto. Neglede na to so rokometaši AFP Dobove naša nauspešnejša ekipa, kjer igrajo glavno vlogo vratar Denič, Mijačinovič, Stojakovič in drugi.
V drugem delu prvenstva se misli ekipa Dobove še okrepiti. Štartala bo na najvišje mesto, čeprav je to že skoraj oddano nepremagljivim Celjanom. Drugo, tretje oziroma v najslabšem primeru četrto mesto pa odpira pot v Evropo, kar je tudi eden od ciljev rokometašev iz Posavja.
Drugi posavski predstavnik Krško je zbral 7 točk, ima pa še zaostalo tekmo z Gorenjem na domačem igrišču. Dve točki bi zelo razveselili Imperla, Iskro, Bogoviča in druge rokometaše, ker se jim v nasprotnem primeru slaba piše. Kot smo zvedeli, bodo v klubu v prihodnje posvetili več pozornosti domačim igralcem, kar se je že večkrat izkazalo kot ko-
i. Radejev memorial.-
LAZIČ IN NOVAK
BLANCA - V telovadnici osnovne šole Blanca je bil odigran l.memorial Jožeta Radeja v šahu, kjer je v mladinski konkurenci nastopilo 15, v članski konkurenci pa kar 26 šahi-stov. Pri mladincih je zmagal Gorazd Novak (ŠK Triglav, Krško), pri članih pa Predrag Lazič (ŠK Milan Majcen, Sevnica). Pred tekmovanjem je delegacija šahistov nesla šopek rož na grob prerano umrlega športnika Jožeta Radeja.
Rezultati - mladinci: 1. Novak 6,2. Župevc 5.5,3. Tomažin 5,4. Štajner (vsi Triglav, Krško) 4.5, 5. Mojca Grilc (M. Majcen, Sevnica) 4 točke itd.
Člani: 1. Lazič (M. Majcen) 11.5, 2. Grilc (THglav) 10, 3. Mesojedec 9.5. 4. Kranjec 9, 5. Kuzmič (vsi M. Majcen) 8.5 točk itd.
J. BLAS
Vzpon kočevske košarke
Snežniku se nasmehnila A-2 liga - Sašo Polovic kot v mladih dneh ■ Zdaj potrebuje vsaj še dve zmagi
VUČKOVIČ V NAPADU - Premalo je bilo tako uspešnih akcij Novomeščanov pod košem Škofjeločanov. (Foto: Slavko Dokl).
KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so zadovoljni odšli na božično-novo-letne počitnice, saj so po tretji zaporedni zmagi v gosteh zbrali pričakovano število točk, ki jim omogočajo mirno igro v končnici tekmovanja v Prvi B ligi-zahod. Ko ocenjuje jesensko sezono, trener Dušan Henigman še posebej poudarja “prebujenje” starejših igralcev, ki so na vseh tekmah igrali disciplinirano in kolektivno. Posebno pozornost so posvetili obrambi in so zmagali na nekaterih pomembnih tekmah. V najpomembnejši tekmi v sezoni, proti vodeči Didakti iz Radovljice, igralci niso upoštevali navodil trenerja in že dobljeno tekmo po neumnosti izgubili.
“To je bila najboljša sezona, v kateri so poleg že uveljavljenih igralcev prve peterke svoj delež prispevali tudi mlajši. Liga je izenačena, klubi igrajo brez tujcev, kar je pravilno, saj
Skrb vzbujajoča poraza košarkarjev
Košarkarji Krke so v enem tednu doživeli dva poraza • Najboljši Matjaž Bajc
NOVO MESTO - Pred novim letom so košarkarji novomeške Krke, ki so v samem vrhu slovenske košarkarske lige A-2, gostovali na vročem terenu v Sežani, kjer so bili gostje Kraškega zidarja. V prvem delu tekmovanja so Novomeščani na svojem terenu katastrofalno porazili eno najboljših ekip v tej ligi, premagali so jih za trideset košev razlike (105;75). Nekaj podobnega so zdaj doživljali Novomeščani na Krasu, saj sojih gostitelji porazili z razliko sedemindvajsetih košev (106;79). Gostje so v celoti odpovedali, svoj delež je prispeval samo Matjaž Bajc, ki je dosegel 29 košev, vendar hudega poraza kljub temu ni mogel preprečiti. Ta pričakovani poraz ni bil usoden, drugače pa gledamo na nepričakovani sobotni spodrsljaj v srečanju s škofjeloško Kavo Loka v svoji dvorani. Da je nesreča še večja, so Novomeščani podlegli ekipi, ki tudi račana na play off.
Simon Petrov seje prekasno “prebudil”; Primožu Samarju je zmanjkalo njegovih deset košev, dosegel jih je le sedem; odpovedal je Vučkovič, Stipaničev je dosegel svojo normo, premalo pa je bilo opaziti Smodiša, ki se je izgubil v obrambi.
S. DOKL
Zmaga gostov je zaslužena, saj so večji del tekme imeli vajeti v svojih rokah. Gostje so imeli srečo, da so naleteli na nerazpoložene gostitelje, ki jim prav nič ni šlo od rok. Ekipa, ki v dvanajstih minutah doseže vsega devet košev, resda ne more zmagati. Za gostitelje sta bila nerešljiva uganka Mitič in Vukšanovič, ki sta se dobesedno sprehajala pod košem gostov.
Prve minute srečaanja so bile izenačene, v nadaljevanju pa so gostje s poletno igro povsem razbili No-vomeščane, ki so delovali nebogljeno. Gostje so se posebno razigrali po edinem vodstvu gostiteljev, v 15. minuti je bilo (37: 33), saj so koše dosegali kot po tekočem traku. Ob
polčasu so imeli prednost štirih košev (46:42) in so to razliko že na začetku drugega polčasa povišali na neulovljivih 69:51. V tem obdobju -šlo je za 12 minut igre - so Novomeščani dosegli vsega devet košev, kar je košarkarska posebnost. Skratka, v tem obdobju so Novomeščani zaigrali še slabše, pa naj gre za napad ali pa obrambo.
Ritem gostiteljev je malce porušila tudi poškodba Stipaničeva v 5.minuti, ko je moral iskati zdravniško pomoč zunaj dvorane. Ko se je v 2. polčasu spet vrnil na igrišče, pa je bil poleg Bajca in Petrova najboljši v ekipi Novomeščanov. Najboljši mož je bil Matjaž Bajc, ki pa je imel premalo pomoči pri soigralcih. Branilec
MATJAŽ BAJC je na dveh tekmah dosegel 52 košev, kar pa je bilo vseeno premalo, da bi se Novomeščani okronali z zmago.
ristno. Računati je treba na domače igralce, ker nekaj rokometačev obljublja, da bo zapustilo vrste Krčanov.
Najslabše kaže rokometašem Akripola, saj so Trebanjci zbrali vsega šest točk in so skupaj s Fructalom prav na repu ter bodo bili trd boj za obstanek. Trebanjci so dobro štartali, potem pa se je ustavilo, čeprav ne igrajo slabo, brez športne sreče namreč ne gre. Še vedno plačujejo ceho novinca, kar velja zlasti na gostovanjih. Da znajo igrati, so dokazali, ko so doma premagali favorizirano Dobovo. Vendar ne bi smelo ostati samo pri tem. Če premagajo takšno ekipo, kot je Dobova, zakaj ne bi potem mogli drugih (izjema so seveda Celjani)? Trebanjci se lahko pohvalijo tudi, da imajo najbolj bučne in najbolj številne navijače. Pri Akripolu je prav gotovo nekaj vrhunskih igralcev, med te lahko štejemo vratarja Torla, igralca Vešligaja in Počervino ter domačine Viščka,
Strajnarja, Šavriča itd. V drugem ~ delu je agilna klubska uprava v svoje vrste pripeljala Karla Špendeta iz ali Krškega, ki bo v veliko pomoč. Nekaj da kadrovskih sprememb je tudi naie trenerski klopi, Nikolo Radiča bopr zamenjal igralec kluba Januzovič, ki vz bo delal skupaj z Radeljem.	sn
MARJAN GREGORČIČ nn
ZMAGALA DVOJICA Z. Je LAVRIČ ■ KRALJ r
OTOČEC - V teniškem centru na oc Otočcu so pripravili L teniški turnir ca dvojic, ki se bodo na šestih turnirjih po računalniški lestvici potegovali za
zaključni turnir najboljših, ki bo apri-
la na Otočcu in kjer se bo za naslov
oziroma za nagrado 2.000 DEM s! pomerilo 32 najboljših tenisačev. Na 0 1. turnirju je zmagala dvojica Z. Lav- j1 rič - Kralj (N. m.) 2. par Stibilj -: “■ Grandovec (Trebnje), 3. par Hoče- v< var - Radakovič (N. m.). Naslednji Vi turnir bo v soboto, 20. januarja, kjer t! organizator pričakuje še večjo ude- z' ležbo.
PUSTA IZ ŠENTRUPERTA ZMAGAU
OTOČEC - V teniškem centru so pripravili 2. teniški turnir ekip, ki se po računalniški lestvici potegujejo za finalni turnir, ki bo aprila na Otočcu in kjer bo nastopilo šest prvouvršče-nih ekip s šestih turnirjev. Nagradni sklad znaša 1.000 DEM. Na drugem turnirju je zmagala Plasta iz Šentruperta (Frelih, Medle, Peljhan, Ilovar), sledijo ekipa Tončkov dom Sevnica, Športnik Trebnje, radio Sraka Novo mesto itd. Po dveh turnirjih vodi radio Sraka skupaj s Tončkovim domom, sledijo pa Jagenjčki Novo mesto in Plasta Šentrupert.
Naslednji turnir bo 7. janurja, prijavite pa se lahko po telefonu (068) 322-607.
ROZI FLISAR b, KLUBSKA PRVAKINJA "
KRŠKO - Trebanjske kegljavke so s: na kegljišču Sremič v Krškem skle- b nile letošnje klubsko prvenstvo.- k; Presenetljivo je zmagala Rozi Flisar,| n ki je podrla 1.172 kegljev, sledijo: g
Angelca Dalma cija 1.162, Milena Veber 1.155, Marija Zupančič 1.131, Andreja Rifelj 1.108, Alojzija Kožar 1.089 itd.
je to priložnost, da dozorevajo mlade moči. Pri nas je ozadje kar močno, kar pomeni, da imamo prihodnost,” je povedal trener Henigman. Kapetan Sašo Polovič, nekoč odličen odbojkar, čeprav najstarejši igralec, je na nekaterih tekmah bil mož odločitve. Izkazal se je kot organizator in nezgrešljiv strelec, ki je zadeval iz vseh položajev.
“V drugem delu jesenske sezone se nam je odprlo. Res je, da smo nesrečno izgubili proti Didakti, toda doslej nismo še nikoli zmagali na toliko tekmah v gosteh kot v tej sezoni. Upam, da bomo zmogli in se v nadaljevanju s pametno igro uvrstiti v A-2 ligo,” pravi Polovič.
Kočevci potihoma upajo na sanjski dosežek oziroma uvrstitev v A-2 ligo. Pot do uresničitve cilja je dolga, a matematično “preprosta”. Snežnik bi moral do konca rednega dela prvenstva vsaj dvakrat zmagali, kar pomeni uvrstitev med pet najboljših v zahodni skupini. V novi ligi, kjer igra še pet ekip iz vzhodne skupine, pa bi morali doseči najmanj četrto mesto in se v končnici potegovati za dve mesti, ki vodita v višjo ligo.
“Igralci se zavedajo, da jim je pot odprta. Ali bomo prišli na cilj ali se tako kot prejšnja leta ustavili nekje na sredini, pa bo odvisno izključno od nas samih,” je še povedal trener Henigman.
MILAN GLAVONJIČ
ZMAGA SVETNIKOV
KOČEVJE - V dobrodelni malo-nogometni tekmi so se pomerili igralci občinskega sveta in kočevski direktorji. Na igrišču v teniški dvorani so bili boljši svetniki, ki so zmagali s 5:4. Direktorji so vodili s 4:1 in so, kot se jim spodobi, "zaspali”, tako da so jim svetniki natresli še štiri zadetke. Strelci so bili Dekleva, Gornik, Pintar, Lindič in Kocjan, za direktorje pa Praznik, Rupnik 2 in Ivančič. Kočevski župan Janko Veber je tokrat igral za direktorje, po tekmi pa je že napovedal “maščevanje” oziroma povratno tekmo in njihovo zmago.
NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI KRKE GREDO V EVROPO?
NOVO MESTO - Morda je malo preuranjeno pisali, da bodo namiznoteniški igralci novomeške Krke letos videli Evropo. Vendar, če sklepamo po lanskih dosežkih, ko je ekipa Krke osvojila odlično tretje mesto, je takšen sklep možen. V Evropo odpirajo pot prva štiri mesta na končni spomladanski lestvici in med temi štirimi naj bi bila tudi mlada novomeška ekipa, ki v glavnem nastopa z doma vzgojenimi igralci, kot sta Kralj in Retelj. Tem naj bi se po napovedih priključil še en igralec iz same TOP lestvice, in to Prekmurec Borut Benko,
v, ki bo prav gotovo prva violina Novomeščanov. Seve-
da ne gre pozabiti izkušenega Marjana Hribarja, kije nosil levji delež jesenskega dela prvenstva.
S. D.
M. G
PLANINCI BODO OBISKOVALI GORE
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis Novo mesto pripravlja v letošnjem letu vsak mesec en izlet v slovenske in tuje gore. Poglejmo program: Dražgože, Jamnik, Kropa (27. januarja), Donačka gora (24. februarja); Porezen - zimski pohod (24. marca); Sivka, bolnišnica Franja (27. aprila); Košenjak (25. maja); Begunjščica (22. junija); Kot, Staničeva koča, Rjavina in Krma (27. in 28. julija); Visoki Kanin, Rombon, Prestreljenik (23., 25. avgusta); Mon-te Cavailo (29. septembra); Izlet v neznano (26. oktobra); Polhograjska Grmada (23. novembra) in Kočevski Rog (14. decembra). Poleg tega planinska sekcija pripravlja maja nagradni izlet za avsolvente planinske šole, junija tradicionalni spomladanski pohod planincev na Gorjance in oktobra še tradicionalni kostanjev piknik.
NAS POGOVOR
Dosegli več, kot pričakovali
NOVO MESTO - Predsednik košarkarskega kluba Krka je pravnik Samo Plantan, ki je bil v dolgi zgodovini novomeške košarke prav gotovo najboljši branilec do zdaj. V analih košarkarske zgodovine je Samo Plantan zapisan kot prvi igralec v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji, ki je na eni prvenstveni tekmi dosegel deset trojk, kar je prava redkost tudi danes.
S predsednikom Samom Plan-tanom je stekel takle pogovor:
•	Kaj ste načrtovali tako visoko uvrstitev?
“Z našimi glavnimi sponzorji tovarno zdravil Krka, Dolenjsko banko in zavarovalnico Triglav smo se dogovorili, da bodo izpolnili svoje finančne obveznosti, če se bomo uvrstili na sredino lestvice.
•	Zdaj pa kaže precej bolje, ali vas je to presenetilo?
“Res smo v igri za prva štiri mesta, ki peljejo v t.i. play off ali, po domače povedano, v kvalikaci-je za prvo slovensko košarkarsko ligo. Te priložnosti ne bi kazalo izpustiti, čeprav je pot do tam še dolga. Z igro sem zelo zadovoljen, čeprav je v zadnjem času opaziti krizo , ki pa se pojavi tudi pri boljših ekipah. Prepričan sem, da se bodo fantje zbrali in prijetno presenetili številne ljubitelje košarke na Dolenjskem.”
•	Kot poznavalca košarke v Sloveniji vas sprašujemo, kako bi naši košarkarji igrali v kvalikacijah.
“Prijateljska košarkarska srečanja z ekipami z dna lestvice A-l lige so se za nas uspešno končala. Mislim, da bi lahko igrali z njimi,
dosti teže pa se bo uvrstiti med štiri ekipe, ki bodo dobile možnost sodelovanja v kvalifikacijah.”
•	Ali se bodo še kdaj ponovili zlati časi novomeške košarke, ko ste igrali v 2.zvezni ligi?
“Glede na to, kaj imamo zdaj in kako delamo z mladimi v klubu, lahko pričakujem ponovitev zlatih časov. Če bi zdaj igrali tako kot tedaj, potem bi bili sedaj kar v vrhu prve slovenske košarkarske lige."
•	O čem zdaj razmišljate?
“Razmišljam o nadaljnjem poteku prvenstva, ki zelo hitro teče (dve tekmi na teden), in o tem, kako dobiti doma tekmo s Come-tom, ki smo ga sicer v prvem delu premagali na njegovem igrišču.”
SLAVKO DOKL
V alpinistični odpravi smo vsi eno obriti Nacek HMim
;\ y	Starpiši N n v n m p srn n i kp Šp cnnmniin Clnrinnclzpon hi rt n hlnrlzn Mi.
1
1-----------------------____, _______________________________________________________________________
— Pogovor z alpinistom Drejcem Karničarjem, ki je skupaj z bratom Davorinom kot prvi Slovenec smučal z osemtisočaka
spustiš, resje, da so tudi smeri, ko ni povratka.”
.-o- Drejc Karničar je, če bi sodila po pogovoru z njim, najprej Jezerjan, potem 1 iz alpinistični smučar, na koncu pa še absolvent fakultete za šport. Kljub temu kaj da velja alpinistično smučanje za mlado “vedo”, sta z bratom Davorinom m že pred leti presmučala stene, ob katerih ti zastane dih. Lani sta bila skupaj bo proglašena za najboljša slovenska alpinistična smučarja, smučanje z • k' vzhodne rame Matterhorna pa je bilo proglašeno za najboljši alpinistični J Sfnuk. Letos, na Drejčevi drugi himalajski odpravi, so jima bogovi, ki ždijo na vrhu osemtisočaka Anapurna I, dovolili 29. aprila, da postane Anapur-— na, skrita gora in želja, tudi njuna resničnost. S tem dejanjem sta sloven-r skemu himalajizmu po 35 letih dodala še krono - za Slovence sta osvojila .• & zadnji, štirinajsti, osemtisočak, za Jezerjane pa sta jih šele začela osvajati. Samemu dejanju sta pridodala kup superlativov svetovne razsežnosti: kot prva človeka sta se v enem dnevu povzpela na vrh osemtisočaka in na odsmučala do baze, prva sploh smučala z Anapurne I in kot prva Sloven-
?.'/ ca smučala z osemtisočaka.
lih	~
za • V svojem dnevniku s svoje prve rj. odprave na Šiša Pangmo leta ’93 ov si lepo napisal: “Čeprav so tu M stvari drugačne, ima človek enak občutek kot pri nas, ko prideš z 1V_ mesta nekam ven, na deželo, pod i . hribe. Ljudje imajo drugačne oči, e. veš, da lahko zadihaš in da si del ,ji vsega za hip lahko tudi ti.” Ti daje er ta občutek prostranosti tudi Je-|P. zersko?
“Prav gotovo. Imam se za hribovca. To, da sem doma v hribih, i >n to, da hodim v hribe, sem jemal ^ ne kot nekaj, česar bi se moral so sramovati, zaradi česar bi moral le- biti prikrajšan, temveč kot nekaj, o J kar mi je v prid in ponos. Mi alpi-ir, nisti, ki izhajamo iz hribov, dru-io:| gače gledamo na hribe kot tisti, ki na se za vikend pripeljejo pod hribe. >1, Ni važno, kje v Alpah se vzpneš iz ar doline, povsod razbereš iz kulture, gradbeništva, načina razmišljanja, enakega odnosa do sveta enak način prebijanja skozi življenje. Dolinci so pač drugačni od nas gorjancev, ampak zato niso ne oni tn ne mi nič slabši. Poskušajmo le razumeti drugačnost, ker je na svetu potem veliko lažje in tudi lepše.”
*	Se ti zdi, da ko si na odpravah, ko plezaš, obremenjen z občutkom, da te doma čakajo, skrbijo zate? Je tiha misel na dom takrat s tabo?
“Pri meni je izredno močno prisotna, lahko rečem, da me spremlja celo domotožje. Vendar tista tiha misel ni vedno le obremenjujoča, ampak mi pogosto ravno ona da nov polet.
Velikokrat bi lahko hodil na (Odprave, po svetu, vendar s to mislijo, da se lahko vrnem domov.”
*	Iz knjige Nejca Zaplotnika Pot lahko najbolj razbereš njegov obremenilni občutek odtujitve od njegovih v dolini. Uidi tebe vse odtuji ali te na nek način celo bolj združuje?
“Mislim, da me veliko bolj združi, kar je pokazala tudi izkušnja na Zadnji odpravi na Anapurno. Šele Potem, ko se vrneš z odprave, zveš, kolikokrat ljudje, ki te na cesti samo pozdravijo in za katere misliš, da jih tvoje življenje niti ne zadene kaj preveč, mislijo nate. Takrat še bolj začutiš tisto pravo povezanost.”
*	Meniš, da si alpinizem že tako vsrkal vase, daje to tvoj način življenja, ali ga jemlješ le kot šport?
“Zame je način življenja in najbrž tudi za tiste, ki ne živijo v hribih, ker vse svoje misli, vse vlagajo v to. Enako bi lahko rekel za kateregakoli vrhunskega športnika, ki trenira 8 ur na dan, vendar je alpinizem način življenja še na duhoven način, gre za filozofijo razmišljanja, doživljanja gore in samega sebe. Pri alpinizmu so metri, težavnost, kategorizacija, točke samo stvari, ki jih lahko Pokažeš navzven. Doživetje, tisto največ, pa za vedno ostaja v naših srcih.”
*	Ali je zate alpinizem izziv smrti? Do kod si ti pripravljen iti?
“Do tam, kjer sem še prepričan, da zmorem. Sama narava početja te prisili, da ohraniš samega sebe, da se povzpneš na višjo kvaliteto bivanja, ne pa da se uničiš. Na Anapurni je bil vsak odhod na goro smrtno nevaren, bilo je jasno, da se podirajo seraki, da je to loterija. Ampak to ne pomeni, da moraš zato spakirati in oditi. Smučanje je specifično v primerjavi s plezanjem, ker se moraš, že ko greš po smeri gor, odločiti, ali si to sposoben odsmučati in ali je Varno. Na težkem delu si pri smučanju ne smeš privoščiti, da te je strah in bi zato snel smučke, ker jih ne bi mogel. Pri plezanju pa prideš na zelo zahtevno mesto, teoretično lahko zabiješ dober klin in se
Drejc Karničar
•	V zadnjem času alpinistično smučaš le z bratom Davorinom, kar daje navezi še posebno izjemnost. Ali to, da sta brata, še krepi vajino navezo?
“Ja, zelo okrepi. Na Anapurni me je najbolj navduševalo to, da sva se dobro razumela. Za sam uspeh mi veliko pomeni, da sva bila kot brata skupaj. Bilo je tudi lažje, ker sem imel ob sebi nekoga iz domačega okolja, s katerim se pogovarjaš o tem, kdaj so domači šli po ogenj, kdaj so nesli k žegnu, kaj delajo, ker smo bili na odpravi ravno v času velike noči. Obremenilnega domotožja pa sploh nisem imel.”
•	Ali imajo klasišne odprave z velikim moštvom, 20 alpinistov in veliko nosačev, torej še prihodnost?
“Ne, je pa žal v Sloveniji tako, da odlični alpinisti ne najdejo toliko skupne besede, da bi se zmenili za sodobno kvalitetno odpravo in skupaj nekaj dosegli. Zakaj ne bi mi iz male Slovenije z malo nacionalne zavesti šli čez sebe in skupaj naredili več? Med slovenskimi vrhunskimi alpinisti pa je danes očitno vse preveč nestrpnosti in nevošljivosti.”
•	Se strinjaš z načelnikom Komisije za odprave v tuja gorstva Tonetom Škarjo, da moramo Slovenci plezati najtežje smeri v čim večjih stenah? Kakšna bi morala biti po tvojem mnenju vizija slovenskega alpinizma in alpinističnega smučanja?
“Ja, ne vem, kdo bi to lahko zanikal, kajti treba je imeti vizijo, le da v njej ne smeš videti samo sebe. To je prav gotovo aktualen problem slovenskega alpinizma, ker o stvareh vse preveč odločajo akterji. Vizija slovenskega alpinističnega smučanja bodo prav gotovo še nekaj časa najvišji vrhovi sveta, hkrati pa se bo potrebno uveljavljati tudi v že presmučanih in v svetovno priznanih smereh.”
•	Z bratom Davorinom sta se kot prva pri nas zavzemala za “čist” način alpinističnega smučanja, samo s smučarsko opremo. Kaj vaju je privedlo k temu?
“Ogromno poročanj je bilo tendencioznih, v alpinističnem smučanju se je vsaka presmučana stvar ocenila kot ekstremno težka, najbolj nevarna. Ko pa bo kdo res presmučal zelo ekstremno smer, jo bo težko pravilno ovrednotiti. Drugo je oseben odnos, moralni pogled na ocenjevanje, kar je vsesplošen problem. Iz večine poročil s smučanj v Himalaji se ne da veliko izvedeti, veliko je vprašljivih zadev, kot so: od kod so smučali in s kakšno pomočjo. Alpinistično smučanje je še nedorečena stvar, malo se jih s tem ukvarja, zato je še veliko ribarjenja v kalnem. Velikokrat se ocenjuje spust po tem, koliko je koga strah, ne pa koliko je stvar težka.”
•	Tvoja prva odprava je bila leta 1993 na Šišo Pangmo (8046) v okviru akcije SKI 8000. Si imel pred tem kakšne druge predstave o odpravarstvu?
“Pred to odpravo sem mislil, da ne bom nikoli prišel v Himalajo, mogoče pri štiridesetih letih. Že to, da sem šel na odpravo, mi je pomenilo zelo veliko, kljub temu pa sem tja odšel s trdnim namenom, da moram priti na vrh. Na tej žepni odpravi štirih, za katero mi je odstopil mesto brat Luka, sem se v redu počutil, tudi razumeli smo se dobro, dobil sem grobo predstavo o odpravarstvu.”
•	Proti vrhu sta z Urbanom Golobom morala, ker je veter dobesedno pometal z vama, obrniti pred vrhom, pot čez vrh prav gotovo ne bi šla brez omrzlin. Si kdaj kasneje razočaran nad takšno odločit-vUo?
Zdelo se mi je, da moram dol, o tem sem ostal prepričan tudi kasneje. Naredil sem toliko, kolikor sem mogel. Mogoče si razočaran, ko obrneš, prve dni te še grize, potem pa se zadeva oddaljuje, bolj objektivno gledaš na stvari in vidiš, da si naredil prav.”
•	Si bil takrat zadovoljen z doseženimi 7400 metri?
Ja, glede na svoje počutje in to, da sem se obrnil pred vrhom, ker me je zeblo v noge, se mi ne zdi, da sem naredil premalo. S tem prepričanjem sem tudi obrnil. Izkušenj, ki jih dobiš v Himalaji, ne moreš dobiti nikjer drugje. Sam moraš doživeti tiste višine, mraz, počasnost, da se lahko naslednjič psihično pripraviš na stvar.”
•	Za sabo imaš že mnogo ekstremnih spustov v Alpah, od kate-
rih prav gotovo izstopata spusta po vzhodni steni Matterhorna z rame in po severnem ozebniku Mt. Blanc de Tacula. Kako bi sedaj primerjal alpinistične smuke v Alpah in v Himalaji?
“V Alpah je drugačen pristop do zadeve. Vse skupaj lahko traja 3 dni. Ko pa greš v Himalajo, se moraš najprej zavedati, da greš na odpravo, ki traja dlje. Kar zadeva samo smučanje v Himalaji, pa moraš vedeti, da se poleg vseh težav z višino in mrazom tudi razmere še bolj spreminjajo. Na enem spustu, ki ima dobrih 3000 metrov višinske razlike, imaš lahko vse vrste in oblike trdote snega, pa še hitro izgubljaš višino. Ko sva se na primer na Anapurni vzpenjala od prvega do drugega višinskega tabora, sva mislila, da bo tam krasna vožnja po pršiču, nazadnje pa je bilo pol metra južnega snega, po katerem sva se komaj premetavala iz zavoja v zavoj.”
*	Anapurna ima črno statistiko, 82 jih je stalo na vrhu, 52 pa jih je za vedno ostalo na gori. Si bil s tem-kaj obremenjen?
“S tisto najbolj čudno statistiko smo bili v bistvu obremenjeni šele tik pred odhodom, ko seje pojavilo to razmerje. Drugače pa smo se na pripravah zavedali, da Anapurna zaradi tega, ker je bil prvi osvojeni osemtisočak, še ni najlažji.”
•	Potopisne alpinistične literature je ogromno. Te obremenjuje, kljub temu da opisuje tisto, kar se lahko dogaja na gori? Herzogova Anapurna je bila najbrž zastrašujoča.
“Ta literatura je koristna, ker pripomore pri raznih detajlih pri vzpenjanju. Preden sem šel zadnjič na hrib, sem hotel prebrati še o zadnjih dnevih na hribu, pa sem ga polomil, ker je v knjigi tisto najhujši del. Zaradi tega meje bilo strah, tega takrat ne bi smel početi.”
*	Anapurna je pri tebi zahtevala določen dolg. Kaj je botrovalo omrzlinam?
“Najbrž sem bolj nagnjen k temu, da me zebe v noge. Tudi po Šiši Pangmi sem imel “gluhe” prste še nekaj časa po odpravi. Vse dneve na Anapurni me je zeblo. Zadnji dan od desetih do enajstih zvečer, ko sem si namazal noge s finalgonom, pa je bilo vse krasno. Končno je enkrat prijela tale zadevica, sem si mislil. Se celo hvalil sem se pred ostalima dvema, ki sta rekla, da ju zebe.”
•	Po povratku si v Kliničnem centru poskusil tudi novo tehniko zdravljenja omrzlin v posebni komori. Kakšna tehnika je to?
“Ta tehnika je dobra, tudi glede na rezultate, ki so jih že dosegli s pomrznjenimi tukaj v Alpah. Bilo je le naporno, ko sem se dvakrat na dan vozil zaradi tega v Ljubljano. Tako sem ohranil predvsem kožo na podplatu, ki so mi jo potem potegnili v smeri proti prstom. V tej komori sem se “potopil” v globino 15 metrov in dodatno vdihoval kisik. ”
KATJA KRAŠKO
Jiu-jitsu prodira iz policijskih vrst
Najmlajša slovenska zveza, a uspehi že vidni - Status športnika še ni urejen niti za evropske in svetovne prvake - 800 članov, od tega dve tretjini policistov
SROMLJE PRI BREŽICAH - Jiu-jitsu je prišel v Slovenijo pred več kot tremi desetletji in je deloval kot sekcija Judo zveze Slovenije, člani sekcije pa so zaradi razvijanja svoje zelo široke veje sklenili, da ustanovijo svojo zvezo. To seje zgodilo konec leta 1994, pravnoformalno pa štiri mesece kasneje, in je tudi članica svetovne federacije jiu-jitsa.
Danes ima zveza 10 klubov, med Franciji, kjer pričakujejo zelo močno
njimi tudi Športno društvo Policist Krško, Ninjaklub Črnomelj in Kara-teklub Sevnica s sekcijo jiu-jitsu. Do ustanovitve zveze je bil jiu-jitsu primat policijskih športov oziroma borilnih veščin, sedaj pa je začel prebijati led in se uveljavljati tudi med civilnim prebivalstvom. Jiu-jitsu zveza ima sedaj okoli 800 članov, od katerih je okoli 60 odst. policistov.
Že v začetku leta 1995 je zveza začela z aktivnostmi in tekmovanji za izbor slovenske reprezentance, rezultati pa so vidni tako v evropskem kot svetovnem merilu tudi že iz preteklih let, saj so tekmovalci osvojili celo nazive evropskih in svetovnih prvakov. Zveza se ubada s problematiko sodnikov, ima namreč le 3 mednarodne in 12 nacionalnih sodnikov, tekmovalci pa še nimajo urejenega statusa športnika, česar jim tudi v preteklosti ni uredila judo zveza.
V letu 1996 se bodo tekmovalci udeležili svetovnega prvenstva v
konkurenco, organizirali pa bodo
\AUJČIČn
Klemen Kranjčič in predsednik Jiu-jitsu zveze Srečko Krope
tudi več turnirjev državnega ranga. Pri olimpijskem komiteju so vložili že vlogo za sprejem v športno zvezo, tako da bi jiu-jitsu vnesli v kategorizacijo športov, ta po bi bil že 51 vpisani šport. .
Po besedah predsednika Jiu-jitsu zveze Srečka Kropeta se tudi člani klubov iz Krškega, Črnomlja in Sevnice aktivno udeležujejo tekmovanj, pohvalno pa je, da imajo veliko mladih, kar je pomembno pri širjenju te borilne veščine izven policijskih vrst.
Svečana seja Jiu-jitsu zveze Slovenije je bila v petek, 22. decembra, na Sromljah pri Krajnčiču, kjer je doma tudi najmlajši državni prvak, član športnega društva Policist Krško. 15-letni Klemen Kranjčič se s to borilno veščino ukvarja devet mesecev, prej je dva meseca treniral karate, kmalu pa bo rumeni pas zamenjal z zelenim. Na novoletnem turnirju v Globokem je osvojil 2. mesto. Trenira pod vodstvom trenerjev Staneta Preskarja, Damirja Urka, Jožeta Ferenčaka in Rudija Levca, sam pa za jiu-jitsu pravi, da mu predstavlja izziv, saj ostanejo pri njem le naj-boljši.	T ^
Starejši Novomeščani se še spomnijo Gorjanskega birta Nacka Hudoklina, ki na Miklavža ni privabljal gostov samo z dobro kapljico in jedačo, ampak tudi z zvrhano žlico humorja. O njem se je ohranilo precej anekdot, ki izpričujejo naravno bistrost in duhovitost tega človeka. Spomnimo se jih nekaj.
Nacek ponuja specialitete
Hudoklinov Nacek z Gorjancev je večkrat govoril, da turistom ponuja posebne specialitete. Ko se je nekdo pozanimal, kaj to pomeni, je Nacek dejal: “Če pride Lah z druge strani Gorjancev, mu ponudim laško pivo, Kranjcu kranjsko klobaso, Nemcu hamburger, Srbu srbski pasulj in če pride Italijan, musolinija. ”
Velika ponudba
Nekoč se je novomeški obrtnik Anton Žonta s svojimi prijatelji oglasil pri Nacku na Gorjancih. Gostilničarja so vprašali, kakšno pijačo ima. Nacek je odvrnil: “Imam vino. Snopsa mi je glih včeraj zmanjkalo, pir imam črn in bel naročen, pa mi ga niso še pripeljali. Kisle vode pa na Gorjancih tako nihče ne pije, drugega pa nimam. ”
Kdo bo pil to kislico?
Maks Vale in Jože ZamljenDrejče sta nekoč kolovratila po Gorjancih. Za zadnjo postajo svojega romanja sta si izbrala Miklavža, kjer sta se ustavila pri Nacku. Gosta sta naročila pol litra belega. Gostilničar se je hitro zasukal, kmalu je bilo pred njima vino, pa še kruh jima je prinesel.
Prvi je vino poskusil Maks in naredil kisel obraz rekoč: “Nacek, kje za vraga si dobil to kislico? Kaj nimaš nič boljšega? Saj tole ne moreva piti!”
Nacek: “Imam, imam!”
Stopil je k vratom in na glas zaklical: “Roman, Roman, pridi, bova nov sod na pipo dala!"
Roman je ubogal. Nekaj časa ju ni bilo. V kleti je močno ropotalo. Potem pa se je veselega obraza prikazal Nacek s steklenico v roki.
Gosta sta segla po pijači. Po prvem požirku je Maks dejal: “No, vidiš Nacek, to vino pa je čisto nekaj drugega. ”
Birt se je zasukal na petah, ker mu je močno šlo na smeh. Gostoma je namreč prinesel enako vino, pa to sploh nista opazila.
Krivolovec ni bil
Novomeščana Tone Jakše in Ludvik Bencik sta se čez vikend odpravila na Gorjance. S kolesi sta se peljala do Gabrja, od tam pa peš do Miklavža. Trije znanci so se pogovarjali o krivolovu ali “rauhšicu", kot je temu dejal Nacek. Gostilničar Tone je svojega stanovskega kolega povprašal, če na Gorjancih kaj “raubšica ”.
“Kje pa! Tega se jaz ne upam, "je pripomnil gorjanski birt.
“Kljub vsemu pa vama bom povedal štorijo. Poslušajta! Imel sem majhen vrtiček, v njem pa zelje. Vanj se je hodil past srnjak. Pa ga gledam prvi večer, ravno tako drugi in tretji, potem pa ga četrti večer ni bilo več. ”
Rad bi kuril s premogom
Po vojni je Nacek šel na občino po nakazilo za dva kubika premoga. Tam so ga debelo gledali. Končno pa so mu dejali, da je njegova želja kaj čudna, ker vedo, da živi pri Miklavžu na Gorjancih, kjer je kuriva na pretek.
Nacek se ni dal prepričati. Še vedno je vztrajal. Končno je povedal: “V socializmu se mora marsikaj spremeniti! Meščani morajo kuriti z drvmi, čeprav nimajo gozdov. Mi pa, ki jih imamo, bomo kurili s premogom. ” ,+ s
Imam kar dve Ani!
Italijani so med drugo svetovno vojno po Gorjancih •‘jagali”z* partizani. Ko jim je bilo lova dovolj, so se ustavili pri Miklavžu. Poleg Nacka in žene Ane je stala tudi mladoletna hčerka Ana, ki so si jo vojaki ogledovali, saj je bila čedno dekle.
Italijanski oficir, ki je biI najbolj zgovoren in klepetav, je Nacku dejal: “Quanto anni?” (koliko let) in z roko pokazal na svetlolasko.
Nacek je prikimal in rekel: “Ja, ja, kar dve Ani imam. ” Seveda je mislil na ženo in hčer.
Kokoši pa take!
Nacek se je rad h valit s svojimi kokošmi. Vsakomur, ki ga je hotel poslušati, je pripovedoval, da ima takšne nesnice, da jim ni para. Dejal je: “Kokoši imam vedno v temi. Ko moja Manca (Ana) odpre kurnik in kokoši zagledajo svetlobo, takoj znesejo jajca. Kokoši mislijo, da je dan. Kolikor jajc potrebujem, tolikokrat odprem kurnik. ”
Oj, ti ljubi Jezus, kako si trpel!
Gorjanski birt ni imel primernega prevoznega sredstva, da bi na Miklavža pripeljal pijačo in jedačo. Večkrat se je trudil s parom volov, vendar je šlo zelo počasi, ker so bile gozdne poti slabo vzdrževane, skorajda neprevozne.
Ker sta se dobro “zastopila ” z Rudijem Drakslerjem, ki je bi! upravnik tovarne na Gorjancih, ga je leta nekoč povabil domov, da bi mu pokazal, kako praktični so oslički za prenašanje tovora. Rudi ga je pregovoril in Nacek je vzel na posodo Sivka in Lizo.
Ko je prvič tovoril iz doline, je oslovski par nosil vreče z moko. Oslička je ubogala in je nesla tovor, osliček pa se je na sredi poti vrgel na tla in noge dvignil v zrak. Ker se je pripravljalo k nevihti, ga je Nacek na vse načine rotil, naj vstane in gre k Miklavžu. Nič ni zaleglo. Nacek je obupal in se sam z Lizo napotil proti domu. Korpaj sta dobro prispela na Miklavža, že je bil za njima tudi trmasti osliček.
Drugi dan je Nacek oba oslička odpeljal k Rudiju. Lepo se mu je zahvalil, hkrati pa pripomnil: “Oj, ubogi Jezus, če je moral s tako trmastimi živalmi potovati v Jeruzalem. ”
Prosim, pijte počasi!
Ko Nacku na Gorjancih prodaja vina ni preveč šla, je neznano družbo vedno nagovoril takole: “Prosim, pijte počasi, ker bo vina “glih" zdaj zmanjkalo! "
Seveda je to spodbudilo pivce, da so naročili več kot so mislili, ker so se bali, da bodo ostali brez Nackove kapljice.
Nacek je bil zelo hud
Gorjanski birt Nacek je sredi noči, bila je menda ura dve po polnoči, zbudil Novomeščane, ki so spali na skupnem ležišču, z besedami: “Hudiča, kdo pa kadi?" Ker se nihče ni oglasil, je vpraša! še enkrat. Končno je pripomnil: “Če ne daš čika iz gobca, bo pa gver (puška) pela,”
Oglasil se ni nihče, ker nikomur ni prišlo na pamet, da bi sredi noči prižgal cigareto v slami.	Zbral: S. DOKL
't
DOLENJSKI LIST

Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica aii interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z nasiovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 52, 28. decembra
Bralec iz Podzemlja, ki je v prejšnji rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca! z lažmi blatil Osnovno šolo Podzemelj, gotovo ni imel dobrega namena. Če ne bi bilo tako, bi jasno in glasno povedal svoje ime in priimek in se ne bi skrival za splošnostjo. Po telefonu je povedal vsaj tri krepke laži: prvič: otrok ni bil pretepen, ampak je dobil klofuto. To nas seveda ne odvezuje odgovornosti. Šofer kombija je že plačal odškodninski zahtevek. Drugič: učenca smo na njegovo zatevo odpeljali v Zdravstveni dom Metlika, in ne v bolnišnico. Bralcu iz Podzemlja je metliški Zdravstveni dom res lahko bolnišnica, a to so že stvari različnega dojemanja, ki se giblje na relaciji mlaka - morje. In tretjič: denar za prevoze otrok v šolo in iz nje ne gre šoferju naravnost v žep, ampak plačila potekajo po vseh zakonih in predpisih. Če “bralec iz Podzemlja* *’ tega ne verjame, ima na voljo inšpekcijske službe, ki nam jih lahko ob vsakem trenutku pošlje na naš naslov.
Upam, da ima uredništvo Dolenjskega lista ime in priimek ter naslov “bralca iz Podzemlja”. Potrebovali ga bodo, kajti za sodišče bo premalo povedati, daje nekdo telefoniral in tvezel, kar mu je trenutno prihajalo v skisane možgane.
Pa še tole: na različne pripombe “dobrotnikov” iz Podzemlja in njegove okolice ne mislim več odgovarjati, vsaj kar zadeva “primer klofute” in prevažanja. Stvari so jasne in čiste. Kdor ima v glavi meglo, naj jo razblini na drugih področjih, v šoli imamo še kopico drugih problemov, pri reševanju katerih pričakujemo tudi pomoč staršev. Seveda nam ti ne morejo pomagati, če so preveč zavzeti s kopičenjem mark in če se oglasijo samo ob klofuti, ki bi jo namesto otroka pravzaprav morali dobiti oni.
TONI GAŠPERIČ, ravnatelj Osnovne šole Podzemelj
Grofje kot nočna
mora
Dol. list št. 51, 21. decembra
Da, kakor je v svojem uvodniku zapisal urednik DL Marjan Legan, smo Dolenjci že pred poldrugim letom “mrmrali” pa tudi protestirali proti vračanju slovenske zemlje in drugih nacionalnih dobrin tujcem, proti vračanju grofov. Še posebej pa smo bili presenečeni, ko smo iz časopisov izvedeli, da je bilo grofu Margheriju, ki želi Otočec z okolico, podeljeno naše državljanstvo zgolj zato, da bi si pridobil tudi posestniške pravice. Lahko smo si le mislili, kdo je tisti, ki izkorišča luknje v zakonodaji in ob tem vsaja v narodovo telo tujke, da bi mu zopet bili gospodarji.
Takrat je bil naš protest glas vpijočega v puščavi. Nihče ni imel za potrebno ukreniti karkoli razen Združene liste in posameznih poslancev, posebej gospoda Jelinčiča. Razumljivo, da je bilo ob takem vzdušju in pomanjkljivi zakonodaji čedalje več pohlepa po slovenski zemlji: Nemcev, Avstrijcev, Italijanov itd. Končno se je zaradi protestov po vsej državi in odločne zahteve nekaterih strank in poslancev le zganil tudi parlament. Vendar poslanci niso soglasno rekli “stop*’, prekinimo s škodljivo prakso in poglejmo, kaj je z zakonom narobe. Namesto tega smo bili priča večdnevnemu žolčnemu prerekanju in zmerjanju,
predvsem na račun agrarnih ukrepov prejšnjega sistema, ki je le sledil dotedanjim podobnim agrarnim posegom in dodelil zemljo tistemu, ki jo obdeluje, gozdove pa podržavil. Jasno pa seje izkazalo, kdo je za zaščito slovenske zemlje in kdo ne, kdo je za odložitev vračila veleposesti in kdo ne. Proti zakonu o odložitvi vračila so glasovale stranke nekdanjega Demosa, ki so ta škodljivi zakon tudi sprejele, čeprav se imajo za najbolj patriotične. Besede so eno, dejanja pa drugo, zato bomo na prihodnjih volitvah znali poiskati prave stranke in posameznike, ki so storili, kar so mogli, da bi zaščitili narodno bogastvo.
Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da^so marsikje pohiteli z vračilom velikih površin m objektov mogočnežem, ki lahko dobro plačujejo odvetnike, slovenski kmetje pa, ki so upravičeno pričakovali, da bodo hitro dobili vrnjeno zemljo, ker njihove zahteve ne bi smele biti sporne, se morajo še naprej boriti za svoje pravice. O cerkvenih zahtevah po vračanju velikih površin gozdov pa le toliko, da lahko iz pisanja nekaterih naših priznanih strokovnjakov razberemo, da so te zahteve sporne in jih je potrebno temeljito proučiti.
Dolžni smo storiti vse, da naši potomci ne bodo nikoli več nikogaršnji hlapci in dekle. Zato naš protest še naprej velja. Posebno še, ker ti samozvani denacionalizacijski upravičenci ne izbirajo sredstev, ko hočejo preslepiti javnost o svojih pravicah in dobronamernosti do naših ljudi. Tako se na pr. grof Margheri gre neke igrice na socialnem področju in snubi nekatere dolgoletne aktiviste Rdečega križa, naj se mu pridružijo pri njegovi “dobrodelnosti”. Kaj skuša s tem doseči, je popolnoma jasno. Žalostno je, da tudi sicer delujejo nekatere sile, ki skušajo razvrednotiti dejavnost Rdečega križa, te svetovne humane organizacije, ki je tudi pri nas v zadnjih 50 letih opravila na mnogih področjih veliko poslanstvo.
Dokler bodo Slovenijo razdvajale sile, ki želijo, zaradi prevzema oblasti in revanšizma izničiti vse tisto, kar je bilo doseženo prej (in tega ni ravno malo); dokler bomo barantali, ali naj z vsemi sredstvi zaščitimo naše narodno bogastvo, ali ne; dokler ši posamezniki za vsako ceno, četudi brez argumentov, trudijo diskreditirati predsednika države, ki ga narod ceni kot enega najbolj poštenih državnikov; dokler bo za nekatere glavni atribut državnosti “ta bedasti antikomunizem” (dr. Bučar, Dnevnik 23.12.), ki ga zganjajo poleg revan-šistov in drugih tudi nekateri nekdanji zvesti privrženci komunizma, ko so začutili, da lahko na avreoli narodnih zaslužnikov zajadrajo na nasprotno stran in so zaradi svojih interesov pripravljeni, celo po inozemstvu, blatiti svojo državo; dokler bodo posamezniki s svojimi strankami ob državnih praznikih prirejali svoje proslave, proti državnim, pri tem pa izrabljali kulturo za svojo volilno propagando - vse dotlej bomo Slovenci stopicali na mestu, in ker se očitno ne cenimo sami, nas ne bodo cenili in spoštovali niti drugi pa tudi naši zanamci ne, ko bodo kritično presojali, da je naša generacija sicer izborila svojo državo, da pa ni storila dovolj, da bi to državo z enotno voljo postavili na trdne temelje.
Ob glasovanju pred petimi leti, ko smo rekli svoj odločni “da” za samostojno državo, nismo mogli niti sanjati, da bo prišlo do toliko razprtij, nesoglasij in celo sovraštva, ki čedalje boji siromaši državljane in državo. Zato se ob obletnici plebiscita ozrimo vase in presodimo, kaj smo kot posamezniki pripravljeni storiti za skupno korist, da bi stoletne sanje o svoji uspešni in za državljane prijazni državi postale resničnost.
V imenu “mrmrajočih” MARTIN RUKŠE
• Pa še to:
Kultura, finansirana iz sredstev vseh davkoplačevalcev, ki se pusti izrabiti za izrazito predvolilno propagando ene stranke, in to na sam državni praznik, ne more biti nacionalna kultura vseh Slovencev.
“Vroči” telefon v KS Podgrad
Dol, list št. 51, 21. decembra
Krajani KS Podgrad smo dolžni odgovoriti na pisanje Telekoma v Dolenjskem listu dne 21.12.1995 in pojasniti dejstva v zvezi z grad-
njo telefonskega omrežja v naši KS. Pri tem ne mislimo zavajati javnost, kakor to počne Telekom Slovenije, PE Novo mesto.
Naš prvotni namen objave članka z gornjim naslovom dne 30. novembra je bil v seznanjanju najširše javnosti o obnašanju Telekoma pri izgradnji telefonskega omrežja. V njem so bila zapisana dejstva, katere je težko zavreči, ker če že ne drugega samo časovno obodbje desetih let gradnje omrežja govori zase. Temu nespornemu dejstvu pa se je Telekom izognil z luknjo, ki naj bi jo našel v sporazumu med KS in PTT-jem, podpisanem konec leta 1985, češ da v njem ni bilo opredeljeno, da mora nekdanja PTT določila sporazuma izpolniti v dveh letih. Očitno niso na Telekomu natančno prebrali članka. Po napeljavi prvih 28 priključkov (od katerih je bilo kar precej dvojčkov) leta 1989 so predstavniki PTT-ja pred krajani na občnem zboru javno zagotovili, da bo 62 preostalih priključkov napeljanih v dveh letih, v katerih naj bi razširili telefonsko centralo v Stopičah. Nato naj bi prišli na vrsto še preostali zainteresirani krajani. Obljube pa so se zavlekle vse do konca oktobra 1995, in ne septembra, kakor navaja Telekom, ko je bilo priključenih na omrežje 62 krajanov. Od Telekoma bi pričakovali pri navajanju dogodkov vsaj časovno doslednost.
Opozoriti je potrebno na velikansko laž, ki jo v omenjenem pamfletu navaja Telekom, in sicer, da je bilo v akcijo za graditev omrežja vključenih samo 90 krajanov. Ta manipulacija nas je zelo razburila. TVeba je pojasniti sledeče: v akcijo so bila vključena skoraj vsa gospodinjstva v KS (vsako gospodinjstvo je prispevalo dva ali več drogov, izkopalo dve ali več jam za drogove; odvisno od posamezne vasi; sami krajani so postavljali drogove, pri tem je bil navzoč le en delavec PTT-ja, in pomagali napeljevati kabel). Torej akcija je bila kolektivna, za vsa gospodinjstva in ne le za 90 krajanov. S temi podatki o delu posameznikov bi moralo razpolagati tudi vodstvo KS, ki bi se moralo postaviti na stran krajanov. Tako pa se čedalje bolj zdi, da zavestno ali nezavestno “paktira” s Telekomom. Krajani smo upali, da se bo vodstvo KS zavzelo za vse krajane, ki so bili zainteresirani za pridobitev telefonskega priključka, ne pa, da bo z njim sklepalo posamezne dogovore. V nekaterih KS (npr. Birčna vas) je vodstvo KS postavilo pogoj Telekomu, da mora napeljati telefon vsem zainteresiranim krajanom, in to tudi doseglo. Če se vodstvo ne zna pogajati in se zavzeti za vse krajane v KS, so rezultati takšni, kakršni pač so. Kako se vodstvu KS nič ne da, priča naslednji dogodek. Vodstvo KS Podgrad je bilo povabljeno na sestanek o telefonski problematiki v Stopičah decembra 1995 s predstavniki Telekoma in županom g. Koncilijo. Vendar iz vodstva KS na tem sestanku ni bilo opaziti nikogar. Telekom nas je na vsak način hote! obravnavati v paketu skupaj s KS Stopiče in Dolž, tako da bi sredstva za nerazvite in demografsko ogrožene dobili tudi v Stopičah, kjer do njih niso upravičeni.
Trditev Telekoma, da se nismo hoteli, mogli ali želeli vključiti v akcijo, je neutemeljena, njen namen je predvsem v zamegljevanju dejanskega stanja in zavajanj ljudi. Interes za pridobitev telefonskega priključka je bil že leta 1985 po vaseh KS Podgrad gotovo 80-odst. Zato je omenjena navedba Telekoma laž. Ne vemo sicer, kje so to navedbo pridobili, dejstvo pa je ravno nasprotno: KS in predstavnik PTT sta krajane obvestila, da obstaja le omejeno število telefonskih priključkov in da se bodo morali krajani sami dogovoriti o razdelitvi le-teh. Kako se je delilo, je bilo opisano v naslovnem članku.
Spomladi leta ’94 je bil sestanek s predstavnikom Telekoma g. Zupancem pod lipo pri šoli v Podgradu. Na njem je omenjeni gospod krajanom zagotovil, da je na voljo dovolj telefonskih priključkov za vse zainteresirane krajane, in to po ceni 102.000 SIT (plačati bi bilo celo možno na šest obrokov). Obljubljen je bil podpis pogodbe v 2 mesecih. Vendar se je zadeva iz nam neznanih razlogov zavlekla vse do danes, ko Telekom trdi da pridobitev dodatnih telefonskih priključkov brez dograditve omrežja ni možna. Zelo nas zanima, kam so vse tiste številke izpuhtele. Narejen je bil tudi spisek vseh zainteresiranih kra-
janov, katerega hrani po naših informacijah tajnik KS g. Branko Turk.
800 DEM, ki naj bi jih morali krajani plačati preko “bypassa KS” Telekomu, naj bi bilo namenjeno posodobitvi in vzdrževanju omrežja, kar je jasno in nedvoumno pojasnil predstavnik Telekoma na sestanku s krajani 19.11.1995. Potrdil pa je tudi, da Telekom v prejšnjih letih ni vlagal denarja v te namene. V odgovoru Telekoma je to zanikano. V začetku graditve omrežja je bil telefonski kabel 100 parov, kasneje je vanj udarila strela in je ostalo samo še 70 parov. Telekom pa poškodovanih 30 parov ni popravil. Ponekod v Jur-ni vasi so celo delavci Telekoma napeljali telefonski kabel kar po električnih drogovih. In primer g. Pelka iz Podgrada 20 a, kateremu je Telekom napeljal kabel (omrežje do drugega soseda) kar čez vse podstrešje njegove hiše, ne da bi mu priključil telefon. Primer krajana, ki ima na svojih parcelah 13 drogov. Pristal je na soglasje kakršne koli odškodnine, z namenom, da bo dobil telefonski priključek. Obenem je moral prispevati drogove in kopati jame zanje in sodelovati pri napeljavi in postavitvi omrežja. Nazadnje pa je ostal z dolgim nosom.
Predstavnik Telekoma je tudi primerjal položaj Telekoma z nemško Bundespost, pri tem pa se ni zavedal, da primerjava med Slovenijo in Nemčijo ni mogoča. Znano je namreč, da imajo v Nemčiji 2 telefonska priključka na enega prebivalca. Slovenija pa je ena izmed držav, ki imajo najmanj razvite telekomunikacije. Pričakovali bi, da bi Telekom zaradi tega več investiral v telefonijo. Omeniti pa je potrebno tudi možnost manipulacije s strani Telekoma pri navajanju tehnične zmogljivosti omrežja. Po našem mnenju bi moral zmogljivost omrežja oceniti neodvisen strokovnjak. Obstaja jasno izražen namen Telekoma za doseganje čim večjega dobička, pri tem pa pozablja, da so kot monopolist na področju telekomunikacijskih storitev v večinski lasti države, in nedvoumno je tudi, da so krajani KS Podgrad državljani te države, kateri plačujejo davke in prispevke. Telekom pa se obnaša do nas kot do tretjerazrednih državljanov.
Telekomu kot lastniku našega omrežja javno zastavljamo naslednje vprašanje: zakaj bi morali mi, ki nimamo telefona, dati 800 DEM za posodobitev in vzdrževanje omrežja? Ne vemo tudi, na kakšen način je Telekom prišel do lastništva nad telefonskim omrežjem v naši KS. V primeru, da ne bi prišlo do dogovora in da bi vsi zainteresirani krajani pridobili telefon po 103.000 SIT, bomo vzeli stvari v svoje roke in porušili omrežje. Kar bo sramota za nas, Telekom in vodstvo KS Podgrad.
Naše zahteve ostajajo enake v upanju, da je možno dogovarjanje z vsemi vpletenimi subjekti v korist rešitve telefonske problematike krajanov, ki so ostali brez telefonskega priključka.
Krejani KS Podgrad (69 podpisov)
Enim dovolilnice, druge na vlak
Dol, list št. 52, 28. decembra
Ker se je Alojzij Lukšič odzval na moje pisanje o avtoprevoznikih, sem se čutila dolžna dati nekaj pojasnil. S tem se nikakor nisem opravičevala, saj ne vidim razloga za to. Prav tako ne vidim nobenega smisla v nadaljnjem razpravljanju. Prav resno namreč dvomim, da bi se lahko spravila na raven g. Lukšiča. Če bi to zmogla, bi verjetno zdaj sedela v parlamentu, trgala iz vsebine odlomke, jih povezovala, kombinirala in iz tega sklepala ter vzbujala pozornost. Ne, to ni v moji naravi, zato enostransko zaključujem tako razpravo v časopisu. Trdno sem namreč prepričana, da ima Dolenjski list dovolj razumnih bralcev, ki znajo sami kar dobro presoditi, kdo piše zmedeno.
BREDA DUŠIČ GORNIK, novinarka
•	Ljubljansko univerzo bi veljalo preimenovali v Katoliško univerzo dr. Edvarda Kardelja. (Mladina)
•	Rajši sem Veliki gobar kot Veliki gobec. (Dolanc)
•	Tisti, ki ne čutijo teme, se ne bodo ozirali po svetlobi. (Buckle)
‘Izobčenci
Te dni pred novim letom sem pri Maximarketu srečal državljana z imenom Jože Smole. Počasi je hodil s pogledom, uprtim nekam v daljavo. Izmenjala sva besedo ali dve in šla spet vsak svojo pot. Drugih ljudi z nekoč vsem znanimi imeni ne vidim več nikjer - razen tistih, ki jih televizija pokaže na kakšnem parlamentarnem zaslišanju.
A tokrat me je obšlo vprašanje: ali je kdo te dni v stampedu novoletnih sprejemov in državnih proslav kam povabil tega moža in druge, ki so nekdaj zasedali najvišje položaje? V zadnjih letih kot novinar, ki pa me vendarle vabijo vsepovsod, čeprav sem prav tako skoraj odslužen, na nobenem sprejemu nisem videl ne njega, ne nekdanjega predsednika predsedstva tedaj svetovno znane zvezne države, ne poslovodij nekoč naddržavno močne ju-gopartije. Nikogar. Vsa taka vabila gredo mimo njih, kakor da bi jih bilo kdaj kako sodišče obsodilo in izobčilo.
Ta neomikani odnos se je začel s Peterletovo vlado, nadaljuje pa se še danes. Jasno je sicer, da nekateri izmed njih ne morejo, ne smejo ali tudi nočejo več aktivno politično delovati, kar je razumljivo. Ni pa razumljivo, da je družba popolnoma zavrgla njihovo znanje, izkušnje in osebnostne vrednote. V zahodnih demokracijah na primer zadrži veleposlanik svoj naziv do smrti. Enako marsikje tudi predsedniki držav. Ne le to: v ZDA in drugod v razvitem svetu nekdanjim vidnim veleposlanikom in ministrom ponudijo položaje univerzitetnih predavateljev ali svetovalcev ter dohodke, ki so celo večji, kakor pa so jih imeli kot državni reprezentanti.
Kdo pa v današnji Sloveniji z izrazito neizkušeno zunanjo politiko poprosi za nasvet recimo nekdanjega odličnega jugoslovanskega veleposlanika v OZN, v Moskvi, na Japonskem? Nihče! Kdo se kdaj posvetuje z enim izmed dveh Slovencev, predsednikov predsedstva SFRJ? (Drugi je na oblasti.) Kdo kdaj pobara za izkušnje nekdanja še živeča podpredsednika zvezne vlade, ki zagotovo bolje poznata metode in mentaliteto beograjskih politikov kot na primer Thaler? Nihče! Današnji slovenski samovšečni oblastniki znajo vse brez njih. In kar je še hujše, zanje ti ljudje očitno sploh ne obstajajo več, čeprav so se vsaj mlajši izmed njih v Beogradu vendarle borili za slovenske interese - ali iskreno, ali samo na zunaj, uspešno ali neuspeš no, to ni tema tega prispevku Najvišje položaje so zagotov< vsaj delno uživali tudi zaradi svojih sposobnosti.
Predvsem pa je treba spoštovati njihovo dostojanstvo svobodnih državljanov v povezavi z dolžnim neosebnim upoštevanjem visokih položajev samih, ki so ji zasedali. Zato torej ne bi bilo nič narobe, temveč samo kulturno in človeško, če bi jih Kučan, Drnovšek ali Školč povabili na kozarček in jim vsaj ob novem letu voščili dobrega zdravja, kakor se to spodobi - če jih že nimajo česa vprašati. Ali pa se jih, ti korenjaki, morda celo bojijo?
JOS TURK
Znanost -odkrivanje novega sveta ]
Ob novi, 8. številki Krkinega
Utripa
Najpomembnejšemu dogodku v tovarni zdravil, ko so pred dnevi
tovarni zdravil, ko so pred dnevi jc odprli nov razvojno-kontrolni JD| center, kije največja Krkina naložb ba v zadnjem desetletju, je prilago- t(! jena tudi vsebina nove številke j glasila Utrip. Že nekaj tednov dela ]■ v novi zgradbi centra 155 delavcev sektorja za raziskave in razvoj tet ® sektorja za upravljanje kakovosti.
Na laboratorijskih površinah je A funkcionalno povezan razvoj far; macevtskih tehnologij, razvoj S analize, stabilnosti in embalaže. Nove delovne prostore sta dobila tudi center za validiranje in center za kalibracijo. Dragocena investicija, ko je Krka za novi center skupaj z opremo namenila 24 milijonov DEM, je eno izmed jam- „ štev, ki zagotavlja tovarni delež na . razvitih tržiščih po svetu tudi V ^ tretjem tisočletju.
O tem, da bo Krka izplačevala:1 prve dividende delničarjem konec prihodnjega leta, govori Jože Colarič, namestnik generalnega di-rektorja, za marketing in finance, jv V novih prostorih delajo že od Q‘ začetka jeseni tudi sodelavci od- g delka za biološko kontrolo sektorja za upravljanje kakovosti. Ta j" oddelek je edini v državi, ki ima ‘a dovoljenje ministrstva za zdrav;
ctA/r* rta tahlro rmravlta anali7p tuni
ni
sc
t.i
dovoljenje ministrstva za zdravstvo, da lahko opravlja analize tudi ( za Zunanje porabnike. Vanj j'» I Krka vložila 1,5 milijona DEM. M Barbara Bulc niše o velikih K
Barbara Bulc piše o velikih Krkinih možnostih v Ameriki, saj njene konkurenčne prednosti us-trezajo strogim zahtevam FDA; ni Avtorica predstavlja Krkine dosto-j nJ pe do številnih informacij in kon- P( taktov na tem ogromnem farma- 8* cevtskem trgu, ki je lani dosegel 80 nt milijard USD. Zanimivi so podat-ki o čedalje pomembnejšem Krki- e' nem trženju na Češkem in o stikih ?E tovarne z Rusko federacijo, kjel lz bo Krka letos prodala za okoli 45 m milijonov dolarjev izdelkov. Krka P’ je bila tudi na kijevski razstav: et Zaščita zdravja in je podpisala sl; prve pogodbe z Azerbejdžanci' n< Utrip piše tudi o simpoziju ni P1 Madžarskem in udeležbi Krke n( Kl predstavitvi slovenskega gospo P1 darstva v Budimpešti.
O četrtstoletnem jubileju Krki' ai nih nagrad, ki so postale seme j :.c obilo sadovi, odgovarja prof. df P, Miha Japelj. O njih govori tud ni akademik prof. dr. Branko Sta novnik, dolgoletni mentor več kc(
50 Krkinih nagrajencev. Alenk: Pučko predstavlja program razšir
ou tvrKinin nagrajencev. Aienio Pučko predstavlja program razšir jenih kolegijev sektorjev, ki pri' v
jenih kolegijev sektorjev, ki pri: spevajo k visoki kakovosti proizvoj P; dov storitev in medsebojnih odno ra
sov.	_ ..
Tg lj(
/J30 LET ŠOLSTVA n!
ŠMARTNO PRI LITIJI - Za Pr četki tukajšnjega šolstva segajo * ^ leto 1665, ko je začela v zasebd Jr hiši delovati enorazredna šola v‘ Leta 1868 je takratni šolski nad je zornik Josip Burger v prostori!] pc šmarske mežnarije ustanovil prv4
'š
šolo. Po osmih letih pa so odpri1’ (i novozgrajeno šolsko poslopje j St stavbi sedanje pekarne. Leta 196! trj pa so se učenci preselili v nov< ju moderno šolo. Sedanjo so zarad St vse večjega števila učencev trikra nt dozidali, pa je še vedno premajh le na. Danes je na šoli 22 oddelkov: 530 učenci. Na osrednji slovesnost P< so poleg šolskega pevskega zbori pod vodstvom Janka Slimška na st/ stopili tudi Slovenski oktet in reci J?* tatorji. V prenovljenih šolski* J,0 prostorih je bila na ogled tud Ui razstava del učencev.
PODMLADEK DOLENJSKEGA LISTA Z BOŽIČKOM - “Zakaj M £ ne?” smo rekli v naši hiši in na “božička ” v organizaciji turistične agenciji Mana povabili otroke in vnuke naših naročnikov in bralcev. V sredo popo\ sti dne se je v avli osnovne šole Grm zbralo toliko otrok, da je Božičku ij (z Papirusa zmanjkalo daril. Otroci so se sladkali z “ježkovimi ” bomboni, jem pr mandarine in napihovali balone. Nataša Papež iz Mane je v.ve otroke učiti ga plesati, vzdušje pa je bilo tako prisrčno, da bomo prireditev drugo lete fo ponovili. (Foto: Majda Luzar)	j go

Le promocija površnosti in neresnic
Kritičen pregled knjige Božidarja Flajšmana “Sledovi časa” s podnaslovom “Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945”

I Pred časom je izšla knjiga “Sledovi časa...”, katere založnik in avtor je g. Božidar Flajšman, po-' znavalec belokranjskih razglednic, j Knjig, ki predstavljajo Slovenijo na osnovi starih razglednic, je že precej, saj jih je od prve (1. 1986)
“ ugledalo luč že več kot deset. Av-e torji teh knjig, po večini zbiratelji a in ljubitelji razglednic, predstav-v ljajo in interpretirajo razglednično I gradivo z različnih vidikov, vse pa j vodi načelo, da bi bile knjige e napisane korektno in strokovno. Čeprav se takšne knjige običajno pišejo za širšo javnost, so se med zbiratelji in pisci doma in v svetu uveljavili določeni kriteriji in pravila, ki se jih je priporočljivo držati. Razglednice, izvrstni primarni zgodovinski vir, reprezanti-rajo materialno in duhovno kulturo prostora in časa svojega nastanka, imajo hkrati tudi svojo lastno zgodovino in kritiko, ki jo mora upoštevati vsak resnejši la, raziskovalec, ki posega po tovrst-“ nem viru. Bibliografska obdelava y sodi v bibliotekarsko stroko, med j. t.i. drobni tisk, njih obdelava pa je e predpisana po mednarodnih stan-1(j dardih, ki jih predpisuje 1FLA. j. Flajšman se je lotil predstavitve r. Bele krajine na sebi svojsten način, ne oziraje se na uveljavljena nače-lž la in kriterije, ki veljajo pri nas in vj v svetu, saj se mu ni zdelo potrebni no, da bi bogato slikovno gradivo ^opremil z ustreznim komentarjem.
Najprej si oglejmo Flajšmanovo j. ugotavljanje časa nastanka raz-■ glednic. Ugotoviti čas nastanka razglednic, ki nam služi kot temeljna orientacijska točka za nadaljnje raziskovanje, je ključnega pomena. Določanje starosti razglednic v glavnem ne terja posebnega napora za malo bolj izkušenega zbiratelja, kajti same nudijo cj.! elemente, na katere se lahko kar zanesljivo opremo (tisk, tehnika ei izdelave, žigi pošte, znamke, raz-4f mejitvena črta 1904, sporočila, predmet prezentacije, založniki lV| etc.). Če razglednica ni bila odpo-|j slana ali je poškodovana, čas njenega nastanka vendarle lahko približno ocenimo. Večina belokranjskih razglednic je nastala med leti 1897 - 1914, torej v zlati dobi razglednic nasploh razglednice, izdane med prvo svetovno Vojno, so redke. V stari Jugoslaviji je nastalo manjše število razgleduj nic; nekatere so tudi ponatisi la prejšnjih, po izdelavi in kvaliteti pa o so veliko slabše ter so na oko taki koj prepoznavne. V glavnem so jr bile natisnjene v novi državi, tako rjj v Ljubljani kot Zagrebu, sčasoma J pa se je začela uveljavljati foto l0l razglednica.
Od 185 razglednic, ki so objav-rg ljene v tej knjigi, je avtor 140 -1 razglednicam starost prisodil s “približno let ...”, pri šestih je navedel, kdaj so bile odposlane, ra. pri trinajstih pa leto tiskanja (to so ', večinoma secesijske razglednice, 5[1 ki imajo na robu natisnjeno leto , natisa), pri 26-ih pa je razbral čas i jz vsebine ali ga določil kar po svo-l0. je. Kaj pomeni avtorju “približno”, rl1 poglejmo na primerih: rVf Dvodelna razglednica Vinice ,r 1 (št. 73) predstavlja hišo trgovca e j Sterka v Črnomlju in njegovo >6' trgovino v Vinici, starost po avtor-
ad
glednic, ki so bile natisnjene pred prvo svetovno vojno.
Da bi branja željnim kupcem knjige bilo zadoščeno, avtor ponatisne tekste pomembnih slovenskih mož, ki so med drugim pisali tudi o Beli krajini.
Prvi avtor, katerega dele knjige se je avtor odločil ponatisniti, da bi Metličani in Črnomaljci lahko kaj zvedeli o svoji zgodovini, je pater Florentin Hrovat, duhovnik in učitelj v Novem mestu, umrl leta 1894. Pater Florentin je poleg učiteljevanja še prevajal, objavljal življenjepise misijonarjev, priredil 9. natis Baragove “Dušne paše” in še kaj. V letih 1881-1884 je po raznih virih sestavil kratko zgodovino kranjskih mest (Vrtec, 1881-84). Leta 1885 pa je bila “Kratka zgodovina kranjskih mest” ponatisnjena v Novem mestu pri tiskarju in založniku J. Krajcu. Knjiga je bila že ob svojem nastanku sprejeta kot neobjektivna, nekritična in kpt taka strokovno neuporabna. Če vzamemo v roko resnejše delo, npr. knjigo Frana Zvvittra: “Starejša kranjska mesta in meščanstvo”, se lahko prepričamo o strokovni vrednosti Florentinove knjige, saj je dr. Zvvitter ne omenja niti v opombah. Prav tako ga ne omenja prof. Jože Dular v svoji knjigi “Metlika skozi stoletja”, izdani leta 1986. Ponatis in objava Flo-rentinovih zgodovinskih orisov Metlike in Črnomlja v Flajšma-novi knjigi spoznanjem znanosti današnjega časa ne ustreza.
Drugi avtor, katerega odlomke je ponatisnil, je vsem znani Janez Trdina, pomemben in zaslužen mož. Kdo ne pozna njegovih “Bajk in povesti o Gorjancih” in tudi njegovi “Izprehodi v Belo krajino” so marsikomu znani!. Znano pa je tudi, da je bil sila nagnjen k pretiravanju in izmišljanju. Še posebej velja to za “Izprehode v Belo krajino” iz leta 1873 in 1874. Ko je v teh letih proučeval pivske in spolne razvade Belokranjcev, je nekje v sentiški okolici pri kupici vina zapisal: “Če se mi te bukvice izgube, stori tisti, kijih najde, najbolje, da jih uniči (kar ga lepo prosim), ker so opazke, v njih zbrane, brezkoristne in včasih tudi pohujšljive za vsakega, ki se ne peča kakor jaz s slovensko etno-gnozijo”.
Tretji avtor je župnik iz Adleši-
ZAHVALA
V nedeljo, 24. decembra, so bili v vas Stranje pri Škocjanu poklicani s policijske postaje Šentjernej policist g. Grgovič, njegov sodelavec in vodja izmene iz Novega mesta, kjer so razumno posredovali v sporu z mojo (neiskreno) življenjsko sopotnico B. C. Za tak odnos in ravnanje, ki mi je v tistem trenutku veliko pomenil, se jim javno zahvaljujem.
ALOJZ RODIČ Stranje pri Škocjanu 5
>v< iu “približno leta 1905”. Trgovec Sterk pa je hišo, ki je upodoblje-
ra’ na na razglednici, zgradil šele ,jh letih 1910-13.
>v! Zanimiva je tudi Železniška ust Postaja Semič (št. 171): “pribl, leta 0rl 1915”. Po izdelavi je razglednica na starojugoslovanska in tudi železni ničarji nosijo jugoslovanske uni-forme. Avtor rajši ugiba o letu, kot J da bi navedel: poslana leta 1928.
Nejasno je, kaj je hotel avtor povedati o prodaji bencina v Čr-J homlju. Glavni trg v Črnomlju, 1 fazgl. št. 33, št. 34 in št. 35, “pribl. Jeta 1915”, “pribl, leta 1920” in 1 “pribl, leta 1925” in komentar: “... pred hišo na desni je lepo videti razvoj prodaje bencina’. Vse tri razglednice so napačno datirane: Prva je najmanj deset let mlajša i (izdelava, oblika in vsebina), ostali dve pa sta nastali po letu 1929 I (prizidek k hiši na razglednicah bil | pozidan po letu 1929). Poleg bencinske črpalke in soda, v katerega f nekdo toči, ni videti nič takega, kar hi opozarjalo na razvoj prodaje bencina.
1 Moj namen ni recenzija Flajš-inanove knjige, ki bi morala ugo-n loviti še druge nepravilnosti, CIJ: netočnosti in površnosti, ki se vr->°* stijo od razglednice do razglednice k j' (za njo bi moral avtor poskrbeti c‘‘‘ pred izidom). Iz zgoraj navedenc-čm ga pa je več kot očitno, da avtor ne M«Toči tako prepoznavnih starojugoslovanskih razglednic od raz-
PROTI FRANCOSKIM JEDRSKIM POSKUSOM
Mladi demokrati Slovenije ogorčeno protestiramo proti ponovnemu jedrskemu poskusu, že petemu, ki ga je Francija izvedla na atolu Muruora v tem letu. Ne moremo se strinjati s cinizmom, s kakršnim je Francija na najbolj nehuman način zaželela srečno in zdravo novo leto 1996 ne samo prebivalcem tihomorskih otokov, temveč vsemu svetu.
Mladi demokrti Slovenije ob tem lahko samo ponovno ugotovimo, da slovenske vlade ni med tistimi, ki obsojajo jedrske poskuse v vojaške namene, in da je s svojo kal-kulantsko podporo Franciji, ko v novembru predstavnik Slovenije v OZN ni glasoval za resolucijo o popolni prepovedi vseh poskusov v vojaške namene, zdaj in v prihodnje sokriva za to in vsako prihodnjo takšno uporabo jedrske energije. Mladi demokrati Slovenije zato ponovno zahtevamo, naj se vlada Republike Slovenije jasno in konkretno opredeli za podporo prepovedi vseh jedrskih poskusov v vojaške namene.
IGOR HORVAT predsednik Mladih demokratov Slovenije
čev in zbiratelj ljudskega izročila Ivan Šašelj. Ža Belokranjce je pomemben kot pisec kronike adlešičke fare, predvsem pa kot zbiratelj ljudskega izročila, ki gaje objavil v dveh knjigah “Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada”. O svojem delu je povedal, da so vsi podatki “kolikor mogoče natanko po ljudskem pripovedovanju” zbrani. Belokranjci smo mu lahko samo hvaležni, njegovo delo pa bo ostalo in ga bodo uporabljale tudi kasnejše generacije.
Sam izbor razglednic in njihova postavitev je nenavadna. Prizori, kijih slikajo razglednice, ne sledijo premišljenemu konceptu. Predvsem pa je problematičen izbor. Zakaj se zdi potrebno avtorju razglednice z enakim prizorom dvakrat ali trikrat ponoviti? Na njihovo mesto bi lahko prišla kakšna druga iz bogate zbirke “šeststotih”. Lahko bi bilo nekaj več razglednic natisnjenih s hrbtne strani; tako bi bralec lahko spoznal zgodovinski razvoj same razglednice; videl bi pisavo ali podpis kakšnega pomembnega Belokranjca, npr. I. Šasija, O. Zupančiča, E. Gangla, N. Županiča. Na naslovnici knjige je bralcu namenil delček hrbtne strani razglednice (znamko), sicer pa ni razumel namena urednika knjige “Pozdrav iz slovenskih krajev”, ko je objavil hrbtne strani razglednic na notranji strani platnic. Bralec dobi občutek, da avtor o tem ni kaj dosti razmišljal in da se mu je, bog vedi zakaj, strašansko mudilo.
Tudi pri seznamu izdajateljev, tiskarjev, založnikov in navedenih virov in literature (slednje v glavnem ni uporabljal), avtor ni upošteva! uveljavljenih kriterijev. Navajanje stvarnih in konkretnih podatkov o razglednicah, navedenih na hrbtni strani, ki jih bralec ne vidi, je enako pomembno kot čas nastanka, bralcu pa nudi boljše razumevanje vsebine razglednic.
Pričujoča knjiga ni odgovorila zahtevam zbirateljskih in občih izdaj razglednic, ki se vrstijo po celem svetu. Manjka ji premišljena zasnova, odgovorna izbira gradiva, preverjena dotacija in opis, komentar, besedila, naslovnika in predstavitve, raznovrstnosti pri izbiri upodobljenih krajev in zlasti korektno, informativno, dejstvom zvesto spremljevalno besedilo o krajih in ljudeh. Avtor ni izrabil možnosti, da bi ob razglednicah iz Bele krajine predstavil pomembne osebe za zgodovino Bele krajine in Slovenije, kot mu to omogoča in narekuje gradivo, ki ga hrani Belokranjski muzej. Skratka avtorje zapravil priložnost, da bi Belo krajino in Belokranjce predstavil širši javnosti tako, kot si zasluži oz. zaslužijo. Sicer pa bodo o usodi tudi te knjige in njeni vrednosti odločili bralci, predvsem Belokranjci, katerim je predvsem namenjena ta knjiga.
(Delna ocena knjige je bila objavljena v Delu 21.12.1995, KL, v pričujočem prispevku pa sem navedel druge primere.)
ALOJZ CINDRIČ, prof.
,1'LAVZ NI OBVEZEN
Anonimneži
Gotovo nima jajc človek, ki si ne upa povedati svojega imena in priimka pod izjavo, s katero izničuje nekoga drugega. Mislim na anonimneže, ki se skrivajo pod “bralec z okolice”. Verjemite, da rr. je strah takšnih ljudi. Strah zato, ker nikoli ne veš, česa vsega je zmožen takšen tip narediti takrat, ko je prepričan, da zanj nihče ne ve. Morilci morijo, lopovi kradejo, ženske in moški prešuštvujejo, ker upajo, da bodo njihova dejanja ostala prikrita očem in javnosti. Ko ugasnejo luči v kino dvorani, se z neslanimi pripombami oglasijo “junaki”, ki so sicer pri svetlobi tiho kot miši. Ker so strahopetci, ker se ne cenijo, a upajo, da bodo cenjeni, če bodo povedali “resnico”, za katero si ne upajo stati s svojo osebnostjo. Dosežejo ravno obratno: prezir.
Prav zanima me, kdo so ti “pogumni” anonimneži. Moji prijatelji? Moji znanci? Moji sosedje? Ljudje, s katerimi pijem za šanki? Neznanci? Kdo so ljudje, ki pišejo anonimna pisma, v katerih možu sporočajo, da jih žena vara in obratno? Odgovor je lahko samo eden: to so pokvarjenci! Doma imam muco, ki ji je dal sin ime Žuža. Ob tem se je soseda, ki je tradicionalno vzgojena, zgrozila. “Živali nimajo imen,"je skoraj kriknila! Tone Fomezzi-Tof je v nekem intervjuju povedal: “Veliko nepodpisanih pisem dobim. Kaj storim z njimi? Vržem jih v koš!” Umno. Toda vsi ne zmoremo tega dejanja in nepodpisano tvezenje lahko naredi veliko škode. Nepopravljive.
Če boste kdaj šepetali v telefonsko slušalko, ne da bi se predstavili, vedite, da je na drugi strani žice tudi - človek. Za vsakim strojem je človek, in če ga poznate ali ne, ga lahko prizadenete. Pa kaj, prav to je namen vseh nepredstavljenih in nepodpisanih! Ponižati, osramotiti. Za vsako ceno, hkrati pa se smejati v pest v varnem zavetju anonimnosti.
Res: dejanja vredna aplavza! Pri zaprti sceni, kajti akterji si ne upajo pred soj žarometov.
TONI GAŠPERIČ
SNEG VSE POKRIJE - Vsi, ki so kakorkoli povezani z novomeško avtobusno postajo, so se lahko snega samo razveselili. Vsaj za nekaj časa je namreč zakril novomeško sramoto, ki pričaka domačega ali pa tujega obiskovalca postaje. Od daleč impozantna in po nekaterih izjavah ena najlepših zgradb te vrste v Sloveniji kaj hitro zbledi, ko si jo ogledamo pobliže. Posebno neprijeten je pogled na odprto gradbišče na nedokončanem delu postaje, ki ga mimoidoči uporabljajo kar za odmetavanje smeti in odtakanj: , no, saj veste česa. (Foto: B. D. G.)
VEČER INVALIDOV
NOVO MESTO - Novomeški invalidi smo se v petek, 8. decembra, zvečer poslovili od starega leta ter si zaželeli lepe praznike in srečo v novem letu. Društvo invalidov Novo mesto je namreč v OŠ Grm pripravilo božično - novoletni večer, ki se ga je udeležilo 200 članov in gostov. Najprej smo prisluhnili božičnemu koncertu Dolenjskega okteta in dua Breza, po večerji pa je sledila zabava s plesom. Izžrebali in obdarili so 21 prisotnih, izkupiček bogatega srečelova pa so namenili za obisk in novoletno obdaritev invalidov in starejših ljudi. Ob polnoči so ob čestitki vodstva društva člani prejeli tudi spominsko darilo - keramično skodelico s sladico “novoletni poljub”. A GREGORČIČ
Zidovom bodo vdihnili življenje
Ribniški grad bo dobil novo podobo in vsebino • Poleg čarovniškega muzeja naj bi v njem zaživela tudi kavarna starega tipa - Nosilec prenove bo Miklova hiša
RIBNICA - V prostorih ribniškega gradu, ki stoji v samem središču mesta, so trenutno muzej suhe robe in lončarstvu, Petkova galerija in poročna dvorana, v stari grajski pristavi pa so shranjene blagovne rezerve. Vse to gradu ne daje željenega utripa, zato so v Ribnici odločili, da bodo grajskim zidovom vdihnili življenje z novimi vsebinami.
Grajski kompleks bodo prenavljali v sklopu statusne in vsebinske prenove najpomembnejše kulturne ustanove v ribniški občini, javnega zavoda Miklova hiša. Za izvedbo prenove bo skrbela Mik-Ibva hiša, ki je poleg upravne enote, ki uporablja poročno dvorano, eden izmed obeh uporabnikov grajskih prostorov. Miklova hiša bo v prihodnje prevzela tudi upravljanje s celotnim grajskim kompleksom, s čimer bodo rešeni tudi dolgoletni problemi, do katerih prihaja zaradi nepovezanosti med obema uporabnikoma in ribniškim turističnim društvom, ki skrbi za Park kulturnikov in ki zadevajo vzdrževanje in upravljanje
grajskih prostorov.
Prenova Miklove hiše in gradu bo predvidoma trajala pet let. V gradu želijo najprej prenoviti stolp in dvorano, kjer so bili razstavljeni suhorobarski in lončarski izdelki. Stolp naj bi bil namenjen predstavitvi čarovništva, s čimer želijo v Ribnici izkoristiti zgodovinsko dejstvo, da je bila v njihovih krajih sežgana zadnja čarovnica na Slovenskem. Zgodovinski arhivi potrjujejo, da so ravno v prostorih stolpa v ribniškem gradu opravljali mučenje kol del postopka za dokazovanje čarovništva. O tem priča še nekaj ohranjenih predmetov, najpomembnejši pa je dokument o
V
Črnomaljski upokojenci poslali protest
Proti spremembi zakona o pokojninskem zavarovanju
Vlada z raznimi predlogi zakonov v zadnjih letih stalno vznemirja upokojence. Upokojenci že več let poslušajo zgodbe o preobremenjenosti pokojninskega sklada in prevelikem deležu pokojnin v bruto proizvodu države. Znano pa je, da naš pokojninski sistem ni zgolj pokojninski sistem, temveč država prek njega rešuje socialne probleme. V pokojninskem sistemu je kar za 27% stroškov, ki bi jih morali kriti država iz proračuna in ne delodajalci in zaposleni s prispevki.
V decembru pa so vlada in stranke pozicije pripravile dodaten predlog k spremembam pokojninskega zakona o tromesečnem usklajevanju pokojnin z rastjo življenjskih stroškov. S tako nameravano spremembo bi odpravili eno od osnovnih načel pokojninskega sistema, to je usklajevanje pokojnin z gibanjem plač.
„ Ker so upokojenci v občini Črnomelj zaradi takšnih namer vlade ogorčeni, sta se ob koncu decembra sestali vodstvi društva upokojencev in demokratične stranke upokojencev tečizrazili svoje nezadovoljstvo. Vladi ter strankam vladajoče koalicije so poslali oster protest. Med drugim so v njem zapisali, da se s predlaganimi spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju, ki so bile sprejete v drugem branju v državnem zboru, strinjajo, saj so bile usklajene tudi z upokojenci. Z novimi predlogi pa se nikakor ne morejo stlinjati, ker hoče vlada oškodovati upokojence in jim znižati pokojnine. To pa je napad na pravice upokojencev, ki so uzakonjene v zakonih in ustavi.
JANEZ DRAGOŠ
V
Vesti iz Črnomlja
•	Tri krajevne organizacije Rdečega križa iz Črnomlja so priredile srečanje starejših občanov; udeležilo se gaje nad 100 krajanov. Pred novoletnimi prazniki pa so aktivistke RK obiskale starejše občane, jim zaželele veliko zdravja ter izročile skromna darila.
•	V decembru se je pri Občinskem odboru ZB NOB Črnomelj
sestala komisija za spomeniško
varstvo in negovanje tradicij NOB in sklenila, da bodo njeni člani popisali stanje spomeniških obeležij NOB v občini. Na centralnem spomeniku na Gričku izvajajo sanacijska dela. Spomenik bo potrebno osvetliti, čeprav tega v načrtih ni, a občinski svet je o tem sprejel pozitiven sklep.
•	Ob koncu decembra je DU Črnomelj v Kanižarici organiziralo kegljaško tekmovanje. Najboljši rezultat so dosegli Metličani, za njimi pa so bili igralci Suhorja in Črnomlja. Tekmovale so tudi keg-ljačice iz Semiča.
•	Lani je planinsko društvo praznovalo 75-letnico delovanja. Ob tej priliki je ponatisnilo zanimivo knjižico Iz torbice belokranjskih palčkov, ki jo je zbral in ilustriral Albin Čebular, založila in izdala pa belokranjska podružnica Slovenskega planinskega društva 1925. leta. Kot je v predgovoru zapisal Ivan Zagažen, predsednik društva pred 75 leti, so pesmice in igrice, objavljene v knjižici, vzete “iz naroda zapadne Belokrajine”.
J. D.
tem, kako je potekalo sojenje Marini Češarek, ki so jo kot zadnjo na Slovenskem obsodili in
• ZGODOVINA ČAROVNIŠTVA - V pritličju stolpa nameravajo s slikovnimi gradivi in predmeti, ki so povezani s čarovništvom, predstaviti zgodovino čarovništva, v nadstropju pa naj bi bilo v eni sobi prikazano sojenje in sežig čarovnice, v drugi pa zgodovina Ribnice. Obenem nameravajo poročno dvorano preseliti v stavbo Miklove hiše, v gradu pa naj bi poleg prenovljene galerije in muzeju suhe robe in lončarstva, zaživela tudi kavarana starega tipa, kakršno je Ribnica v preteklosti že imela.
sežgali zaradi čarovništva v Dolenji vasi na Ribniškem polju.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZAHVALA
Ob vsakem izteku leta se delajo inventure za preteklih 12 mesecev in tako je tudi novomeški župan Franci Koncilija naredil pregled, za kaj vse so namenili denar iz proračuna. Del tega denarja je bila deležna tudi naša družina, saj nam je občina na naši domačiji plačala tri globinske vrtine za preiskavo tal, ki se skorajda udirajo. Čeprav točnih rezultatov raziskav še ni, verjetno ne gre pričakovati nič dobrega. Kljub temu se vsem občinskim možem, še posebej pa g. županu, zahvaljujemo, da se je ozri tudi na potrebe kmečke družine, ki je v stiski. Če bi to storili že pred leti, bi bilo verjetno več možnosti za popravo in obnovo, kajti sedaj je jasno, da na slabih, ugrezajočih se tleh niso le svinjaki in hlev, ampak tudi hiša. Upamo, da bo občina tudi vnaprej imela za nas veliko razumevanja. Lepa hvala pa tudi krajevni skupnosti Mirna Peč, Kmetijski svetovalni službi v Mirni Peči, ter občinskim kmetijskim svetnikom iz SLS.
ANICA ŽAGAR Jablan

“1
Krka je še vedno bogata
Šest najlepših ribiških trofej v letu 1995
Čeprav je pred leti dolenjski kraški reki Krki že pel navček, kaj takega po lanskem ulovu kapitalnih rib ne bi mogli trditi. Nismo v objektiv ujeli vseh velikih rib, vendar nas že teh nekaj lepih primerkov navdaja z upanjem, da se je umiranje reke ustavilo.
Začelo se je l.julija, ko je eden od najboljših novomeških ribičev Drago Grili ml. na Otočcu iz Krke potegnil 85 cm dolgega in 15,50 kg težkega krapa usnjarja, ki je prava redkost. Nenavadna ni njegova teža, saj doseže tudi 30 kilogramov, izjemno pa je to, da tako velika riba ugrizne v vabo.
Štirinajst dni pozneje, bilo je 14.julija, je Boris Gregorčič iz Ljubljane, član ribiške družine Novo mesto, v Krki pri Otočcu ujel kapitalnega soma, kije tehtal 20 kg, dolg pa je bil 1,51 m. Boris je izvrsten ribič, saj je lani na suho potegnil kar 19 kapitalnih somov.
Za ribiče je bil zlasti srečen avgust. Tako je 11. avgusta pod Seidlovim jezom v Novem mestu novomeški ribič Milovan Jovanovič zapel kapitalno potočnico, ki je tehtala 3,20 kg, dolga pa je bila 60 cm. Zanimivo je, da je postrv zagrabila na koruzo, saj je Milovan lovil platnice. Vendar ni ostalo pri tej postrvi. Na istem mestu, kjer vsako leto ujamejo saj enega kapitalnega sulca, se je 18. avgusta okronal s trofejo tudi Novomeščan Samo Verbič, ki pa je ujel 4,77 kg težko in 70 cm dolgo potočno postrv. Riba je tudi tokrat zagrabila na koruzo.
Istega dne, to je 18.avgusta, je imel srečen prijem tudi Straški ribič Sretan Madžarevič, kije v Krki pri vasi Otočec zapel 12 kg težkega in 131 cm dolgega soma, ki pa je bil poškodovan od krivolovca.
Nekaj dni prej, bilo je 12. avgusta, je Sretan Madžarevič preizkušal ribiško srečo v ribniku Mačkovci pri Brestanici. Ni zastonj namakal vabe, iz ribnika je potegnil 10,50 kg težkega in 97 cm dolgega tolstolobika, ki ni naša avtohtona riba in je bila v naše vode prenesena iz Rusije.
DRAGO GRIL ML. S KAPITALNIM KRAPOM - Tako velika riba je za odprte vodotoke prava redkost.
SAMO VERBIČ IN KAPITALNA POTOČNICA - Riba ni končala v ponvi, Novomeščan jo je s pomočjo konservatorja ohranil.
SRETAN MADŽAREVIČ IN RANJENI SOM - Takšni somi niso nikakršna redkost v Krki
Priimki in naselja v zgornji Kolpski dolini
Na območju zgornje Kolpske doline imajo mnoga naselja ista ali podobna imena kot ljudje, ki žive tam, v Kočevju, na Dolenjskem in drugod po Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in po svetu.
V zgornji Kolpski dolini na območju občine Kočevje in sosednjih hrvaških občin je veliko imen
naselij enakih ali zelo podobnih, kot so priimki prebivalcev iz teh
krajev. Naj začnem pri črkah A in Z, se pravi pri začetku in koncu abecede. V Kočevju imamo že dolgo policista, ki se piše Adlešič, kraj s tem imenom pa sicer ni na Kočevskem, ampak v sosednji Beli krajini. Ogromno je priimkov Žagar, in to povsod po Sloveniji, tako se piše tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji, veliko je Žagarjev v Osilnici in okolici (en izmed njih je bil do upokojitve direktor kočevske Name), Žagarvse je pisal tudi moj ded, DonjivŽagari so vasica med Osilnico in Čabrom na hrvaški strani Čabranke, tam, le malp pod Čabrom, pa so tudi Gornji Žagari.
Zdaj pa se sprehodimo šev med naselji in priimki od iznad Čabra pa do Dola, seveda spet po slovenski in hrvaški strani. Če izpustimo zaselek Štormi (Štorman) pri Novem Kotu na slovenski strani, naletimo blizu na hrvaški strani na zaselek Janeži. Priimek Janež je zelo pogost na slovenski strani, na hrvaški je ta priimek tudi znan, pogostejši pa je Janeš.
Tam blizu, tik ob državni meji, je še zaselek Tuški. Priimek Tušek je pogost na Hrvaškem (tudi Tusič
in Tuška), v Ložinah pri Kočevju
pa je gostilna Dallas, ki je tudi last Tuškovih. Muhovci so zaselek pri Goračih, najpogostejši sorodni priimek na tem območju pa je Muhvič, kot se piše tudi višja medicinska sestra v Osilnici. Blizu, tudi na hrvaški strani, je zaselek
Resmani, priimek Resman pa je
znan tudi v Kočevju. Še bolj znan priimek pa je Eržen, saj se je tako pisal tudi zdaj že pokojni predsednik občinske skupščine Kočevje, zvaselek Erženi pa je pri Pargu nad Čabrom. Blizu Čabra je zaselek Tropeti, v Kočevju pa živi in dela več krajanov s priimkom Trope. Pri Čabru so tudi Loknari, priimkov Lokner, Loknar pa je več. Blizu Resmanov je še zaselek Štimci, priimek Štimec je zelo pogost na slovenski strani Kolpe in Cabran-ke in tudi v Kočevju, na hrvaški strani (kjer je tudi ta zaselek) pa je sploh najpogostejši priimek Šti-mac, priimek štimec je tam zelo redek. Blizu Tršča oz. Trstja je zaselek Ferbežari, priimek Ferbežar pa je znan na hrvaški in slovenski strani (n. pr. v Bosljivi Loki), Frbežar pa tudi v Kočevju.
/DOMAČE TRNJE
•	Naše gospodarstvo je že dolga leta raj za voluharje.
•	Inšpektorji ne poznajo letnih časov: spijo zimsko spanje celo leto.
•	Stroški ob obisku papeža bodo verjetno pomenili "finančno pokoro ” davkoplačevalcev.
•	Mnoge fabrike v Sloveniji postajajo ",mrliške vežice gospodarst-
MARJAN BRADAČ
Najbolj delavni so pevc!
V spomin na Marija Kogoja in Franceta Prešerna -Sodelovanje s Škocjanci - Božični koncert in drugo
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
TURJAK - “Skladatelj Marij Kogoj je bil poročen s Turjačanko Marijo Podlogar. Vse do svoje smrti 26. februarja 1956 je rad zahajal na Turjak, zato smo 15. marca 1956 ustanovljeni KUD Turjak poimenovali po njem,” je za uvod pred bližnjo 40-letnico KUD povedal njegov predsednik Franc Pečnik.
MIMOGREDE
Zakaj zvoni?
Nikoli nisem povsem sprejel misli pesnika Johna Donna, da noben človek ni Otok povsem sam zase, da je vsak človek kos Celine. Vedno sgm verjet, da so med nami tudi enkratni otoki, polni čudovitega cvetja, nevsiljive dobrote, duhovnega bogastva, pa tudi otoki strupenih kač, smrdljivega blata in duhovne revščine. In kakor taki otoki in otočki polepšajo ali pogršajo celino, tako taki ljudje polepšajo ali pogršajo življenje. Ali smo bili torej v preteklem letu kos celine ali posamezni otoki, je tisto temeljno vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak izmed nas. Kajti če si je med božičnimi prazniki vzelo življenje šestkrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah, potem res ni več pomembno vprašanje, komu z\’on zvoni, temveč zakaj zvoni.
MARKO POLENŠEK
Delo KUD je kasneje zamrlo, oživelo pa je leta 1987, ko so ustanovili ženski pevski zbor, ki ga vodi Olga Jež in ima 18 članic. Ta zbor od ustanovitve dalje pridno nastopa in je bil že dvakrat izbran med šest najboljših pevskih zborov v bivši občini Ljubljana-Vič-Rudnik, ki je štela 83.000 prebivalcev. Zbor bo imel božični koncert v cerkvi v Škocjanu pri Turjaku. Pet let pa uspešno deluje tudi moški oktet, ki prepeva predvsem ljudske pesmi. V okviru KUD so ustanovili še tri skupine: dramsko, plesno in recitacijsko. KUD ima skupno okoli 50 članov.
Franc Pečnik, predsednik KUD Marij Kogoj, Turjak
Dogovorjeno je že, da bodo ob 40-letnici smrti dostojno proslavili spomin na skladatelja Marija Kogoja. Slavnostni govornik bo skladatelj Jakob Jež, ki bo tudi na klavirju zaigral nekaj Kogojevih skladb. Nastopila bosta še pianistka Brina Brezovšček in violinist Branko Brezovšček ter domači Ženski pevski zbor. 8. februarja bodo proslavili slovenski kulturni praznik skupaj s KUD Škocjan, 15. marca pa 40. obletnico ustanovitve KUD. Še pred novim letom bo na TUrjaku gostoval KUD Škocjan z igro “Kadar se ženski suče jezik”.
J. PRIMC
PRIJELI. VLOMILCA V ZLATARNO
ČRNOMELJ - 18-letni N.
S.	iz Črnomlju je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja velike tatvine, ker je 26. decembra po 3. uri vlomil v trgovino Chic v Metliki in ukradel več zlatih izdelkov in denar ter s plenom pobegnil. Občan je dejanje takoj prijavil policistom in zelo natančno opisal storilca, tako da so ga prijeli prej kot v pol ure na avtobusni postaji v Metliki. Ukradene predmete, ki jih je bil osumljenec skril, so policisti vrnili lastnici trgovine L.
T.	iz Črnomlja, N. S. pa ji je s tem povzročil za 1.196.000 tolarjev škode.
Klepec brez naselja?
V deželi Petra Klepca, se pravi v ožji in širši okoli Osilnice in Čabra, nisem našel naselja ali zaselka Klepci. Pred letom in več pa sem na televiziji le naletel tudi na naselje Klepci. Med poročili o bojih se je kar nekaj dni zapored pojavljal tudi zemljevid, na katerem je bilo označeno naselje Klepci.
Pa vendar sem bil prepričan, da sem nekoč v neki knjigi bral tudi o vasi s podobnim imenom. Dolgo nisem mogel najti tiste knjige in podatka, končno pa se je vztrajnost poplačala in sem v knjigi o priimkih v Gorskem Kotarju našel zapis, ki pravi, da je v Gorskem Kotarju v zadnjem času zabeleženih 132 naselij ali delov naselij, ki niso nastanjeni, nastanjenih pa je 475. Popis iz leta 1818 je označil le naselja, ne pa delov naselij in zaselkov, čeprav jih naselje ima. Tako avstrijski popis iz leta 1818 beleži tudi neko naselje severno od današnjega Smrečja pod imenom Szmrecje Gorska (Gorsko Smrečje), ki se ne pojavlja v nobenem drugem popisu. Očitno so to naselje ostali popisi vključili kar v naselje Smrečje. Josip Pršle iz Vod (Vode so vas pri Smrečju, Smrečje pa je vas pri Malem Logu na Hrvaškem, ki je le nekaj km od slovenske Osilnice, op. pis.) mi je pomagal (namreč avtorju knjige o priimkih v Gorskem Kotarju, op. pis.) razrešiti in ugotoviti, da je star hrvaški naziv za Gorsko Smrečje pravzaprav Bresni Potok. Pred kakimi osemdesetimi leti (zdaj je že več kot 90 let, ker je bila knjiga tiskana 1983, op. pis.) “taj zaselak od 4 kuče nosio je prezime Gu-zovič, Janeš i Klepač”. Napisano je torej nekoliko nerodno, da ni povsem razumljivo, če je bilo zaselku med drugim ime tudi Klepač ali pa so tisto le priimki družin, ki so v tem zaselku takrat živele. Dejstvo pa je, da je Smrečje najbližja vas Malemu Logu (lugu), kjer naj bi bil po eni izmed inačic rojen Peter Klepec, po drugi pa je prišel sem za pastirja nekje od Osilnice, si tam sezidal hišo in tudi tam živel do smrti. V isti knjigi je omenjeno le še Klepeče selo, ki pa ni v občini Čabar, ampak Delnice.
Od Osilnice proti Fari
Pot nadlajujemo ob Kolpi od Osilnice navzdol, kjer je na slovenski strani vas Ložec, na hrvaški pa Ložac. Priimki Ložar in Lozer pa so znani na hrvaškem bregu Kolpe in tudi slovenskem, Ložar tudi v Kočevju. Na hrvaški obali Kolpe je vas Tlirke oz. Turki, ki naj bi dobi-to ime, ker je Peter Klepec do m preganjal Turke oziroma ker so Turki tam taborili. Priimkov Turk, Turek je v Sloveniji veliko, na Hrvaškem pa so še Turčič, Turina, Turkalj, Turkovič. Sosednja vas slovenskih Mirtovičev so hrvaški Gašparci, priimek Gašparac je zelo razprostran na Hrvaškem, več Gašparcev pa živi tudi v Kočevju. Podobni so še priimki Gašper, na Hrvaškem pa Gašpar, Gašparič, Gašparovič.
V zadnjem obdobju smo kar precej brali o Kužlju. Pravzaprav sta dve naselji s tem imenom, in sicer na slovenski in hrvaški strani Kolpe, znana pa je tudi slikovita Kuzeljska stena, ki je nekdaj domačinom služila za uro, saj so vedeli po tem, kako pada senca te stene, zelo natančno, koliko je ura.
DOLENJSKI LIST
vaš čeirikou prijatelj
REFERENDUM O NOVEM VOLILNEM ZAKONU
Mnenja in predlogi Mihaela Petroviča ml. iz Kočevja se mi zdijo vredni vse pozornosti. Nekajkrat previsoke poslanske in funkcionarske plače glede na njihovo neprimerno delo in nedoraslost položaju, ki ga zasedajo, burijo duhove po vsej Sloveniji. Še posebej je tako razmišljanje upravičeno danes, ko naša gospodarsko šibka država vse bolj in bolj sprejema in deluie po pogubnih mafijskih načelih. Enako zavzeto podpiram tudi mnenja in predloge Borisa Feldina in Mire Štros, da je potrebno najprej ozdraviti naš volilni sistem, o katerem je pisal že dr. Marko Kos. Vse bolj se namreč kaže potreba po vseljudskem referendumu za sprejetje novega zakona o volilnem sistemu.
IVE A. STANIČ
Podobni priimki so Koželj, Kuže-lički in tudi Kožar, saj naj bi po eni izmed inačic Kuželj dobil ime prav po človeku, ki je tu živel, dajal živali iz kože in kože obdelavah Kuželič pa je tudi blizu Petrine, kjer je danes mejni prehod. Še prej pa je na slovenski strani vasica Grivac. Na hrvaški strani niso znani podobni priimki, na slovenski pa, na primer pokojni novinar Dojenjskega lista France Grivec.
Že pri Fari imamo na slovenski strani naselja oz. zaselke Planina (priimek Planinc), Jakšiči (Jakšič), naprej ob cesti proti Kočevju pa še Krkovo (Krkovič), Gotenc (Go-tenc), Čolnarji (Čolnar), Delač (Delač), Lipovec pri Kostelu (Lipovec, Lipovac) itd.
Navzdol ob Kolpi do Dola in Prelesja ni več dosti naselij. Mnoga so delno ali popolnoma prazna. Nekatera imajo tudi podobna imena kot v zgornjem toku Kolpe in Čabranke. Zato jih kar bolj na hitro naštejemo: Žaga (Žagar), Muhovo (Muhič), Turkova Draga (Turk), pa še Kralji (Kralj), Kovača vas (Kovač).
Ta zapis naj bi bil spodbuda komu, ki bi želel podrobneje, znanstveno obdelati to temo.
JOŽE PRIMC
ZADNJA POROKA V LANSKEM, LETU - Vikend, ki je bil v znamenju prestopa iz starega v novo leto, so nekateri izkoristili tudi za vstop v \ novo življenjsko obdobje, kot zadnja pa sta na Otočcu svoj “da ” rekla Karmen Dragan iz Šentjerneja in Matjaž Kruljac iz Novega mesta. Zadnjima mladoporočencema v letu 1995 je srečo zažel tudi šen-tjernejski župan Franc Hudoklin, saj si Karmen in Matjaž urejata dom I v Šentjerneju. (Foto: T. G.)
BOŽIČNI KAKTUS SI 16 CVETOVI ZRASEL TUDI S POMOČJO MLEKA - Pri Žnidaršičevih zArtega pri Studencu so že dolga leta naročniki Dolenjskega lista, in ker v našem časopisu berejo tudi o raznih rekordih, so nam poka j zali tudi svoj dosežek. Seveda jeza božični kaktus s 116 cvetovi najbolj zaslužna gospodinja Nežka, ki ima zelo rada rože, zato ima veliko uspehov pri vzgoji,\ medtem ko je soprog Tone upokojen rudar (v ozadju plete jerbas). Naša go-stiteljica se razgovori in zaupa, da je pri zalivanju kaktusa dodajala celo nekaj mleka, ker je nekoč slišala na ljubljanskem radiu, da to nekaterim rastlinam dobro de. (Foto: P. P.)
OBISKALI 90-LETNICO - Predstavnice Krajevne organizacije Rdečega
križa Majde Sile, območne organizacije Rdečega križa iz Novega mesta, in Krajevne skupnosti Majde Sile so 28. decembra, obiskale starostnico z
Ragovega Amalijo Teropšič, ki je letos praznovala 90-letnico življenja. Ju bilantko so obdarile s priložnostnim darilom in ji zaželele obiler zdravja v| nadaljnjem življenju. Gospa Amalija je bila rojena v Kandiji kot hči znanega j Novomeščana Malenška. Nato se je poročila in preselila na Rogovo, kjer ' živi od leta 1917. Amalija je bila kmetica in znana branjevka na novomeški tržnici. Družina je skupaj z njo in možem Francem štela 9 članov. Živih je | še pet otrok. Pred tremi leti jo je bolezen priklenila na posteljo, tako da zdaj j zanjo skrbita vnuk Slavko in njegova žena Andreja, ki imata še vrtec. Amalija je bila obiska zelo vesela in je pohvalila, da domači lepo skrbijo zanjo. Iz oči ji kljub bolezni še vedno sije radost in volja do življenja. Ob tem jubileju se čestitki pridružujemo tudi mi. (Jože Hartman)
Za Veseli december
V času od 22. do 29. decembra so prispevali: Franc Hudoklin, s.p., 5.000 tolarjev; Cveto Šali, s.p., 1.500; Maal, d.o.o., Novo mesto, 10.000; Branko Koračin, s.p., Dol. Težka voda, 5.000; Mizarstvo Marjan Ilar, s.p., 5.500; Tomo Salopek, s.p., Straža, 2.000; Mestna občina Novo mesto 500.000; Zlatko Vidmar, s.p., Dolenjske Toplice, 2.000; Akumulatorska delavnica Blažo Tasev, s.p., 10.000; Tfatnik, d.o.o., 30.000; Dolenjska banka Novo mesto 100.000; Tabakum export import 20.000; Zdravstveni dom Novo mesto 30.000.
Po 1.000 tolarjev so prispevali: Jože Jakše, s.p., Šmarješke Toplice; Ljudmila Kapš, s.p., Bistro A, Novo mesto; Damjan Jerman, s.p., Straža; Martin 'Fratnik, s.p.; Viktor Lukan, s.p., Rumanja vas; Dušan Žagar, s.p., Uršna sela.
Po 500 tolarjev so darovali: Franc Ambrožič, s.p., Mirna Peč.
Iz občine Šentjernej so prispevali: Tehnoservis, d.o.o., 2.000; Albin Škedelj, s.p., Vrh, 2.000 tolarjev.
V delu in materialu pa so pomagali: Grafika Novo mesto 50.000 tolarjev.
Honorarju so se odpovedali v korist obdaritve otrok: Lutkovna skupina osnovne šole Center, god-beniki iz Šentjerneja, ansambel Rubin, ansambel Mercedes Band, družinski trio Novina, oktet Ado-ramus, Rudi Mlinarič, Smiljan Trobiš, Boris Petkovič-Oli, gostje iz Katalonije, skupina Lastovke, Zdravko Franko s soprogo.
Na žiro računu 52100-678-80209 je zbranega že 7.182.667,00 tolarjev.
Hvala vsem!
fr F'?-
Vzgoja za srečo
Pred leti sem imela otroka v bolnišnici. Poleg njega je ležal petleten fantek. Ko sta se od njega poslavljala starša, sta vedno rekla samo adijo, nobeden pa ga ni stisnil k sebi (tudi ves čas med obiskom ne), nobeden ga ni pobožal, poljubil itd. Kdo bo takim otrokom, ki jih ne objemajo, ne poljubljajo, ne pohvalijo za pridnost, privzgojil samozavest, nežnost in ljubezen? Pri vzgoji otrok ni treba kakšnih posebnih pridig. Otroci naj bi iz ljubezni med staršema dobili zgled za svoje poznejše življenje.
V Švici sem srečala družino, za katero lahko trdim, da je idealna. Starša sta vzgojila sta pet otrok in pri svojih 60-ih letih oba izžarevata zdravje, notranjo srečo in ljubezen. Kadar sta prišla ob vsakdanjem delu drug do drugega, sta se objela in poljubila. On ji je večkrat zašepetal: ”Rad te imam, ljubezen moja. ” Te čarobne besede, ki nič ne stanejo, bi tudi marsikateri Slovenki odpravile bolečine okoli srca, prenehali bi glavobpli, povečal bi se delovni elan, otroci bi postali bolj pridni... Kako malo je treba, da bi bili ljudje bolj srečni, pa žal ne vedo za načine, kako se dokopati do
lega' TINCA KUHELJ .	Šentjernej
IZŠLA JE “MOC VOLJE”
NOVO MESTO - Društvo invalidov Novo mesto vsako leto januarja izda novo številko svojega glasila Moč volje, ki jo dobi vsak član društva. Tako je že izšla letošnja deveta številka, ki prinaša številne novice in podrobnosti o delu in aktivnosti društva skozi vse preteklo leto 1995. Poleg tega glasilo prinaša društvena obvestila, program izletov in prireditev za leto 1996 ter nagradno križanko.
Solza za Blanko
Kako belo je bilo tisti dan! Bil je bel sneg. Bile so bele rože. Bile so bele sveče. Bila je bela ladjica.
In bila je žalost
Še bolj črna kot črna.
Prihajali smo, pokropili in čakali. Kdo ve, kaj? Morda besedo? Da bi jo slišali, besedo. Ali pa da bi jo rekli, besedo.
Besede ni bilo. Ni se mogla osmisliti. Zavestno. Potopila se je v molk. Samo da bi se izognila soočenju s trenutkom. Nekako tako, kot počno vrbe v logu, ko jim ujma pobere dragocene ptice. Zagledajo se v tolmune in vraščene v nemoč iščejo po dnu pisane okrogle kamenčke, iz katerih skušajo sebi v uteho oblikovati in obdržati podobo nekega časa, prostora, bivanja. Mozaik spominov, ki bo ohranil dogodke z vaj, nastopov, družabnih večerov.
Pokropili smo in čakali. Trenutek se ni dal preslepiti: moj bog, pred nekaj meseci je končala srednjo šolo! Blanka. Sopranistka. In smo ji rekli: ker se, žal, res ne izzide, da bi še naprej ostala pri nas, vključi se tam, kamor pač greš, v kak zbor. Saj ni pomembno, kje človek poje, da le poje! Pesem vedno vrača. Tudi kadar se zdi, da je zgolj pribežališče ali pa odlagališče used-
lin in prekipevanj. In bilo bi škoda zanemariti glas. Ravno mediti je začel, dobi-
vati pravo barvo, moč, gib kost, iskrenost in pesem gaje imela rada, čeprav mu ni mogla več uiti v višine. Ali pa ravno zato. Razumeš, Blanka? Poj in pridi nas obiskat!
Pa ne tako! Pa ne v beli ladjici!
Pokropili smo in čakali. Veter, ah pa je bil kamenček iz tolmuna, jc z odra sevniške dvorane prizibal melodijo:
Slavček med trnjem se je zganil in zapel.
Bel cvet divje rože je zakrvavel...
Je bila pesem zložena zate? Kdo ve? Gotovo pa bo ohranjala spomin na pot, ki smo jo skupaj prehodih.
Pevke, pevci in zborovodja MePZ Lisca iz Sevnice
Dl TAJI, IZ JOVSOV - V ozadju vrbe z dupli, v katerih gnezdijo nekatere redke ptice. (Foto: Drago Medved)
Zavidljivci so ostali brez besed
Ob odprtju nove šole v Fari, kije najlepše darilo za
Kočevski župan Janko Veber je ob slavnostni otvoritvi nove šole v Fari izjavil, da je to krona vseh naložb v občini Kočevje. Kaj naj šele na to rečejo učitelji in učenci te šole?
Otvoritev jc bila zadnji dan pouka v letu 1995. Kakšno prečudovito darilo, Božička ali dedka Mraza, vseeno! Da poleg urejenega in obogatenega prostora tudi lepe in tople besede veliko pomenijo, smo imeli priložnost slisati od ravnateljice šole. Njene besede v pozdravnem govoru so bile namreč zares enkratne. Da je tako, so potrdile drobne solze na licih prisotnih. Zadovoljna pa je bila tudi državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport ga. Teja Valenčič. Ob globokem zavedanju, kaj pomeni nova šola za tako močno zaostalo območje, kot kostelsko zagotovo je, je njena roka ostala mirna. Že njen prvi met je bi! popoln zadetek, kajti košarkarska
žoga, vržena iz njenih rok, je poljubila mrežico in trak z državnim simbolom, ki ga je ta mrežica čuvala. V tistem trenutku seje sprožil val navdušenja med številnimi gosti, starši, učenci in učitelji, ki so napolnili novo telovadnico. Spet je bilo moč opaziti rahlo rosne oči. Tudi tisti skeptiki, ki so imeli ob gradnji šole toliko pripomb, so ostali brez besed. Da je šola z dosedanjim delom dokazala uspešnost, je dokaz sodobni računalnik, darilo ministrstva.
Prepričan sem, saj tu živim in delam več kot 20 let, da bo nova šola prinesla veliko novega in da bo postala center vsega dogajanja. Ob vsem tem valu navdušenja pa le obstaja grenak priokus, ki so ga sprožili v času gradnje mnogi komentarji, pa ne samo v Kočevju, ampak predvsem v dolini sami. V Kostelu so tudi plesnive žemlje dobre! Pa srečno, Kostelci!
FRANC CIMPRIČ
Jovsi, ornitološki raj ob reki Sotli
V naravnem parku so zdaj zaščitene ogrožene ptice, kot na primer rjavorepa kozica, modroperuta zlatovranka in smrdokavra

Še en božič minil brez elektrike i
Naj bo bivališče še tako skromno, je na svojem, čeprav bi lahko pri hčerki živela bolje - Želje, da bi za novo leto dobila elektriko, se niso uresničile
DOLENJE RADUIJE PRI ŠKOCJANU - Ko se je danes 74-letna Terezija Zupanek pred štirimi desetletji primožila v leseno hišico ob cesti, v naselje, ki je posejano z zidanicami in vinogradi - tudi sama hišica je nekoč služila kot hram - si verjetno ni mislila, da se bo na ta dom tako navezala, da ga kljub skromi opremi v dveh majhnih prostorih ne bi hotela zamenjati za udobnejše življenje pri svoji hčerki. Še pred kratkim je upala, da bo ta božič pričakala v soju luči, žal je usoda obrnila drugače.
Terezija je kar nekaj časa spravljala denar za električno napeljavo. Danes ima kable napeljane do hiše in v njej, tudi luči in zunanja omarica s števcem so že nameščene, a Elektro toka ne priključi, ker so kabli prešibki in jih bo potrebno zamenjati. To pa ne bo mogoče pred pomladjo, tako da bo Terezija še nekaj časa odvisna od petroleja, ki ga kar veliko pokuri, saj pravi, da se ponoči ne počuti dobro, če ne gori petrolejka. Na srečo je v hiši, ki verjetno šteje več kot dve stoletji, vsaj voda, za katero je tudi sama pomagala kopati.
Rezka je v življenju doživela kar nekaj neprijetnih trenutkov. Med vojno je bila izgnana v Nemčijo, 10 let po vojni se je poročila in kmalu rodila hčerko m sina, pred 25-imi leti pa se je v Savinjski dolini njen mož
ponesrečil. Še prav dobro se spominja tistega 2. septembra 1970, ko je izvedela za nesrečo. Tri dni po njej je postala vdova z dvema otrokoma in skromnim posestvom na 30 arih, kjer je vinograd, nekaj jablan in orehov in manjša njivica, kjer je lahko pridelala nekaj hrane za družino. Sicer pa se ni nikoli bala prijeti zg delo. “H kmetom hodim na dnino; spomladi pomagam rezati, potem vezati,
DOMA JE NAJ LEPŠE - Če si ne morete predstavljati življenja brez elektrike, si ga Terezija lahko, čeprav je upala, da bo za novoletne praznike po 75-ih letih življenja ob petrolejki le lahko prižgala električno luč.
kasneje okopavati,” pripoveduje. Dela ji nikoli ne zmanjka. Tako je pred leti celo po trikrat na dan hodila v “tabrh”, da je lahko kupila tudi nekaj gozda.
Čeprav bi človek sprva pomislil, da je Rezki dolgčas, lahko kaj kmalu ugotovi, da sploh ni tako: družbo ji delata mačka in kokoška, s katero si občasno sicer skromna prostora po bratsko delita, kajti prejšnjo kokoš, ki je bila v hlevu, je uničila kuna. Pri najinem pogovoru so naju motile siničke, ki so trkale na steklo vrat. A trkanje ni naključno, prijateljstvo in zaupanje med Terezijo in pticami je nenavadno veliko in ptic kljub moji prisotnosti ni bilo prav nič strah zobati iz Rezkine roke.
Tudi drugače ji dnevi hitro minevajo. Malo gre na obisk k sosedom, ob nedeljah gre k maši ali se peš odpravi na Bučko, do katere ima kar uro časa, prebere kakšno knjigo, saj je naročena na Svet knjige, neprebrana ne ostaneta niti Kmečki glas in Dolenjski list. Čeprav že več let ni bila pri zdravniku, je nedavno tega morala k okulistu, peša ji namreč vid. Sama pa pravi, da ji pravzaprav nič ne manjka in se nima nad čim pritoževati, ko le ne bi že čutila let. In čeprav ji hčerka z možem ponujata udobnejše življenje nad Kostanjevico, se Terezija najbolje počuti tu, kjer je: “Sicer je skromno, a sem na svojem,” pravi.
T. GAZVODA
zrasti, lovsko gospodarjenje in ribolov, gibanje obiskovalcev Jov-sov itd. Prepovedani pa so vsi posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno dediščino in prizadeli njeno svojevrstnost. Predvidene so tudi denarne kazni.
Kaže posebej omeniti, da je bil eden izmed treh pripravljalcev osnutka odloka in vseh pripadajočih dokumentov, topografskih načrtov, fotografij in diapozitivov tudi lovec in član Diane inž. Hrvoje Oršanič, sodelovala pa sta tudi Andrej Sovine in Andrej Hudoklin.
FRANC ŠETINC
BILO JE PRED STO LETI
Nesreča za nesrečo
Iz Dolenjskih novic izbral Miloš Likar
Zopet je preteklo jedno leto in z mnogimi nadami smo nastopili novo. Bog daj, da bi bilo bolj srečno nego je bilo minulo. Leto 1895 bo našemu narodu ostalo v neizbrisljivem žalostnem spominu, ker toliko nadlog in hudih uim ga že ni kmalu zadelo nego v preteklih mesecih.
Prve dni lanskega leta je padlo toliko snega, da ga ljudje že davno nismo pomnili. Še marca ga je ležalo toliko, da so se vršile javne molitve za pomoč tej nenavadni stiski. Potem smo doživljali strašne povodnji. Sneg je zapadel še 16. maja in ležal tri dni v najlepši pomladi. Letina je bila zelo slaba. Bili so tudi veliki požari npr. v Toplicah, na Dobrovi, v am-bruški fari in drugod. Torej nesreča čez nesrečo. Najhujši udarec je zadal slovenskemu ljudstvu grozen potres o veliki noči - aprila. Rane katere je zasekala slovenskemu ljudstvu ta grozna nesreča, bodo se zacelile komaj v desetletjih.
Vendar pa moramo tudi nekaj veselega zabeležiti iz preteklega leta. Zadnje deželno-zborske volitve so dokazale prav sijajno, da naše vrlo kme- i čko ljudstvo se drži še vedno krepko starih katoliških in narodnih načel.
Dolenjske novice, januar 1896
SILVESTER NA TRGU - Okoli 500 Novomeščanov je nekaj minut po polnoči prišlo na Glavni trg in se v idiličnem zimskem vzdušju srečalo s prijatelji. Snežiti je prenehalo prav opolnoči in ob soju novoletnih žarnic in zasneženem trgu skorajda brez parkiranih avtomobilov je bilo letošnje srečanje enkratno doživetje. Petard je bilo le za vzorec, pa še te v snegu niso pošteno pokale. Namesto njih so se novoletniki kepali in plesali v snegu. Na sliki: folkloristi skupine Kres so se združno odločili za posilvestrsko zabavo na Glavnem trgu. (Foto: J. Pavlin)
ROMI PLESALI NA TRGU - Predzadnja od prireditev Veselega decembra na novomeškem Glavnem trgu je bila v znamenju Romov. V soboto popoldan so plesalci in pevci skupaj s svojim ansamblom folklorne skupine Romalen društva Rom predstavili svoje plese in pesmi številnim obiskovalcem, med katerimi, se razume, je bilo največ prebivalcev Zabjaka, romskega naselja iz Šmihela in Ruperčvrha, prišli pa so tudi iz šentjernejske in škocjanske občine. Mnogi “civili" bi si podobne predstave še želeli videti. Pred skupino Romalen so nastopili člani ansambla Ivana Puglja in se tako kot drugi, ki so nastopili v Veselem decembru, odrekli honorarju v korist obdaritve dolenjskih otrok. (Foto: J. Pavlin)
Občinski svet občine Brežice je septembra letos sprejel odlok o razglasitvi območja Jovsov za naravni spomenik. Gre za obsežen močvirni kompleks med reko Sotlo in Kapelskimi goricami, nekaj kilometrov severno od sotočja z reko Savo. V letu 1993 in 1994 so člani Društva za opazovanja in proučevanje ptic Slovenije, že prej pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, opravili temeljita ornitološka opazovanja v vseh letnih časih. Ugotovili so, da je na tej okoli 3 kilometre dolgi in 2 kilometra široki uravnani aluvialni ravnici prisotnih kar 20 vrst redkih in ogroženih vrst ptic, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji, med njimi tudi kozica, zlatovranka in črnočeli srakoper.
Jovsi so po pisanju dobovskega kronista Franja Vadnala dobili ime po nemškem Gnojničnem jezeru -Jauchesee. Besedo so v naši govorici skozi desetletja skrajšali najprej v Jause, nato v Jouse in nazadnje v naše Jovse. Kmalu se je tudi v uradnem katastru izgubila vsaka sled za nekdanjim Jauchesee.
Z Jovsi je povezana legenda o Turkih, ki so na iskrih in lahkih konjičih vpadali na slovensko ozemlje in tako tudi v Obsotelje. Ljudje so pred njimi pobegnili v močvaro; le malo je bilo takšnih, ki so jih turški konjeniki dohiteli in posekali. Turškim vojščakom ni prišlo na misel, da bi tako kot domačini vzeli po dve deski in jih polagali predse na vgrezajočo se zemljo. Ljudem se zato ni bilo treba bati, da bi jih zasledovalci odkrili in odpeljali v ujetništvo.
Naj na kratko opišemo vsaj tri vrste ptic, ki so že redke v svetu in že dolgo na rdečem seznamu ogroženih ptičev. Rjavorepa kozica je dobila ime po kozjemu meketanju podobnem glasu. Značilen me-me-me povzroči ptič, ko se mu repna peresa zatresejo. Kot prikazen smukne čez blatno obrežje, pridno zabadajoč dolg kljun v mokro zemljo. To njeno početje traja do jutra, toda že pri najmanjšem znaku nevarnosti z bliskovito naglico izgine v najbližje skrivališče. Za njo ostanejo le sledovi nožič in tisoči majhnih luknjic, ki se v zamotanih verigah vlečejo po blatu sem in tja. Manci so se zdeli, kot da so v blatnem pesku zarisani hieroglifi, čudno podobopisje, pisava ptičjega sveta.
Ko sem pred kratkim vodil po Jovsih znanega publicista Draga Medveda in akademskega slikarja Staneta Jagodiča, smo nenadoma zagledali, kako je ptič lepe barve priletel na trto v Podvinjah in zažvrgolel: “Krak, krak, krak!” Bila je modroperuta zlatovranka, ki gnezdi v duplih glavatih vrb,
prezimuje pa v vzhodni Afriki.
Smrdokavra nas bo presenetila s svojim značilnim “pu-pu-pu”. Zanimiva je tudi zato, ker ima zakrnel jezik in zato z njim ne more požirati hrane. Pomaga si tako, da zalogaj, ki ga izbrska iz iztrebka ali iz mehke zemlje, akrobatsko vrže v zrak, nato pa ga z odprtim kljunom hitro prestreže. Na glavi ima lepo perjanico, kot bi bila v princa preoblečena deklica iz pravljice. Njena prelepa obleka pride do pravega izraza šele v letu, ko je smrdokavra podobna velikemu metulju. Lahko bi se reklo, da ji ime sploh ne pritiče, razen če njen boter ni mislil na njeno brskanje po iztrebkih.
Jovsi so eno redkih poplavnih območij z veliko pestrostjo rastlinskih vrst in družb, med katerimi naj omenimo samo peruniko in šašje. Že zaradi prisotnosti naštetih vrst je bilo potrebno Jovse uvrstiti ob bok najvišje ovrednotenim “območjem naravne dediščine” v Sloveniji, kot je v Lovcu in strokovnih revijah pisal poznavalec ptičev Peter Trontelj.
V utemljitvi odloka je med drugim rečeno, da ekološke razmere opredeljujejo visok nivo talne vode in hidromorfna tla, ki jih je prvotno preraščal poplavni gozd, katerega ostanke še najdemo v sosednji Dobravi. Gozd je bil postopno izsekan, zato so Jovsi danes v vegetacijskem smislu območje močvirnih in vlažnih travišč, prepredeni s pasovi obrežne vegetacije ob odvodnikih ter številnimi posamičnimi drevesi, živicami in grmišči. Izraziteje je zamočvirjen zahodni del, vzhodni del ob Sotli pa je nekoliko višji in zato ugodnejši za kmetijstvo.
Na celotnem varovanem območju so dovoljene dejavnosti, ki so usklajene z biotopsko funkcijo: košnja,, paša, obdelovanje zemlje, vzdrževanje drevesne in grmovne
' BOŽIČNI DAR - Članice Slovenske ženske zveze pri SKD Kočevje so v soboto, 23. decembra, dopoldan v Šeškovem domu v Kočevju na prireditvi, poimenovani Božični dar, obdarile člane društva Sožitje in društva paraplegikov. Obdaritev je spremljal krajši kulturni program, pogostitev s čajem in slaščicami ob zaključku prireditve pa so obdarjenci in njihovi starši izkoristili za krajši klepet. (Foto: M. L.-S.)
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 4.1.
SLOVENIJA 1
9.45-0.15 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM PLESNO AKROBATSKA SKUPINA 10.25 BATMAN, amer. naniz., 12/32 10.50 OPAZUJMO NARAVO, kan. po-Ijudnoznan. serijav9/12
11.15 PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.50 TEDENSKI IZBOR
SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 10/13 15.20 SLOVENIJA V LETU 1995 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	TV DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 1/21
18.35	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	OTROKOM ZA PRAZNIKE, 11. oddaja
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 2/16 20.40 TEDNIK
21.35	KANADSKA GLASBENA ODDAJA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA
23.05	SOVA
HUDA TELESNA POŠKODBA, angl. nadalj., 8/10
SLOVENIJA 2
9.00 Euronews -10.35 Impulzi, ponov. -11.10 Poljubi me, Kati, amer. film -12.55 Innsbruck: smučarski skoki -16.00 Državljan Kane, ponov. amer. filma -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Okus po zločinu, angl. naniz., 1/10 - 21.25 Umetniški večer - 23.00 Slovenski jazz v klubu Gajo •
KANALA
7.00 CNN poroča - 8.05 Novice - 8.45 Fresno (ponov. 3. dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 3. dela) -10.30 Sirene (ponov. 16. dela) -11.20 Unpato (ponov.) -12.00 Novice -12.45 Video strani -16.00 Novice -16.40 Vreme -17.00 Dance sesion (ponov.) -17.30 Risana serija (ponov.) -18.00 Fresno (4. del. amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (4. del. amer.risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (58. del. Špan. hum. naniz.) - 20.30 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 21.05 Revolver (amer. film) - 22.40 Gost pike na A - 23.00 Novice
HTV 1
7.10TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Goldie in boksar (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 29/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Smrt Jugoslavije (dok. oddaja) - 21.10 Glasbena oddaja - 22.10 Podobica - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko-23.05 Triler
PETER, 5.1.
-14.15 Umetniški večer -15.00 Slovenci za obzorji Argentina, L del -16.00 Znanje za znanje -17.00 Posnetek veleslaloma -18.00 Po Sloveniji -18.45 Poglej me! -19.25 Pasje mesto, risana serija, 3/23 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum -20.35 Umor v družini, amer. nadalj., 1/4 - 21.20 Studio City - 22.20 Novice iz sveta razvedrila -22.45 Nor na reklame, 1/15
HTV 2
12.30 Video strani -12.45 TV koledar -12.55 Innsbruck: smučarski skoki -16.00 Kulturna krajina -17.00 Šopek dolarjev (ponov.) -17.30 Federacija in konfederacija -18.00 Skrivnostno življenje rastlin (serija za otroke, 3/52) -19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kitajska plaža (serija) • 21.00 Rešitev 911 (dok. film) - 21.50 Od 16 do 24 - 22.35 Seks, laži in video trakovi (amer. film)
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Fresno (ponov. 4. dela amer. nadalj.) -
10.00	Družina Adams (ponov. 4. dela) -10.30 Maručini kristali (ponov.) -11.15 Video strani -
12.00	Novice -16.00 Novice -16.40 Vreme -
17.00	Siam (oddaja o košarki -17.30 Dežurna lekarna (ponov. 58. dela Špan. naniz.) -18.00 Fresno (5. dela amer. nadalj.) -19.00 Pika na A - 19.3J Družina Adams (5. del amer. risane serije) - 20.00 To trapasto življenje (amer. naniz.) -20.50 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.20 Časovni stroj (amer. film) - 23.05 Novice - 23.15 Gost pike na A - 23.30 Siam (ponov.) - 0.00 Revolver (ponov. maer. filma) -1.55 CNN poroča
HTV 1
7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Ukradeni načrti (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 30/120) - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. oddaja - 20.45 Aplavz, prosim - 21.45 Sto let hrvaškega filma (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Dok. film - 23.55 Poročila
HTV 2
17.20 TV koledar -18.30 Triler -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavama “Na zdravje" (hum. serija) - 20.40 Ameriški film - 22.15 Latinica - 23.30 Ameriški film
SOBOTA, 6.1.
SLOVENIJA 1
7.45 - 0.45 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.35	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.55 OGLEJMO Sl!, angl. dok. serija, 11/12 9.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.50	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 1/11
10.10	SNEŽNA VILA JUK1, jap. risani film
11.35	ZNANJE ZA ZNANJE, ponov.
12.35	KVARTET TARTINI
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.00	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 1/10
14.50	TEDNIK
15.40 POLICIST S SRCEM, avstral. naniz., 22/26
16.25	STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. serija, 7/13
17.00	TV DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
O BOBENČKU IN PALIČKAH 17.30 IRSKA: ZLATI ČASI ZELENEGA OTOKA, L oddaja
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.35	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	TA PRESNETI BLUES
21.00	BIBLIJA
21.55	TURISTIČNA ODDAJA
22.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
23.00	ČUDNA ZNANOST, amer. film
SLOVENIJA 1
9.15-0.35 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.00	TEDENSKI IZBOR
MALI ČAROVNIK IN SNEŽINKA 10.10 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 13/26 10.35 KAN ADSKAGLASBENA ODDAJA
11.25	CRKNI, FRED, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.50	SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 1/9 15.20 ZVOKI GODAL
15.50	SVET V LETU 1995, ponov.
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH, 1/4
17.25	HEATHCL1FF, risana serija, 18/21
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 2/21
18.30	UMETNIKI ZA SVET 18.35 HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz., 18/26
20.30	PODARIM, DOBIM 20.40 POGLEJ IN ZADENI
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
HTV I
8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma 13.20 Dok. oddaja -14.45 Briljanten -15.35 Sve tovni reporterji -16.25 Poročila • 16.30 Sinovi Ne vihte -18.00 Televizija o televiziji ■ 18.30 Kdo pri haja na večerjo • 19.14 V začetku je bila Beseda 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna odda ja - 21.15 Ameriški film - 23.15 Dnevnik • 23.35 S sliko na sliko - 0.05 Nočna premiera: Poirot
SLOVENIJA 2
9.00 Euronctvs - 9.50 Maribor: Veleslalom, I. tek (ž) -11.15 Ne meč’te me stran, ponov. amer. filma -12.50 Veleslalom, 2. tek (ž) -13.45 V žarišču
NEDELJA, 7.1.
SLOVENIJA 1
6.45- 1.00 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI
7.20 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
8.05 ČEBELICA MAJA
8.30 SAMO ZA PUNCE, ponov. amer. naniz, 12/13
9.00	UMETNOST DIRIGIRANJA, L del
10.00	NEDELJSKA MAŠA, prenos
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	SLOVENSKA ETNOLOG 1JAPRAZNUJE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, ponov.
KARAOKE, ponov.
14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA
15.10	TO NE MORE BITI LJUBEZEN, amer. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE 18.45 LOTO
18.50 ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOVOLETNI3X3
21.40	IZIGRATI KRALJA, angl. nadalj., 1/4
22.40	TV DNEVNIK, VREME, ŠPORT
23.10	ZGODBA, KI JE NI, slov. film (ČB)
SLOVENIJA 2
7.00 Euronevvs - 7.50 Poglej in zadeni! - 9.20 Maribor: Veleslalom, 1 tek (ž) -10.55 Flachau: Veleslalom, 1. tek (m) -12.20 Veleslalom, 2. tek (ž) -13.15 Bischofshofen: Smučarski skoki -13.55 Veleslalom, 2. tek (m) -14.45 Smučarski skoki (nadaljevanje prenosa -18.30 Karaoke - 19.304x4 oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Policijska pištola, franc.-nem. film - 22.05 Novo leto v Sarajevu
KANALA
PONEDELJEK, 8.1.
SLOVENIJA 1
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Risani film -10.15 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.15 Maručini kristali (ponov.) -11.45 Dance sesion (ponov.) -12.35 Video strani -16.55 Vreme -17.15 Šolska košarkarska liga -
18.00	Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -
19.00	Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Vreme - 20.05 Čikaške zgodbe (amer. film, L del) - 21.20 Končna razsodba (amer. film) - 23.30 Vreme -23.35 Časovni stroj (ponov. amer. filma) -1.40 Ljubezenski vodič, 2. del - 2.10 CNN poroča
TOREK, 9.1.
SLOVENIJA 2
Opomba: Maribor: SP v AS, L tek od 9.25 do 10.20 ter 2. tek od 12.20 do 13.20 (ž); Flachau: SP v AS, L tek od 10.25 do 11.20 ter 2. tek od
13.25	do 14.25 (m)
8.00 Euronevvs - 8.40Tedenski izbor: Videošpon;
9.25	V vrtincu; 10.10 Tok, tok (kontaktna oddaja za mladostnike); 10.55 Poglej me!; 11.404x4 oddaja o ljudeh in živalih -17.45 Zardoz, amer. film -19.30 Risanka - 20.05 Antologija skupine The Beatles, glas. dok. film, 5/6 - 21.00 Večerni gost - 21.55 Svobodni padec, franc, drama - 23.30 Športni pregled
7.00 CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (18. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.15 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah)-11.30 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -12.15 Unpato (ponov.) -13.30 Video strani - 15.40 Šolska košarkasrka liga (ponov.) -16.25 Živeti danes (ponov.) -16.55 Vreme -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -18.00 Avto ljubezni (amer. mladinski film) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.05 Duša in telo (amer. nadalj., L del) - 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o
9.45 - 0.40 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM PRITL1KAVČKI, angl. nadalj., 4/J2 10.35 LJUBLJENA, LJUBLJENA
11.25 ZGODBA, KI JE NI, ponov. slov. filma
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.10	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.20 ZRCALO TEDNA
14.30	ZA TV KAMERO 14.45 FORUM
15.00 NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25 OGLEJMO Sl!, angl. dok. serija, 12/12
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 14/48 18.35 LINGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 15/22
20.40	PRO & CONTRA
21.40	TRAJANJA
22.20	NAPOVEDNIKI
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	HUDA TELESNA POŠKODBA, angl. nadalj., 9/10
SLOVENIJA 1
filmu - 21.35 Jeleni z zahoda (10,del amer. nadalj.)
'ponov.)-23.00 Končna
- 22.25Vreme - 22.30 Siam (ponov.) -razsodba (ponov. amer. filma) -1.15 CNN poroča
KANALA
9.45-0.15 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.15 OTROŠKI PROGRAM
DREJČEK IN TRIJE MARSOVČK1,3/10 10.35 UNICEF - KONCERT ZA OTROKE 11.45 PRIGODE PINGVINA POTEPINA, jap. risani film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, tv igrica 13.50 TEDENSKI IZBOR
AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, dok. serija, 1/10
14.20 OBZORJE DUHA 14.50 SVOBODNI PADEC, franc, drama 16.20 MOSTOVI
17.00	DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
SAMO ZA PUNCE, kan. naniz., 13/13 17.40 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 1/25
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 3/21 18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 13/20 20.40 MADEINSLOVENIA
21.30	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA
23.05	HUDA TELESNA POŠKODBA, zadnji del angl. nadalj.
HTV 2
11.45 TV koledar • 11.55 Posnetek veleslaloma (ž) -13,15 Posnetek smučarskih skokov -15.00 Film -16,45 Življenje na severu (serija) -17.30 Policisti s srcem (serija, 9/26) -18.15 Dok. oddaja -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport -20.10 Eufcmija (dok, film) - 20,45 Vidikon - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.15 Hr top 20
SLOVENIJA 2
Opomba: Ljubljana: Košarka 20.00 do 21.30 9.00 Euronevvs -10.50 Tedenski izbor: Sedma steza; 11.20 Osmi dan; 11.50 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija, 7/13; 12.20 Alpe Jadran; 12.50 Novoletni 3x3; 14.20 Opera-Figarova skladba -16.40 Opazujmo naravo, kan. poljudnoznan. serija, 10/12 -17.10 Okus po zločinu, angl. naniz., 1/ 10 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Da ne bi bolelo -19.15 Videošpon - 21.30 (Ne)znani oder - 22.15 Staromodna komedija, predstaa SNG Ljubljana
KANALA
7.00 CNN pojoča - 8.0C Dobro jutro- 8.45 Fresno (ponov. 6. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.30 To trapasto življenje (ponov. 16. dela) -11.35 Video strani -14.15 Jonathan (ponov.) -16.40 Vreme -16.45 R#6eo (ponov.) -17.30 Risana serija -18.00 Divje palme (L del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (7. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (19. del. amer. naniz.) - 20.30 Karma (oddaja na meji) - 21.40 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 22.10 Kako določiti poslovni potencial (3. oddaja) - 22.40 Gost pike na A - 23.00 Novice - 0.00 CNN poroča
SREDA, 10.1.
SLOVENIJA 1
10.15-1.15 TELETEKST
10.30	.VIDEO STRANI
11.00	OTROŠKI PROGRAM PA NE LE TO LETO 11.15 OTROŠKA ODDAJA 11.40 ROKA ROCKA
12.30 SLOVENSKA ETNOLOGIJA PRAZNUJE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
15.30	MADE IN SLOVENIA, ponov.
16.20	SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv
17.00	DNEVNIK 1 17.10 POD KLOBUKOM
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 4/21
18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA
10 m R KANIČA
19/30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GOSPOD BEAN, angl. naniz., 2/13
20.40	NOČ NA ZEMU1, amer. film
22.40	NAPOVEDNIKI
22.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.20	UMORI, amer. naniz., 1/20
0.10 KRALJESTVO, danska nadalj., 1/5
SLOVENIJA 2
Opomba: Bled: Hokej 20.30 do 22.30 9.00 Euronevvs -11.05 Tedenski izbor: Da ne bi bolelo; 11.35 V žarišču; 12.05 (Ne)znani oder; 12.50 Staromodna komedija, ŠNG Ljubljana; 14.30 To ne more biti ljubezen, amer. film -16.40 Gospod Bcan, ponov., angl. naniz., 1/13 -17.15 Unior v družini, amer. nadalj., 1/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Univerzitetni razgledi -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 22.30 Koncert simfoničnega orkestra SF
KANALA
SLOVENIJA 2
9,00 Euronevvs -12.05 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov - angleščina, 1/11; 12.30 Ljudje in
zemlja -13.00 Policist s srcem, avstral. naniz. ■ 13.45 Ta presneti blues -14.30 Sobotna noč -16.30 Studio City -17.45 Športni pregled -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasbena lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.45 Fedo-ra, amer. film - 22.40 Brane Rončel izza odra
7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.45 Fresno (ponov. 5. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.30 Žametne vrtnice (ponov.) -11.15 Jeleni z zahoda (ponov. 10. dela) -12.25 Video strani -14.00Novice-17.10 Vreme-17.30Siam (ponov.) ■ 18.00 Fresno (6. del amer. nadalj.) -19.00 Gost pike na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (amer. naniz., 6. del) - 20.00Zlata dekleta (19. del. amer. hum. naniz. )• 20.30 Guverner in striptizeta (amer. film) - 22.30 Jonathan (oddaja o turizmu) - 23.05 Vreme • 23.10 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) - 23.55 Gost pike na A - 0.30 CNN poroča
RADIO
104.5
105.9
tAyfci>lr-
107.3 V IIII ki 107.5
91.2
OGNJIŠČE
tel. 152 11 26 fex. 152-U 62
DOLENJSKfc
B

BfcLE KRAJINE
Tl
STU
io
>3.0 AAMiZ
ČETRTEK, 4.1.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nas-
n aa n--x:i„ 11 aa n--x;i„ n nn

ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba
PETEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika-19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
veti - 9.00 Poročila in 11.00 Poročila -12.00 C Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - jnan
15.00	Poročila - 17.00 Oddaja za podjet- nar:
nikc -18.00 Poročila - 18.30 Otroška od- ce” daja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 sm(-Ploščati vrhovi	;vjje
PETEK, 5.1.	graj
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nas- (Liju veti - 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obves- (kar tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 idoi Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 so j Srakin TV izbor -18.00 Poročila in ego tripi jeli sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergre- mi s eni - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni dru skok	|Obi
SOBOTA, 6.1.	veli
5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - sod 7.30DobrojutrosSuhorja- 8.30 Viža dne- hva va - 9.00 Poročila - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -
11.00	Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila -18.10 Obisk-21.00Sobotnasupervesclica-1.00 /'” Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 7.1.
8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja-10.00 Mali oglasi -11.00
NEDELJA
6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee JayTime)
ro jutro -
oddaja-10.00 Mali oglasi -11.( Poročila —11.10 Vinogradniška oddaja 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 14.30 Dobro jutro s Suhorja (ponovitev) - 15.00 Poročila - 16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in obisk -22.30 Ves ta jazz
PONEDELJEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje. -14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas
PONEDLJEK, 8.1.
5130 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -1 10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila
-	12.00 obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali I oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 16.00 Sračje gnezdo -17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert
-	23.00 Romantika
V_
TOREK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje
TOREK, 9.1.
le ■ Ija
\
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nas- j *a vcti-9.00in 11.00Poročila-12.00Obves- r9(
SREDA
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 jod Poročila- 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo |be vse -18.00 Poročila - 20.00 Trancc, dance, j du techno, pop - 22.00 Country & bluegrass - j p0 23.00 Romantika	di
SREDA, 10.1.	»P
- 8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski veti - 9.00,10.00 in 11.00 Poročila -
nas-
12.00
Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila -16.00 Balkan cxprcs -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 1
22.00	Folk & etno glasba - 23.00 Romanti- ,
_ VGA T NOVOLETNI NASTOP - Na Štefanovo je bil v dvorani športnega centra boiiino-novoletni koncert zimzelenih melodij z ribniškimi pevci, glasbeniki in plesalci. Nastopili so: mešani pevski zbor Gallus, oktet Gallus, moški peski zbor Lončar iz Dolenje vasi, vokalna skupina deklet iz Sodražice, dekliška skupina Trenutek, ribniška godba na pihala, plesna skupina Dl, kvartet Inles, nonet Vitra, harmonikar Robert Kožar, igralca Drago Milinovič in Matjaž Javšnik. Violinistko Ksenijo Abramovič, flav-tisko Ljiljo Glavonjič in pevko Marjano Benčina je na klavirju spremljala t
d
IT
št
Sl
Is
k
Saša Malkar. Na fotografiji: nastop deklet plesne skupine Dlje ogrel obiskovalce. (Foto: M. Glavonjič)
7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Divje palme (ponov. L dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 7. dela) -10.30 Karma (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -17.30 Državnik novega kova (ponov.) - 18.00 divje palme (ponov. 2. dela) -19.00 Pika na A -19.35 Družina Adams (8. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (18. del amer. naniz.) - 20.50 Replika (kont.-konfl. oddaja) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Gost pike na A - 22.45 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) • 23.00 Novice - 23.30 Video strani


DESET DOMAČIH
Po izboru poslušalcev je celoletna lestvica takšna:
1	Pa kaj potem - ANS. RUBIN
2	Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
3	Nagelj polka - ANS. NAGELJ
4	Če ženska nosi hlače - ANS. MIRO KLINC
5	Ne grem domov - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI
6	Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VE FROV
7	Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA
8	Pojdi z mano - ANS. TONIJA VLRDERBERJA
9	Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK
10	Pojte zvonovi - ANS. BRAIOV POIJANŠEK
Naslednja redna oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 8. januarja, ob 16.15.
y-------
KUPON ŠT. I
—z4
Glasujem za:_ Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio IX p«p» 103, 68000 Novo mesto ^
0»
05> o p o ^ m o oc
NAJ - TRGOVCI V SEVNICI
S-
X) Ob iztekajočem se letu 1995 smo - naredile manjšo anketo. Svoj novi-t- narski nos smo vtaknile med “trgov-d- ce” sevniških trgovin. Anketirale 111 smo 300 Sevničanov, ki smo jih ustavile kar pri nakupih. Žal moramo grajati nekatere meščane, saj so nas s- kljub prijaznemu nagovoru odpravili s- kar: “kaj boš pa ti, ta mala?” Mimo-X) idoče smo vprašale, v kateri trgovini 10 so jih trgovci najbolj prijazno spre-pi jeli in jih postregli. Najbolj zadovolj-e: ni so bili kupci s trgovino Mene. Na nl drugo mesto se je uvrstila trgovina Obutev. Vsem trgovcem želimo še Veliko uspeha, Sevničanom, ki so -isodelovali v anketi, pa se lepo za-e- hvaljujemo.
je	LUCIJA, ANA, LUCIJA,
KRISTINA v novinarski krožek j1"	OŠ Sava Kladnika, Sevnica
DEDEK MRAZ
Bliža se zima in mraz, z njima pride dedek Mraz, ki prinese sneg in srečo ter z darili polno vrečo.
S spremstvom se po vasi vozi, otrokom pa darila nosi. Pridnim pest bonbonov da, porednim pa korena dva.
JASNA PAVLIN Otočec ob Krki
SREČA
rt Srečen sem skoraj vsak trenutek, le včasih se mi sreča izgubi tja v daljavi, pa jo kmalu spet najdem. s_ Takrat mi pride pred srce in mi s- reče:”Je kdo doma?” Vrata srca se X) odprejo in javim se. Sreča je topla io beseda, ki je rečena iz srca. Takrat e, duša kar zažvrgoli. Sreča mi vedno " pomaga. Spremlja pa tudi druge ljudi in jih osrečuje, toda le če jo znajo sprejeti. Vprašanje? s.	DEJAN BOJANEC, 5.b
X)	OŠ Bršljin
» PRVI SNEG
!i. Ko sem se nekega jutra odpravljal v šolo, sem po naključju pogledal skozi okno in nisem mogel verjeti i svojim očem. Gledal sem namreč še i Čisto zaspano, zato sem stekel v ko-
■	palnico, si umil obraz z mrzlo vodo I in še enkrat pogledal. Oči me niso I Varale! Zunaj je čez noč zapadlo kar I dobrih deset centimetrov snega. Bil
■	Sem vesel. Hitro sem se oblekel in si | ftadel šal in rokavice. Na poti v šolo
sem se s sestro in prijatelji kepal. Moram priznati, da moja sestra kar dobro cilja, in me je enkrat zadela ravno v obraz, a nisem bil preveč jezen. Po šoli sem na domačem sadovnjaku zgradil iglu za vse nas in za j psičko Nelly. Skupaj sva naredila dva snežaka, nato pa sem se šel smučat na bližnji hrib. Upam, da sneg ne bo
TAKO JE PRI NAS
(Domišljijski spis)
Živim v okolici Ptuja. Pred kratkim sem se poročila in imam že kar tri otroke - dvojčka in deklico. Moj mož dela v Perutninarstvu Ptuj, jaz pa v trgovini. Kupila sva nov avto, zato morava varčevati. Vsako jutro voziva otroke v šolo. Starejša dva hodita v 2.razred, Teja pa v vrtec. Ob večerih hodimo na sprehode, če imamo čas, gremo tudi v gozd po gozdne sadže. Ob zimskih večerih jim opisujem stare šege, kot so jih včasih nam babice in dedki. Otroci imajo zelo radi poletje, ko gremo na morje. Lepo mi je, ko gledam njihove obraze ob čofotanju po vodi. Dnevi zelo hitro minevajo m tudi mi smo vsak dan starejši. Da, lepo je bilo takrat, ko so bili otroci še majhni. Sedaj pa so skrbi večje. Otroci si bodo kmalu ustvarili svoje družine in imeli otroke. Jaz, babica, pa jih bom
paZlla' MIRJAM AVŠIČ, 6,r.
OŠ Artiče
DRUŽINSKI DAN
14. decembra smo imeli učenci 8.r. OŠ Trebnje družinski dan. Obiskale so nas socialne delavke, duhovnik in zakonska para. V načrtu smo imeli tudi obisk zdravnika, vendar ga zaradi stavke zdravstvenih delavcev ni bilo. Najbolj podrobno smo družino obravnavali s psihološkega in socialnega vidika. Socialni delavki sta nam opisali predvsem vezi med družinskimi člani. O družini s pastoralnega vidika je razglabljal duhovnik, z zdravstvenega vidika pa kar socialna delavka. Med vsem temi pogovori so se pojavljala vprašanja, največ pa takrat, ko smo imeli v učilnici zakonski par ozr. družino. Družinski člani so nam opisali svoje navade in odnose ter sproti odgovarjali na vprašanja. Moje mnenje o družinskem dnevu je pozitivno. Upam, da bodo tudi naši nasledniki imeli priložnost spoznati družino na takšen način, kot smo jo mi.
MOJCA PODPADEC, 8.a OŠ Trebnje
NOVOLETNA ČAJANKA OTOŠKIH OTROK - Prizadevne vzgojiteljice prijaznega vrtca v Lešnici večkrat letno pripravijo srečanje skupaj s starši otrok. Največja takšna prireditev je novoletna čajanka, ki so jo minuli četrtek pripravili kar v dvorani kulturnega doma. Otroci so se med seboj obdarovali, pogostitev so pripravili vsi, zaplesali in zapeli pa so skupaj z ansamblom Maj. (Foto: J. Pavlin)
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 6. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Drska od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela_ od 6,30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 7. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11, ure: Pogača, Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska,
Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7, do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11,30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mima: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
na bližnji hrib. l kmalu skopnel.
LOVRO BLATNIK, 4.r.
OŠ Krmelj
NENAVADNE BESEDE
Nekega lepega sončnega popoldneva smo se odpravili k atkovi mami. Mami in moja sestrična Nataša sta se pogovarjali, kako je kaj v srednji šoli. Naenkrat la: ‘
Srednji šoli. Naenkrat je Nataša rek-“Na naši šoli je vse okay.” Mama,
, I ki je ravno prebirala krompir, je a Začudeno vprašala: “Kaj pa pomeni O KAJ?” Vsi smo se ji zaceli smejati, mama pa nas je gledala, kot da nas še dolgo ne bi videla. Seveda ni vedela, kakšne besede uporablja dandanašnja mladina. Mislim, da moramo tudi mi otroci imeti kakšno svojo besedo.
MAJA REPOVŽ, 5,r. OŠ Milana Majcna, Šentjanž
MALE SIVE CELICE
Tričlanska ekipa našega literarnega krožka se je lani udeležila kviza Kinološkega društva. Ker smo bili Uspešni, smo se prijavili še za oddajo Male sive celice. Le teden dni smo imeli do tekmovanja, zato smo si v šolski knjižnici sposodili knjigo Od japonskih avtomobilov do dinozavrov. Razdelili smo si področja, pred tekmovanjem, ki je bilo 27. novembra na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani, pa smo knjigo še skupaj ponovili. Tekmovalo je približno 100 ekip iz 40 šol. Za odgovore smo imeli časa 20 niinut in nekaj vprašanj je bilo zelo težkih. Razglasitev rezultatov je Vodila Nataša Bolčina-Zgavec, mina Se žal nismo uvrstili v polfinale, Čeprav smo od 50 točk dosegli kar 46. Razočarani smo bili, ker je bil ustni del kviza lažji. V diskoteki Dakota nas je zabavala skupina Pop design, tam pa je potekala tudi razglasitev rezultatov. Čeprav se nismo uvrstili V televizijsko oddajo, je bilo to za nas prijetno doživetje.
MARJETA GORNIK, SIMON GRABROVEC, MATJAŽ ŠEGA, 6,r.
OŠ Ob Rinži Kočevje
Izobraževanje odraslih)
Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto, Šegova 112
Tel.: (068)25-207; faks: (068)21-184
Vpisujemo
v programe usposabljanja
1.	Voznik viličarja
(upravljanje dizelskega in električnega viličarja) TVajanje: 2 meseca v popoldanskem času (132 ur) Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost
2.	Upravljanje težke gradbene mehanizacije
(upravljanje buldožerja, bagerja, grederja, in kom-binirke)
TVajanje: 2 meseca v popoldanskem času (132 ur) P°goji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost, poklicna izobrazba strojne, gradbene ali sorodne stroke
3.	Varjenje kovin
(osnovni in nadaljevalni tečaji)
•	Plamensko varjenje in rezanje kovin
•	Ročno obločno varjenje
•	Varjenje v zašč. plinih (MAG in TIG) TVajanje: 6 tednov v popoldanskem času (105 ur) Pogoji za vpis: izpolnjena osnovnošolska obveznost, zdravstvena sposobnost, starost najmanj 18 let
4.	Strojnik centralnega ogrevanja
(tečaji upravljalce ogrevalnih naprav v stanovanjskih in poslovnih zgradbah)
TVajanje: 120 ur v popoldanskem času
Pogoji za vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne,
elektro, gradbene ali lesarske smeri
5.	Pnevmatika
(osnovni in nadaljevalni tečaj za vzdrževalce, upravljalce in sestavljalce pnevmatskih naprav) IVajanjc: 20 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne, elektro, gradbene ali lesarske smeri
6.	Hidravlika
(osnovni in nadaljevalni tečaj za vdrževalce, upravljalce in sestavljalce hidravličnih naprav) TVajanje: 20 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne, elektro, gradbene ali lesarske smeri smeri
7.	WORD 6.0 za WINDOWS
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki želijo pisalni stroj Zhmenjati za računalnik)
TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
Pogoji za vpis: jih ni
8.	EXCEL 5.0 za WINDOWS
(začetni in nadaljevalni vsem, ki se ukvarjajo s številskimi podatki)
TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
9.	AutoCAD 12
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki se ukvarjajo s tehničnim risanjem in konstruiranjem) TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
10.	CORELDRAW5.0
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem)
TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
11.	Prevoz nevarnih snovi (ADR)
(začetni in obnovitveni seminar za skladiščnike in voznike, ki prevažajo nevarne snovi) TVajanje: 16 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: starost 18 let
12.	Higienski minimum
(začetni in obnovitveni seminar za osebe, ki so po predpisih obvezne opravljati izpite in obnavljati znanja s tega področja)
TVajanje: 16 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: starost 18 let
13.	Avto šola
a.	Tečaji prometnih predpisov
b.	Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil
c.	Učenje praktične vožnje B, C, D in E kategorije z vozili RENAULT R19, CLIO, R5 dizel, TAM 130, MERCEDES 1314 in MECEDES 302 (avtobus)
Učencem in študentom nudimo posebne ugodnosti. Pokličite nas!
Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure ter od 16. do 19. ure na: Srednji tehniški in zdravstveni šoli Novo mesto, Šegova 112, Novo mesto, soba 158.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 25-207 (g. Gorše).
zdravstveno popolnoma neoporečna
prijazna okolju in prijetna za vgradnjo
KURJI MARKO
V četrtek, 14. decembra, je bila na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjige Kurji Marko, ki jo je napisal Janez Kolenc. Knjiga pripoveduje o njegovem otroštvu, predvsem o ljubezni do živali in narave. To dvoje je bilo zanj največje bogastvo. Žival je cenil tako kot človeka, z njo se je pogovarjal, delil srečo in žalost. Imel je veliko živali, celo kavke in kače. Zaradi izjemne ljubezni do njih je dobil
vzdevek Kurji Marko. Zelo mi je ostala v spominu njegova misel: Čim bolj boste živeli z naravo, tem bolj boste razumeli življenje. Ilustracije Jožeta Kumra so zelo popestrile strani te knjige. Pri risanju je uporabil akril barve, predvsem tople, saj sije zamislil lepo in živahno pisateljevo otroštvo. Spoznala sem, daje Janez Kolenc eden izmed zelo redkih ljudi s tako ljubeznijo do živali, narave in življenja.
NAIMA OBLAK O., 7.b OŠ Grm
Iskra Commerce Trgovina
d.o.o.
Prodajalna NOVO MESTO, Rozmanova 34, tel./fax (068) 321-137
ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA
AKCIJSKE CENE - PONUDBA MESECA
9.483 tolarjev *

IR.
P»T:
,
i
VIBRACIJSKI VRTALNIK S 558 A
praktičen, lepo oblikovan vrtalnik dve mehanski hitrosti in elektronsko stikalo za spreminjanje hitrosti in smeri vrtanja
mo4 710 W' °'630 in °‘1700 vrt-/min
* *	• zmogljivost: beton do 16 mm, jeklo do 13 mm
JL' • osnovni pribor: stranski ročaj, merilo za nastavitev ^ globine vrtanja in ključ za vrtalno glavo
krožna žaga KZ 55 D	10.267,00 tolarjev
povratna žaga PZ 55 B 9.770,40 tolarjev tračni brusilnik SKIL	14.751,00 tolarjev
kotni brusilnik KB 69 A	7.740,00 tolarjev
kotni brusilnik KB 148 A 14.919,00 tolarjev skobeljnik SK 1506	15.456,00 tolarjev
V naši trgovini lahko tudi kupite semena, orodja za kmetijstvo, cisterne za vina in ostali tehnično-kmetijski material po izjemno ugodnih cenah.
ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA Vsem, ki nam zaupajo, želimo srečno 1996. leto!

Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto
?/S\ ‘Ti®IM	IMfl
/7\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - POSEST — PRODAM ZA\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
Da
tedenski koledar
Četrtek, 4. januarja - Angela Petek, 5. januarja - Simeon Sobota, 6. januarja - Gašper Nedelja, 7. januarja - Zdravko Ponedeljek, 8. januarja - Severin Torek, 9. januarja - Julijan Sreda, 10. januarja - Gregor
LUNINE MENE 5. januarja ob 21.51 - ščip
kino
BREŽICE: 4. in 5.1. (ob 18. uri) romantična komedija To so bili časi.
4.,	5. in 8.1. (ob 20. uri) ter 6. in 7.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Oblegani.
ČRNOMELJ: 5.1. (ob 20. uri) in
6.1.	(ob 18. in 20. uri) ameriška ljubezenska melodrama Sprehod v ob-
lakih. 6. in 7.1. (ob 16. uri) komedija Božiček. 7.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijski film Oblegani II.
KOSTANJEVICA: 6.1. (ob 20. uri) romantična komedija Ko si spal. 7.1. (ob 20. uri) komedija Božiček.
KRŠKO: 4. in 5.1. (ob 20. uri) ter 7.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Opičje norčije.
METLIKA: 5.1. (ob 18. uri) Komedija Božiček. 5. in 6.1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Oblegani II. 6. in 7.1. (ob 16. uri) risanka Pocahon-tas. 7.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična melodrama Sprehod v oblakih.
NOVO MESTO: 4., 5., 10.1. (ob 18. uri) ter 6. in 7.1. (ob 16. in 18. uri) komedija Devet mesecev. Od 4. do 7. ter 10.1. (ob 20. uri) komedija Don Juan.
• ŠENTJERNEJ: 5.1. (ob 18. uri) komedija Božiček. 5.1. (ob 20. uri) romantična komedija Ko si spal.
\ • DEVET MESECEV, komedija J (Nine Months, ZDA, 1995, 100 minut, režija: Chris Columbus)
Stavek, ki poganja ta filmček in v katerem je že srž celotne zgodbe, je: ali je ena nosečnost dovolj dolgo obdobje, da iz japija nastane oče? To vprašanje je v Devetih mesecih stvar natanko devetih mesecev. Dober naslov, kajne? Predstavljajte si, da bi šli gledat filme Osamljena nosečnost ali Moški strahovi pred čudežem rojstva ali Šibkost egoistov in materinstvo altruistk, s podnaslovom Problematika moškega in ženskega principa. Okej, vem kaj porečete, to so naslovi za psevdofeministične dokumentarce, vendar obenem kot nalašč primerni za opis tega kar je stalo v ozadju te komedije. Seveda nismo videli nič več kot le nekaj nezahtevnih zastavkov, ampak kaj moremo, to je vendar komedija, ki iz še kako resnega “štofa ” naredi uro in pol ležerne zabave. Solidne, dokaj površne, primemo prečiščene vsakršnih kritičnih točk za zdravje javne morale, saj gre za družinski film.
Hugh Grant, ta hip verjetno najtežji izvozni artikel med igralci z Otoka, je psihoterapevt, japi s privatno prakso, kabrioletnim rdečim porshejem, izbrano garderobo in lastnim stanovanjem.
Seveda ima punco, učiteljico baleta, Jullianne Moore, ki sicer ni Angležinja, zgleda pa dvakrat bolj takšna kot on. Oba imata nekaj čez trideset, pet let sta že skupaj, vse “Štirna ", standard dober, seks tudi, nekaj prijateljev in podobno. Vendar se ona vedno bolj ozira za malimi glavicami. “Kaj bova s tem," pravi on, “saj nama gre super!” Jasno, kdo se bo pa potem ukvarjal samo z njim, šovinistom egocentričnim. V podkrepitev, da je mularija res nadloga, se mu vsezkozi pod nogami motajo nevzgojeni smrkavci pritisnjenega Toma Arnolda inJoan Cusack, ki sta prepričana, da ga ni čez nenehno rojevanje, in čakata že na četrtega. Na drugi strani pa je njegov prijatelj Jeff Goldblum, čigar punca je odkorakala, potem ko je hotela otroka, on pa ji je rekel, da si še ne pusti ukrasti sebe in mladosti. Ja, tako razmišljajo japijevski tridesetletniki. Vmes Moorova zanosi, krivi pa so menda tisti neverjetni 3 %, za kolikor pri tabletkah ni garancije. Nekaj zvezdic gre Robinu Williamsu, živčnemu ruskemu ginekologu, ki je še včeraj pomagal na svet le živalim.
Pot preobrazbe je počasna, nezanesljiva in prepadna: šele ko izgubiš, kar imaš najraje, vidiš stvari za katere je. vredno živeti, pravi tale prijazna uspešnica, ki je svoj marketing kovala na zrežiranem poletnem škandalu tik pred ameriško premiero, ko so Granta zasačili s cipo v avtu in položaju.
TOMAŽ BRATOŽ
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4. Novo mesto is 068/24-791
• KREDITI • LEASING • POPUSTI
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.680 tolarjev, upokojenci imajo 10-odsl. popasi; za dnižbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS. 720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na pni ali zadnji strani 4.S00 tolarjev; za razpise, licitacije ipd 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)52.1-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefas (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kmetijski stroji
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s koso in frezo, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Mlakar, Župelevec, Kapele.	31
VAKUUSKO ČRPALKO Westfalia, 400 1, puhalnik z elektromotorjem, pajka na 4 vretena, samonakladalno prikolico in prevozni bazen za mleko prodam. ® (068)42-925.	39
TRAKTOR IMT 579 z dvema 5 - tonskima vitlama prodam. ® (0608)87-562.
44
ŽITNA KOMBAJNA Class Dominator 80 in Class Dominator 86 z koruznim adapterjem prodam. ® (0608)75-411 ali (0608)75-221.	55
SAMONAKLADALKO MENGELE, trosilec hlevskega gnoja, puhalnik, rotacijsko koso, balirko in pajka prodam. ® (0608)75-411 ali (0608)75-221.	56
kupim
ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. « (06)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri.
3
HLODOVINO smreke, bukve in hrasta odkupujemo. ® (061)805-050.	11
BIKCA, starega 10 dni, kupim. Janez Jakše, ® (068)28-023, zvečer.	27
NEPOŠKODOVAN rabljen kosmo-disk kupim. ® (068)87-644.	30
DVA BIKCA, težka 200 kg, sivca in si-mentalca, kupim. ® (068)67-438.	45
motorna vozila
R 9, letnik 1982, registriran za celo leto, prodam. Silvo Nose, Ruparjev dol 3, Gabrje, Brusnice.	9
OPEL VECTRA 1.4, letnik 91, prodam. * (068)26-669.
R 4 GTL, letnika 1988 in 1991, odlično ohranjena, prodam. ® (068)342-355. 10 AVTO TAM z dvojno kabino, do letnika 1990 kupim. ® (068)52-508.	13
GOLF D, letnik 1991, 90.000 km, bel, 5V, 5 prestav, prodam. ® (068)40-191.
16
AUDI A4, letnik julij 1995, ugodno prodam.
?T 068/24-765.
obvestila
posest
prodam
KRAVO, staro 8 let, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)43-637.	15
KRAVO SIVKO, visoko brejo, prodam. « (0608)82-220.	17
PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. ® (068)85-839.	20
VINO, belokranjsko belo, prodam. fi (068)58-168.	22
DVA PRAŠIČA, težka 100 do 120 kg, krmljena z domačo krmo, prodam. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej, ® 81-643.
23
službo dobi
^ ^VEDEŽEVANJ
V PIZZERIJI v Novem mestu zaposlimo kuharico in dekle za strežbo. ® (068)22-485.	42
stanovanja
JOGI LEZISCE in DVE OMARICI (nizki element) zelo ugodno prodam. “S 068/24-765.
STANOVANJE na relaciji Mokronog -Trebnje iščem. Šifra: »MIR ZA ŠTUDIJ«.
5
i DOLENJSKI LIST
/F
PEČ NA DRVA TNT, za etažno centralno kurjavo, rabljeno 2 sezoni, poceni prodam. ® (068)73-087.	24
KLAVIRSKO HARMONIKO, kraške-ga ovčarja, starega 4 mesece, motorno škropilnico, slamoreznico in žetveno napravo prodam. * (068)87-554.	26
ŠIVALNI STROJ Singer owerlock, industrijski, z mizo in motorjem, trinitni, prodam. ® (068)44-553.	29
RABLJENE 8 - valne salonitne plošče v dobrem stanju podam. ® (068)60-718.
34
SVINJO za zakol prodam. ® (068)81-746.	36
TELICO, brejo 9 mesecev in večjo ko-
• HONEY MOON •
Izdelovanje in sposojanje poročnih in maturantskih oblek ter oblek za birmo in obhajilo.

Novi trg 1, etaža C, Novo mesto "S 068/324-222
V- -	■	-J
TELEVIZIJA NOVO MESTO
lianal
s Trdinovega vrha
na kanalu
ličino sena prodam. ® (0608)89-014. 38
,ICK
KOZLIČKA srnaste pasme, brez rogov, prodam. ® (068)52-615.	47
VEČJO KOLIČINO dobrega sena ugodno prodam. ® (0608)80-453.	49
SIBIRSKI HUSKY, mladiča z rodovnikom, cepljenega, psica parjena v Italiji, prodam. ® (068)49-204.	50
VILIČARJI, rabljeni, na zalogi (od 1.2 do 3.5 t nosilnosti, dobro ohranjeni, ugodna cena). ® (065)640-016.	54
TELE, črno - bele pasme, staro 20 dni, prodam. ® (068)43-562.	57
DVA PRAŠIČA, težka 130 kg, motorno žago in gumi voz, 15 col, prodam. ® (068)21-812.	59
TELICO, staro 2 meseca, v A kontroli, sivo - rjavo, prodam. ® (068)83-382. 60 PRAŠIČE, težke 130 do 150 kg, prodam. Franr Kastelic, Vrh prtPahi 5, Otočec.	64
V najem oddamo prostor (48 m2), primeren za poslovni lokal ali trgovino, v Čitalniški ulici 1 v Novem mestu.
Prijave sprejemamo v tajništvu društva, Čitalniška 1, v Novem mestu.
Rok prijave do 20. januarja 1996.
KOMERCIALISTI, POZOR! Dobro plačano delo čaka na vas! Telefon (061) 140-50-29.
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE

vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ŽA OTROKE
y in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
vsak torek ob 20. uri
EČE
CELOVEČERNI FILM
' in ob 21.30 NOVICE
vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja
Ml
4ED PRIJATELJI
lia
Ul _
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
razno
JUGO 45. letnik 1989. registriran do 8/96, prodam ® (068)24-026.	18
CITROEN ZX AURA, letnik 1992, vsa dodatna oprema (električen pomik stekel, centralno zaklepanje, električna ogledala, avtoradio), prodam. ®(0601 )81 -571. 19 R 4 GTL, letnik 1987, ohranjen, prodam za 2400 DEM. Zvone Šime, Pristava 6, Novo mesto.	25
R EXPRES, letnik 1986, in viličar D, 1.5 t, ugodno prodam. ® (068)41-174.
33
LADO NIVO, letnik 89, prodam ® (068)26-669.
GOLF D, letnik 10/84, in Z 101, letnik 7/87, prodam * (068)52-246.	35
Z KOMBI RIVAL, letnik 1989, prodam. ® (068)321-832, po 20. uri. 41 MAZDO 626 2.0 D, letnik 1986, prodam. ® (0608)87-562.	43
OPEL KADETT L 1.3 GLS, letnik 1987, moder, dobro ohranjen, prodam. ® (068)58-681.	52
R 5 CAMPUS, letnik 1993, obiralec koruze in silažni kombajn prodam. ® (0601)81-372.	61
ARO 4X4, letnik 1988/89, registriran do konca 1996, v odličnem stanju, prodam za 6200 DEM ali menjam za dober osebni avto. ® (068)83-761.	62
JUGO 45, letnik 1987, prevoženih
51.000	km, dobro ohranjen, prodam. W
(068)83-158.	63
POLY JUGO SKALA 55, letnik 4/91,
80.000	km, registriran do 4/96, prodam za 3900 DEM. ® (068)321-559, zvečer. 65
Z 750, letnik 1984, registrirano do 4/96, 54.000 km, solidno ohranjeno, prodam za 1.100 DEM. ® (061)441-744.
66
FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šentjernej, ® (068)81-596, od 5.40 do 21. ure.	1
POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. ® (061)574-011, Poslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni glas! 4 KITARISTA in basista iz trebanjskega ali ^novomeškega okoliša, po možnosti pevca, iščem. ® (068)44-680.	28
MOŠKI ZBOR OTOČEC išče nove pevce, predvsem basiste, za razširitev zbora. ® (068)75-126.	37
KVALITETNE maturitetne priprave za angleščino in kemijo nudim. ® (068)22-106.	40
NAJDITELJA ženske ure Casio, izgubljene 22.12.1995 na Drski ali šmihelskem pokopališču, prosim, da jo proti nagradi vrne. * (068)24-855.	58
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu | (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed) j
I
Ime in priimek: Ulica in kraj: .
Pošta:
Naročniška številka: Datum:............
Podpis: ■
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po tt 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.
Od 8. do 14. ure, S 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.	2
BELE PIŠČANCE, težke 2 do 2.5 kg, krmljene z domačo hrano, prodam po 2500 SIT/kg. * (068)81-519.	32
VINOGRAD nad Stražo ugodno prodam ® (061)123-53-83.	21
PARCELO, 24 a, ob asfaltni cesti v Ad-lešičih, prodam za 10 DEM/m2. ® (068)51-287.	46
VINOGRAD, 600 trt, na Lokvici, ugodno prodam. Ivan Kambič, Črešnjevec 15, Semič.	51
PRAŠIČE, težke 80 do 90 kg, in prašiča, 130 kg, hranjenega z domačo krmo, prodam. «(068)41-037.	6
PRAŠIČA, cca 130 kg, prodam « (068)58-220, zjutraj.
PRAŠIČA za zakol, krmljenega i domačo krmo, prodam. ® (068)73-345.	8
PRAŠIČA, težkega 180 kg, ugodno prosdam «(068)321-957.	12
TELEVIZOR Grundig, barvni, ekran 40 x 40 cm, še nikoli pokvarjen, v odličnem stanju, prodam « (068)44-140. 14
Novoletni čas je priložnost za raznovrstne obračune, med drugim v tem času ljudje pogosteje kot sicer naročajo ali odpovedujejo časopise. Dolenjski list si odpovedi seveda ne želi, za nove naročnike pa je pripravil posebno novoletno ponudbo. Takale je.
Kdor se bo v decembru ali januarju naročil na Dolenjski list, bo v dar prejel zelo lep stenski koledar z umetniškimi slikami dolenjskih slikarjev. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo pridobil novega naročnika.
Izpolnite torej spodnjo naročilnico, pošljite jo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212 - in prejeli ne boste samo ličnega koledarja, ampak vsak četrtek v letu vsebinsko bogat časopis, ki ga bere že blizu sto tisoč ljudi.
________________________._____________________________________________u
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:___________________________________
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1 9 9 6.
Kraj:	Datum:
Naročnika pridobil (ime, priimek in naslov):_
Podpis:
Podpis:
•—i
i
j
-£r£>-J*L\28k,
Davčno svetovanje in podjetništvo
Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja
NUDIMO:
• VODENJE POSLOVNIH KNJIG
— d.o.o., d.n.o.
— samostojni podjetniki in obrtniki (veliki in majhni)
—	odvetniki, zdravniki
•	VODENJE TRGOVINSKIH
EVIDENC
— Prevzemni listi — Trgovska knjiga TDR — Izračuni prom. davka brez evidentiranja tarif na register blagajni in opravljanja inventur — Vodenje s pomočjo PC MODEM-ov
•	IZDELAVO LETNIH BILANC IN DAVČNIH
NAPOVEDI
(za poslovno zdrava podjetja in podjetnike)
•	PODJETNIŠKO IN DAVČNO SVETOVANJE
•	KADROVSKA IN DRUGA ADMINISTRATIVNA DELA
•	RAČUNALNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO
ZA TRGOVINO
—	preverjena v velikih trgovinskih sistemih
— kvalitetno programsko svetovanje
Pokličite: 068/323-266, 0609/633-407
O
>
O
Z
vstrtS* LUI(Y
lJU—-j

mm
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-61 2
PL^|CAŠ|"J oBiTi IS iiilTi"
ZAJET V CENI
9800SIT
17100SIT
24400SIT
31700SIT)
18300SIT
31600SIT
^iSMedTaArt
tel.: 064/ 311 055, mbt
o
>
o
z
umcardno
(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
sBudgets
rent a car
Rozmanova 19, IS 068127-174
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
tel. (068) 323-610
------—-------------"I
I
“1
tul
AVTO KLINIKA, d.o.o.
Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu!)
■S 068/ 323-035
| V našem servisu nudimo kvalitetne in hitre mehanične 1) I storitve na vseh tipih vozil po konkurenčnih cenah.
. | Redno pa vam BREZPLAČNO zamenjamo pri nas
I
i
kupljeno olje in oljne filtre, ki so vedno na zalogi.
Olja:
Cst-STROI* K4/.KO/.ZN P PROTON SVEČKE IN OLJNI FILTRI CHAMPION
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
A
V SPOMIN
V sredo, 10. januarja 1996, ob 15. uri, bo minilo 5 let, odkar smo se še zadnjič na pokopališču na Studencu pri Sevnici poslovili od naše mame, 66-letne
ANTONIJE TRAMTE
roj. Rifelj
iz Breške vasi 3, Šentjernej Hvala vsem, ki na njenem grobu prižigate svečke.
Sin Cvetko Tramte (fotograf)
Breška vas 3, Šentjernej
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil brat, stric in svak
FRANC PAVLIN
Gorenje Kamence 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč in podarjeno cvetje in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, trud, trpljenje -
to bilo, mama, tvoje je življenje.
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, teta, babica in prababica
ALOJZIJA
STRAJNAR
iz Dol. Jesenic 8, Šentrupert
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih in izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. zahvaljujemo se tudi pevcem za občuteno zapete žalostinke in obema duhovnikoma za lepo opravljen obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 71. letu starosti nas je tiho zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, stric, boter in svak
FILIP PIRC
iz Dol. Lakovnic 3
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše ter za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu oddelku Kliničnega centra, g. župniku za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za petje pri maši in grobu, JP Komunala za organizacijo pogreba, kolektivom Sekcije za vzdrževanje prog, Cestnemu podjetju, sektor Gradnje, GG Vrtnarstvo, kolektivu Vrtnarstvo Zupančič za podarjeno cvetje ter GD Lakovnice za častno stražo ob odprtem grobu. Lepa hvala naštetim in ne naštetim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
TERACO, d.o.o.
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa.
•B (068)26-749
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je umrl naš upokojeni sodelavec
FRANC GERMOVŠEK
z Daljnega Vrha 9
Od pokojnega sodelavca smo se poslovili v torek, 26. decembra 1995,na pokopališču na Dolnjih Kamencah. Ostal nam bo v lepem spominu
DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, NOVO MESTO

ZAHVALA
Trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
ANTON MAJCEN
iz Gaja pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Gaja in Bržan, znancem, prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izražene tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, GD, čebelarjem in govornikom. Posebej hvala mami Martini in gostilni Re-povž iz Šentjanža. Vsakemu in vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi mož, dobri oče, stari oče, brat in svak
JANEZ BELE
iz Stranske vasi 34, Novo mesto
Kljub neizmerni volji do življenja in dela je kruta smrt pretrgala njegovo življenjsko pot. Utihnilo je njegovo plemenito srce. Z bolečino v srcih se zahvaljujemo za pomoč sosedom in vaščanom ter patronažni sestri ge. Aniti Kelbel in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala za podarjeno cvetje in izkazano pozornost sorodnikom, kolektivoma Novoles Straža L.E. d.o.o., Šentjernej LT d.o.o., Trimu d.d. Trebnje, pevskemu zboru Ruperčvrh, g. Ro-zembergarju za besed slovesa, g. župniku za opravljen obred in GD Stranska vas. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Dom tvoj je prazen, tebe več med nami ni, trte kličejo za tabo.
® tebi več se ne mudi.
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
AMALIJE KOVAČIČ
roj. Višček
z Debenca 4 pri Mirni
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem kolektiva Treles iz Trebnjega in vsem, ki ste se od pokojnice poslovili, ji darovali vence in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego, g. dekanu Petku za lepo opravljen obred in pevcem iz Mokronoga za ganljivo zapete žalostinke. Posebna zahvala g. Kosu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
riBL
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pol, le roko si dvignil, adijo dejal potem pa si v miru za večno zaspal.
Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca, a kamor zazre se domače oko, povsod je praznina in bledo nebo.
Po zahrbtni bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, stari ate, brat, stric, boter in tast
JOŽE KUHAR starejši
iz Ostroga 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno zahvalo dolgujemo sosedi Kovačevičevi, gospodični Vladki,Lojzu Hribarju, patronažni sestri Verstovškovi in ge. dr. Gorenčevi za obiske na domu in lajšanje bolečin v zadnjih dneh pokojnikovega življenja,sodelavcem SOP-a IKON, OŠ JD Krško in Mlina Grebenc z Bistrice, GD Ostrog, kaplanu in g. dekanu iz Šentjerneja za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PORTRET TEQA TEclNA
Andrej Bobek
mejna prehoda Rigonce in Orešje z delom t.i. zelene meje ter mednarodni železniški prehod Dobova. Pri slednjem, kjer
morajo dnevno obdelati okrog 40 vlakov, od tega temeljito 5 ali
6 problematičnih (v vsakem je oko"
koli 300 potnikov), v dobre
četrt ure, je odgovorno delo, saj , .. . ... ..
Precej je že poklicev, ki terjajo delo tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki, pa se zaradi tega neobičajnega delavnika in zavoljo tega včasih naru-šenega bioritma zaposleni v takih poklicih ne razburjajo. Med te poklice nedvomno lahko prištejemo policiste. 35-letni Rade-čan, komandir policijske mejne postaje v Dobovi Andrej Bobek se je udomil v Dolnjem Brezovem, kjer sta si z ženo Lidijo v naselju ob lokalni cesti Sevnica - Blanca v bližini njenih staršev postavila lepo družinsko hišo. Andrej posebej poudarja velik prispevek svoje zakonske družice pri gradnji hiše in njeno razumevanje za specifično policijsko delo. “Ko sem bil še v službi v Sevnici, je bilo treba tudi večkrat na dan z doma. Ni prijetno biti komandir v manjšem kraju, kjer imaš veliko prijateljev, kajti potem imaš zjutraj lahko tudi veliko zoprnih telefonskih klicev," se Bobek spominja svojega dela v Sevnici, kjer je bil 6 let, v letih od 1991 do 1993pa tudi komandir poli-
je vsak “slepi” potnik veli, strošek za državo.
V12 letih dela pri policiji je Bobek spoznal delovna mesta od policista, pomočnika in vodje varnostnega okoliša do pomočnika postaje milice in komandirja PR Ko je leta 1986 končal višjo pravno šolo za notranje za deve je bil že v zaščitni enoti milice in v posebni policijski enoti Krško, od leta 1988pa celo poveljnik te enote. 1. decembra 1989 je njegova enota posavskih specialcev imela nalogo, da v Krakovskem gozdu blokira avtobuse z morebitnimi Šolevičevimi udeleženci “mitinga istine" v Ljubljani. Ko so leta 1990Andreja Bobka po policijski plati in Ernesta Breznikarja po liniji teritorialcev izbrali za “nosilca manevrske strukture” v Posavju, je v bivši Jugoslaviji vse bolj dišalo po vojni. Policisti in teritorialci so v Posavju dobro sodelovali tudi v 10-dnevni vojni za Slovenijo. Ko Bobek naniza nekaj primerov, kjer se je izkazala njegova enota specialcev - štela je le 20 mož in je brez enega strela zajela na Planini na Gorjancih pripadnike JLA na čelu s poveljnikom majorjem Prodanovičem, ko so se umikali iz kolone oklepnikov blokiranih v Krakovskem gozdu - omenja tudi,
da se je Janši preveč mudilo z o njegovih k
cijske postaje, ikai
Odkar je iz Sevnice prišel v službo v Dobovo, ima nekaj več čase zase. Na meji s Hrvaško delajo cariniki in policisti vzelo težavnih razmerah. Na delo se 65 zaposlenih na PMP Dobova pretežno vozi iz Posavja, prihajajo pa celo iz Prekmurja in Koroške. Pokrivajo medržavna
objavo njegovih knjig, predvsem pa, da ni upošteval vloge policije v omenjeni vojni. Bobek pravi, da so tudi v regionalnem združenju veteranov vojne Sever v Krškem, ki šteje okrog 180 članov in mu predseduje prav on, zbrali že veliko dokumentov iz tega obdobja.
V prostem času se Andrej najraje posveča družini in lovu. Je tajnik zelene bratovščine v Brestanici, ki je v letu 1995praznovala zlati jubilej. PA VEL PERC
Megane Maxi -narejen za zmagovanje
V Renaultu razvijajo r.ov avto za rally
Megane Maxi
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Ubogi dedek Mraz v Črnomlju - Škocjanski župan Janez Povšič meni, da so Romi stvar države - Da bi bilo le več poštarjev Andrejev - Zakaj ni več kresničk?
Zadnji telefonist naše dežurne rubrike za stik z bralci je bil tokrat deležen vrste novoletnih čestitk. Bilo je tudi nekaj zabave na račun telefoniranja.
Črnomaljka Sonja se je spraševala, kje je čarovnica, ki je črnomaljskemu dedku Mrazu ukradla darila. V sredo je množica malčkov pričakovala, da bo stari dedek bolj radodaren, pa je bilo vsega skupaj za otroško pest: mini lego kockice in 6 koščkov napolitank. Rekla je, da je za takšnega dedka Mraza bolje, da ne hodi več med otroke. Če bodo to lepo navado obdržali, potem bo bolje, da denar prispevajo tudi starši, če ga po podjetjih, ustanovah in občini ne morejo zbrati. Črnomaljci naj si pogledajo organizatorje v Novem mestu. Njihov dedek Mraz je vsako leto bogatejši.
Martina Škedelj iz Dolenjega Vrhpolja je drugačnega mnenja o šentjernejskih patronažnih sestrah. Njen mož se je močno opekel
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati. zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo ras vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
in so ga sedem mesecev hodile previjat, na koncu seje pozdravil. Če so v Janševi stranki, je to njihova osebna odločitev. Romi niso le problem novomeške, temveč tudi škocjanske občine. Cenjeni in nadvse prizadevni župan Janez Povšič je za te kraje naredil že marsikaj, kar se je ljudem v drugih občinah in krajih zdelo nemogoče, le z Romi ne more priti na čisto. Vsem, ki se pritožujejo, da jim ti delajo škodo, pove, da so Romi stvar države in naj se za odškodnine obračajo tja. Marija Knafelj iz Grmovelj se nam je potožila v imenu tudi drugih prebivalcev teh krajev, ki živijo skupaj z Romi. Povedala je, da jim poleti kosijo travnike in delajo škodo po njivah. “Prodali bomo krave in konje, pa naj nas država živi!” je odločno povedala.
Končno je prispel tudi nekaj bolj prijazen klic. Štefka Zupančič iz Novega mesta je pohvalila novega poštarja Andreja v želji, da se v prihajajočem letu ne bi slučajno poslabšal, javno pa se je zahvalila tudi traktoristu, ki pluži sneg po ulici k Roku. Brez graje pa vendarle ni mogla. Odgovornim na Vašem kanalu - Televiziji Novo mesto bi moral kdo podariti točno uro, da bi ob sedmih pravočasno začeli predvajati Novice. G. Klobučar iz Mirne Peči ni imel prijaznih besed. Jezil se je na delavce Elektra, češ da so hiše pri železniški postaji že 50 ur brez elektrike. Ko so klicali dežurnega, jim je zatrdil, da imajo drugje več proble-
rijo iz Novega mesta zanima, ali si jo naj obesi za vrat, da bo lahko mirno šla ponoči po neosvetljeni cesti iz službe domov.
Na koncu spet klic zaradi Romov. Bralec iz Birčne vasi dobro pozna razmere v romskem naselju Ruperčvrh in se z marsičim, kar je zapisano v prispevku “Denacionalizacija po romsko na Ruperč-vrhu”, objavljenem v prejšnji številki Dolenjskega lista, ne strinja. Drago Miklič je povedal, da ima 34 let delovne dobe, vendar je pozabil med številki postaviti decimalno vejico. Tudi pot, za katero se borijo, je narejena na črno; zanima pa ga, zakaj se Romi ne vselijo v luksuzne hiše, ki so jih naredili, stanujejo pa v barakah. Nekaj pa je narobe tudi pri oranju snega, kjer niso vsi enaki in enakopravni. Romi imajo prej za-orane ceste kot ostali prebivalci te krajevne skupnosti.
J. P.
KLIC V SILI
Se še spomnite, ko je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu takorekoč zahteval, naj vsi pešci na neosvetljenih cestiščih nosijo v rokah kresničke? Že nekaj let s to svetlikajočo se fosforno ploščico ni bilo videti nikogar. Ma-
Za novo leto fantek in punčk^j
V novomeški porodnišnici kmalu po polnoči prvi v letošnjem letu fantek Marte Metell ■ V Brežicah je ob pol osmih Martina Žibert rodila Majo - Darilo Dolenjskega lista
Pri Renaultu nadaljujejo . usmeritev, v okviru katere so , leta 1991 razvili model Clioza , rally tekmovanja, leta 1995 pa , uvedli na tem avtu spremem- ■ be po novih predpisih za Kit ■ Car tekmovalne avtomobile, i V Renaultovem športnem • oddelku že s polno paro pri- ' pravljajo novo vozilo za rally 1 - Megane Maxi.
Za osnovo so vzeli novi 1 Megane Coupe 2.0 16v. Nje- 1 gova sodobna zasnova in ve- 1 likost namreč omogočata, da J bo v Kit Car preobleki vklju-čeno vse najsodobnejše zna-nje in tehnične rešitve. Cilj je ■ seveda pripraviti konkuren- i čen tekmovalni avtomobil, s ■ katerim se bodo tiste Re- i naultove evropske podružni- 1 ce, ki se ukvarjajo z rally tek- 1 movanji, lahko borile za vrh v 1 njihovih državnih prvenstvih. 1 Ocene po prvih preskusnih J vožnjah, ki so jih z Meganom Maxi opravili Renaultovi , tovarniški vozniki, so dobre in , potrjujejo videz moči, ki ga , dajejo agresivne poteze tega , avtomobila. Megane Maxi ■ razvijajo v oddelku Renault ■ Šport, poganja pa ga predela- i m dvolitrski motor s šestnaj- i stimi ventili iz serijskega • Megana Coupe.	1
Razvoj Megana Maxi v Re- , naultu intenzivno nadaljujejo ( in upajo, da bodo homologa- ■ cijo zanj dobili v prvem četrt- ■ letju 1996, prve tekmovalne i nastope z njim pa opravili že i kmalu zatem.	i
NOVO MESTO - Zadnja v lanskem letu je nekaj minut po pol osmih zvečer povila novorojenčka 26-letna Snežana Jerič iz Šentruperta. Na prvega novorojenčka v komaj rojenem letu dežurna ekipa ni čakala dolgo. Ob 1.35 je za-vekal fantek 19-letne Marte Metelko iz Petrove vasi pri Črnomlju. Pričenja se fantovsko leto, saj se je doslej že nekaj let zapored prva rodila deklica. Tudi naslednja dva državljana Slovenije, ki so jih v knjigo rojstev vpisali v novomeški porodnišnici, sta bila dečka, rodila pa sta se šele 2. januarja.
Deček, za katerega mamica Marta Metelko še ni izbrala imena, se je rodil mesec dni prezgodaj in je tehtal le 2.850 gramov, zato je ta čas še v grelni posteljici.
Že v navadi je, da ob novem letu postrežemo z nekaterimi podatki o rojstvih v novomeški porodnišnici. Ti novemu zakonu o porodništvu in dokladah ne bodo povzročili pretirane škode, saj se na Dolenjskem rodi vsako leto najmanj 100 otrok manj kot preteklo leto. Če bi šlo tako naprej, čez 10 let ne bi bilo več rojstev. To se seveda ne bo zgodilo, potrebno pa bo narediti še kaj več, kot dati dodatek, da bodo slovenske družine imele vsaj dva, če ne tri otroke.
Lani je bilo v novomeški porodnišnici 1.136 porodov, rodilo seje 1.145 otrok, saj so se devetkrat rodili dvojčki. Rodilo se je 584 dečkov in 561 deklic. Na porod ta čas čaka le 14 porodnic, vodstvo te ustanove pa si želi, da bi se v letošnjem letu le preselili v nove prostore.
Na koncu zapišimo še imena silvestrske dežurne ekipe: dr. Šekoranja, babica Verida Šabanovič, Darinka Švalj in Andreja Šenica.
J. P.
BREŽICE - V tukajšnji porodnišnici so do prvega rojstva v letu 1996 čakali do 7.35. Takrat je ob pomoči dežurnega zdravnika dr. Zorana Šehoviča in babice Mirjane Kalan privekala na svet Maja. Tehtala je 3750 gramov in je bila velika 51 cm. Rojstvo je potekalo brez problemov, so povedali zdravniki in Martina Žibert, Majina mamica. V ponedeljek, na dan rojstva, ob dveh popoldne (v času našega obiska) sta se Maja in njena Mamica počutili prav dobro.
Martina je letošnje silvestrsko noč preživljala doma, ob kakih treh zjutraj pa se je začelo. Sedli so v avto in se odpeljali, ker je bil sneg so morali voziti počasi, ven-
TASTU GROZIL Z
UBOJEM
SEVNICA - 29. decembra okoli pol druge ure je na policijsko postajo Sevnica poklicala P. M. in povedala, da P. M. doma razgraja in razbija. Na kraj je odšla policijska patrulja, kije ugotovila, daje P. M. razbil vhodna vrata in več šip, kričal in grozil družini, tastu pa je grozil z ubojem. Kljub opozorilom z grožnjami ni prenehal, zato so ga policisti odpeljali s seboj.
dar so še pravi čas prispeli v brežiško porodnišnico. Kot rečeno, se jim je rodila punčka, za vsak primer pa so imeli pripravljeno tudi ime Martin, če bi bil fantek.
Martina, 21-letna gospodinja z Jelenika pri Raki, in njen mož Robert, strojni tehnik, imata z Majininim rojstvom dve deklici. Adrijana, Majina starejša sestrica, šteje 20 mesecev. “Dva otroka bosta vsaj za zdaj dovolj,” pravi Martina, “potem bomo pa še videli.”
V brežiški porodnišnici, kjer Maja še biva te dni, se je v letu
• DARILO DOLENJSKEGA LISTA - Uredništvo našega časopisa čestita obema družinama ob srečnem dogodku ter želi fantiču in deklici, ki sta se prva rodila v letu 1996, vso srečo v življenju. Oba bosta prejela darilo Dolenjskega lista - hranilno knjižico z začetnima vlogama po 30.000 tolarjev.
1995 rodilo kakšnih 5 odst. več otrok kot leto poprej. Nad razmerami se porodnice niso pritoževale, vsaj tiste iz Martinine sobe, so pohvalile bolnico, še posebej pa osebje v njej.
L. M.
MAJA JE BILA PRVA - V poi deljek, 1. januarja, okrog pol dvi popoldne je bila Maja še edii “štručka ”, ki so jo v letu 1996po\ v brežiški porodnišnici. Maja, koti ne hotela bodočih novorojenčki vznemirjati z jokom, je prav pridi ždela v naročju mamice Martine (i sliki). No, v tem pogledu niso Majo prav nič zaostajali drul dojenčki v sobi. (Foto: M. Luzari


EDINI I. JANUARJA - Marta Metelko je silvestrsko dežurno ekipo sprav na noge že dobro uro po komaj rojenem letu. Njen fantek se je rodil mes dni prezgodaj, zato ga je prve dni lahko obiskovala le ob njegovi gre posteljici. (Foto: J. Pavlin)
Smeh na prepihu
V kratkem se bo izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov
izbral blizu 250 anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je sredi decembra lani izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga v prosti prodaji stanc 1.900 tolarjev, s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo; mesto) pa si J. Dularja Smeh na prepihu lahko zagotovite po novoletni ceni s popustom, in sicer le za 1.400 tolarjev.
9S-

Naročam
NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po prednaročniški ceni 1.400 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:________________________________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_
•	NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20, uro.
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
•	ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
1 obeh strmi GorjiuK«v
ANEkdoiE iN pKiqodE ZApiSAt Jože Duhu
Naj se le še podriča!
Janko Mlakar, duhovnik in pisatelj planinskih in humorističnih
janno MiaKur, aunovniK m pisatelj planinskih in humorističnih zgodb, je bil tudi velik gorohodec, ki je pretaknil celo vrsto domačih in tujih gora. Tudi takih, ki spodaj preidejo v lepe planinske pašnike.
Na takem gorskem pašniku je Mlakarja nekoč prijelo, da si je podvihal suknjič, sedel na gladko poležano travo in se kot na saneh zapeljal po strmem pobočju.
Pa ga je zagledal kmet, ki se mu je tako drsanje po njegovem svetu zdelo nesramno in nedopustno. Ves razburjen je zgrabil za vile, jih dvignil nad glavo in se pognal proti predrznežu. Pri tem pa kričal:
“Prekleti škric, te bom prebodel kot mačka!"
Ko pa je Mlakar pridrsal prav predenj in je gorjanec videl, da ima prišlek okoli vratu kolar (duhovniški ovratnik), ga je jeza v hipu minila. Naglo je odvrgel vile, snel klobuk in,prav ponižno dejal:
“Hvaljen Jezus! Naj se le gospod še malo podričajo! ”
Frajtonarica
Metličan Edi Macele, mojster na diatonični harmoniki ali po domače frajtonarici, je vprašal goste v gostilni:
“Kdo ve, kaj bo žena Tonija Gašperiča, če bi ta umrl prej kot ona?"
Vprašani so ga debelo gledali.
"Frajtonarica, ker bo fraj Tonija!" se je zarežal Edi.
/ »SMEH »Jjj JE POE V ZLUAVJ-
Šale izbira Bojan Ajd\
Ušteli smo se
'Le zakaj, Milan si, vsako lel ob novem letu želimo, naj bi bil prihodnje leto srečno, zadf voljno?”
“Cisto preprosto: zato ker I bilo minulo leto slabo, saj smo j ušteli v željah.”
Ni bolan
“Kaj pa je s tvojo roko. Brati ko, da imaš zavezano? Si pad^ na ledu?
“Nič takega! Za novo leto sel moral tolikokrat seči drugim! roke, da me še sedaj boli roka-|
Zadovoljna je
“Ali si zadovoljna s svojiij možem?”
“Zelo, resnično zelo, kajti el kratna sreča je, če se poročiš] arheologom, ki ima najraje star stvari.”
iršii=.^4cse,e«;i;ai>£>ft II ~~	S te -=;=» oz. -te -o 2 JS => ^ s a a j*