LETO XX. — številka 46
UstanoviteJji: občinski odbori SZDL Je-»«nice Krai.j, Radovljica, škofja Loka in Tržič. - Izdaja Časopisno podreti- »Gorenjski tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
KRANJ, sreda, 21. VI. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izha' i od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1 januarja 2958 kot poltednifo Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob    red^h in sobotah
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Izrazi solidarnosti z arabskimi deželami
Zborovanje v Radovljici
Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, ki so se ga udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic, so v ponedeljek popoldne razpravljali o razmerah na Srednjem vzhodu in v svetu nasploh ter odločno obsodili Izraelsko agresijo na arabsfke države. Ob zaključku so sprejeli izjavo, v kateri je rečeno, da ta napad pomeni hkrati napad na koeksisten-co in svetovni mir, na načela mirnega in enakopravnega reševanja spornih vprašanj jned državami in narodi.
Plenum Občinskega sindikalnega sveta je v celoti podprl izjavo predsedstva republiških sindikatov in priporočil delovnim organizacijam, sndikalnim podružnicam in delavskim svetom, da organizirajo širša posvetovanja in seznanijo članstvo s položajem v svetu ter ° zbiranju pomoči za prizadeto arabsko prebivalstvo.
in na Jesenicah
V dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah je bilo v ponedeljek popoldne množično zborovanje, na kate. teta je govoril član predsedstva CK ZKS Vinko Hainer o problemih v mednarodnih odnosih s posebnim ozirom na izraelsko agresijo na arabske države. Ob zaključku zborovanja so udeleženci sprejeli tudi pis-mo CK ZKJ. V njem občani Jesenic izražajo solidarnost z arabskim ljudstvom in odločno zahtevo, da agresorja kaznujejo in da se umakne iz zasedenega ozemlja. V celoti podpirajo stališča CK ZKJ, izvršnega sveta SFRJ in izjavo tovariša Tita. Hkrati zagotavljajo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči in se pridružujejo vsej jugoslovanski skupnosti, da bodo posledice agresije na arabske države čimprej odstranjene. Odločno se zavzemajo tudi za mirno reševanje sporov v okviru OZN in podpirajo stališča, ki so jih sprejeli voditelji delavskega gibanja in socialističnih držav v Moskvi.
Iz radovljiške občine
Kako financirati komunalne objekte?
Na zadnji seji občinske skupščine v Radovljici so odborniki veliko govorili o novem odloku o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča, predvsem o financiranju komunalnih objektov. Nov odlok, sestavljen na osnovi zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča iz leta 1966, ne govori več o urejanju mestnega, ampak o urejanju stavbnega zemljišča. Iz novega zakona jasno izhaja, da je pojem »mestno zemljišče« preozek, zato govori o »stavbnem zemljišču«. Nadalje je jasna tudi druga ugotovitev, da izdelava urbanističnega programa oz. celo projekta ovira celotni tempo gradnje, zato zakon dopušča ureditev zemljišča po določenih etapah graditve na podlagi zazidalnih načrtov.
Nov odlok in zakon točno razmejujeta vprašanje financiranja, in sicer tako, da občina financira graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjena za skupno potrošnjo, ter izdelavo zazidalnega nacrta, komunalne organizacije pa financirajo graditev komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za individualno potrošnjo. Novi predpisi točno določajo, katere stroške nosi investitor, ko dobi zemljišče v uporabo, in kdaj se ti stroški lahko povečajo. Odlok govori tudi
o virih sredstev občine in pooblaščenega podjetja (v tem primeru so sklenili, da skrb za urejanje in oddajo stavbnega zemljišča prevzame Stanovanjsko podjetje Radovljica) za financiranje komunalnih objektov in naprav. To so: prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sredstva investitorjev in sredstva, ki jih dobi podjetje s prodajo stavbnega zemljišča. Komunalne organizacije financirajo komunalne objekte in naprave primarnega in sekundarnega pomena, namenjene za individualno potrošnjo, z lastnimi sredstvi in krediti.
Novi predpisi odbornikom na seji niso bili povsem jasni. Zanimalo jih je predvsem financiranje, pri tem pa so mešali prejšnji komunalni prispevek in sedanji prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Predstavniki uprave občine so jim pojasnili, da komunalnega prispevka ni več, ampak prispevek za uporabo mestnega zemljišča (ki pa bo z novimi predpisi, ki so že v razpravi, razširjen tudi na ostala področja, ne le na mestna); komunalni objekti, namenjeni za skupno potrošnjo, se financirajo iz sredstev za uporabo mestnega zemljišča, stroški za komunalne objekte, namenjene za individualno potrošnjo, pa plača vsak ob nakupu zemljišča na natečaju, vračunani so torej v ceno zemljišča.
Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj
poslovalnica VESNA — JESENICE
Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi veliko izbiro zlatnine in ur vseh vrst
— zlate verižice že od 83,00 N din
— zlati obeski že od 20,00 N din
— zlati uhani že od 47.00 N din
— zlate zapestnice že od 90,00 N din
— prstani že od 90,00 N din
Primerno darilo za vsako priložnost dobite v
prodajalni VESNA — JESENICE
Zelja po tesnejšem sodelovanju
Kot smo že pisali, je v začetku tega meseca štiričlanska delegacija kranjskega občinskega komiteja obiskala italijansko mesto Savono, s katerim občinski komite že dlje sodeluje. Namen obiska je bil, da se seznanijo z razmerami in načinom dela tamkajšnjih komunistov, dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju in hkrati vrnejo obisk komunistov iz Savane, ki so lani obiskali Kranj.
Program bivanja v Savoni in okoliških krajih je bil precej obširen. Najprej so si ogledali tovarno Argos, kjer izdelujejo,elektrode, pol-avtomatične agregate in še nakatere druge plastične izdelke. Ta tovarna tesno sodeluje tudi z nekaterimi našimi tovarnami predvsem s tovarno Rade Končar. Ogledali so si tudi tovarno lončene posode, ki so jo delavci pred leti odkupili od nekega privatnika. Delavci v tej tovarni imajo svoje samouprav-
OB DNEVU ZASClTE OTROK V PROMETU — Povsod po Gorenjskem so bile minulo soboto, 17. junija, različne prireditve v počastitev dneva zaščite otrok v prometu. V prihodnje bodo ta dan praznovali vsako leto. K a sliki: tekmovanje s skiroji na Titovem trgu v Kranju —
Foto: F. Perrtan
ne organe, način dela in poslovanja v tovarni pa so prilagodili našemu načinu samoupravljanja. V občini Vado so si ogledali eno najmodernejših koksarn v Evropi. Med obiskom so se pogovarjali tudi z vodstvom pokrajinskega komiteja za Li-gurijo in s predstavniki federalnega komiteja za pokrajino Savono.
Na vseh teh obiskih in pogovorih so ugotovili, da je bilo dosedanje sodelovan;e med obema mestoma uspešno. Povsod pa so tudi želeli, da bi sodelovanje še bolj popestrili. Predlagali so, da bi v prihodnje razvili sodelovanje še med sindikati, mladino ter na kulturnem, turističnem in drugih področjih.
A. Ž.
Do konca marca 68 stanovanj
Po podatkih Zavoda za statistiko SRS je bilo od januarja do konca marca letos narejenih na Gorenjskem 68 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 4063 kvadratnih metrov. 48 od teh stanovanj, ki so bila v letošnjih prvih treh mesecih dokončana, so naredili v jeseniški občini, 20 pa v kranjski. V drugih gorenjskih občinah v tem času statistična služba ni zabeležila dokončanih stanovanj. To pa seveda še ne pomeni, da stanovanj niso gradili. Vrednost del, opravljenih do konca marca letos na stanovanjskih zgradbah, je v kranjski oblini celo večja kot v jeseniški (Kranj 1.593.000 N din. Jesenice 1 006.000 N din), čeprav je bilo dokončanih manj stanovanj. V kamniški občini je vrednost teh del do konca marca letos znašala 283.000 N din, v radovljiški občini 534.000 N din, v loški 112.000 N din in v trtl-škl občini 390.000 N din.
-*t
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
SREDA — 21.  junija 1961
Samoupravni odnos v občini
Razmišljanje ob pogovoru s predsednikom skupščine občine Škofja Loka Zdravkom Krvino
Predsednik občinske skupščine škofja Loka Zdravko Knina Je že na prvi seji nove občinske skupščine poudaril, da je pred odborniki glavna naloga utrditev samoupravljanja v občini. Zato smo tov. Krvino zaprosili za pogovor o problemih »amoupravljanja v občim.
KLUB
ODBORNIKOV
Predsednik Kivina je dejal: »Želim, da bi čim globlje razvili samoupravljanje v okviru občinske skupščine. Menim, da je nujno, da vključimo Žim več ljudi v reševanje problemov, in to tako, da leti odločijo, da je po sklepu skupščine problem rešen na ta način, da se vsi potem res prizadevajo, da ga uresničijo. Sklep brez široke podpore in realizatorja ne pomeni ničesar.«
V praksi je prerasla ta izjava v »klub odbornikov«, ki 60 ga organizirali v okviru skupščine. Klub odbornikov je razdeljen na tri sekcije (Skofja Loka, Železniki in Gorenja vas). Sestaja se in razpravlja o vseh pomembnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v življenju občanov. Značilno zanj, kot tudi za njegove sekcije je, da 1o ne pomeni zaprtega kroga ljudi-odbornikov, marveč vključujejo vanj tudi predstavnike krajevnih skupnosti in vse zainteresirane s področja, o katerem razpravljajo. Druga prednost kluba odbornikov je, da odborniki lahko širše
Seja aktiva ZB v Kranju
O dogodkih na Srednjem vzhodu
Pretekli petek je bila v Kranju seja kranjskega aktiva zveze borcev, ki so se je razen članov plenuma udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij in nosilci spomenice.
Na seji so najprej razpravljali o dogodkih na Srednjem vzhodu in v pismu, ki so ga poslali republiškemu odboru zveze združenj borcev NOV Slovenije in predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu, obsodili izraelsko agresijo in hkrati zagotovili vso podporo prebivalcem v arabskih državah.
Dogovorili so se tudi, da bodo izkupiček od loterije namenili za šport in rekreacijo borcev v domu invalidov v Novem gradu. Pogovarjali so se tudi o 24. obletnici Prešernove brigade. Sklenili so, da bo 30. julija v Stražišču pri Kranju proslava, na kateri bodo vsem preživelim borcem podelili knjigo o zgodovini Prešernove brigade.
A. ž.
spoznajo problematiko, o kateri razpravljajo, da lahko na ta način širše gledajo na probleme, ki jih dobro poznajo in tako tudi lahko pojasnuje-jo in zagovarjajo sprejeta načela pri volivcih.
Klub odbornikov bodo sklicevali ob vseh pomembnejših vprašanjih (npr. turizem, gospodarstvo, družbene službe itd.).  Na  ta  način bodo v precejšnji meri resni probleme splošnega sodelovanja pri odločanju, vendar pa bo kljub temu še ostalo odprto, kako zagotoviti    odgovornost pri izvrševanju in zagovarjanju sprejetih stališč. Vendar čim širši bo krog ljudi, ki bodo sodelovali pri odločanju, tem manj pereča bo ta pomanjkljivost skupščinskega sistema.
KRAJEVNA SKUPNOST
Krajevne skupnosti so postale nosilec lokalnih dogajanj na posameznih področjih. Vse pomembnejše odločitve za posamezne kraje sprejemajo na sestankih krajevnih skupnosti. Brez dvoma je to izraz samoupravnih prizadevanj, ki so ga ustvarile prejšnje občinske skupščine.
Naloga novih skupščin je, da poglobe samoupravo v krajevnih skupnostih. V vsaki občini so dobre in slabe krajevne skupnosti. Takšne, ki delajo v povezavi s prebivalci in takšne, ki sprejemajo 6voje odločitve za zaprtimi vrati. Prav slednje je ponekod ustvarilo precej nezaupanja in nezadovoljstva. Uveljavilo se je le nekaj ljudi, ki so si prisvojili pravico odločanja v imenu drugih. Utrjevati moramo torej resnično krajevno samoupravo, kjer prihaja do izraza volja vseh, ne le nekaterih.
OBČINSKA UPRAVA
Javna skrivnost je, da so postali v skoraj vseh skupščinah predsedniki nekakšni direktorji, ki so odločali tudi o najdrobnejših in najpomembnejših stvareh. Na ta način je prišlo na eni strani do tega, da se nismo mogli v zadostni meri posvečati pomembnejšim vprašanjem, ker ima dan pač le 24 ur, na drugi strani pa se je na ta način slabilo delo upravnih organov v občini.
Treba je dokončno uveljaviti načelo, da posamezni načelniki samostojno odločajo v okviru dogovorjene politike. Tega so se v Skofji Loki že lotili.
Ce sodimo po prvih korakih, ki so jih naredili novi ljudje na vodilnih položajih v občinah, je rotacija povsem uspela. Nove misli, izkušnje in ljudje so vnesli svežino v delo: s seboj so prinesli novo voljo, ki napoveduje, da se bo naš družbeni razvoj nadaljeval e hitrimi koraki.
P. Čolnar
Razvitje prapora v Mojstrani
V nedeljo so upokojenci s področja Dovje-Mojstrana v hotelu Triglav razvili svoj prapor. Slovesnosti so se poleg domačinov udeležili tudi predstavniki društev upokojencev jeseniške občine. Poleg predsednika domačega društva in pozdravov predstavnikov sosednjih društev upokojencev, je navzočim govoril o položaju upokojencev Franc Toman, tajnik občinskega združenja društev upokojencev Jesenice.
Vidic J.
Most čez Savo pri Telcstilindusu v Kranju bo - tako zatrju-jejo - čez teden dni že usposobljen za pešce, potem pa čimprej tudi za ostali promet. V glavni poletni sezoni bo ze možen čezenj promet s konjskimi vpregami. Most popravlja Komunalni servis Kranj — Foto: F. Perdan
Marjan Mas ter I:
Krvavec — Kamniške planine
najbližja smučarska postojanka pred vrati Ljubljane in Kranja — Kako rešiti dostop na to planino? — Vodovod prva obveza
jev letos videti že številne
Tržačane.
(Nadaljevanje)
DOSTOP
NA KRVAVEC
Osrednje vprašanje, ki je nastalo s povečanim obiskom turistov, so poleg že omenjene dograditve planinskega doma in ustrezne preskrbe z vodo še nezadostne zmogljivosti obstoječe sedežnice, ki pelje iz doline na vrh Krvavca, in pa odločitev: kako in kje odpreti nov dostop, Čimhitreje na najbolj gospodaren način in v okviru finančnih možnosti.
Prvi del sedanje žičnice je bil zgrajen natanko v enem letu. Zanjo pa so bili uporabljeni sestavni strojni deli žičnice, ki so jo naročili v Kočevju. Graditi so začeli avgusta 1957, žičnica pa je začela redno obratovati 2. avgusta 1958 in bo letos v avgustu slavila 10-letnico svojega obratovanja. Veljala je približno 78 milijonov S din; dolga je 2550 metrov, premošča 835 m višine, njena zmogljivost pa je 240 oseb na uro, kar ne ustreza več sobotnim in nedeljskim konicam prometa.
Za krvavško žičnico lahko rečemo, da je do leta 1967 obratovala z glavno obremenitvijo v poletni sezoni, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
— v mesecih s smučarsko
sezono (november, december, januar, februar, marec in april) je žičnica v letih 1959 do 1966 prevozila 231.089 potnikov ali 34 %;
— v ostalih (poletnih) mesecih pa v enakem času 452.288 potnikov ali 66%.
Število prevoženih potnikov v posameznih letnih časih kaže, da Krvavec v zimski sezoni v obdobju 1959 do 1966 še ni zaživel. Vzrok za tako strukturo prometa je, da je Krvavec v teh letih ostal brez pravih smučarskih žičnic.
Do zgraditve sedežnice Go-spinca — dom na Krvavcu, ki je stekla 23. XII. 1966, je obratovala za potrebe graditve novega doma tovorna žičnica, ki pa je bila za zimski čas preurejena v vlečnico. Vožnja z njo pa ni bila prijetna in zato tudi neprivlačna.
Tak položaj in ugotovitve pa v obratni smeri veljajo za leto 1967, ki ga lahko v zimskem prometu imenujemo prelomno leto. Konec decembra leta 1966 sta začeli obratovati prvi dve smučarski žičnici in se nujno obratovanje že pozna v povečanem obisku Krvavca v letu 1967.
Novo zgrajeni žičnici pa sta poleg povečanega prometa hkrati vplivali tudi na samo strukturo smučarjev, saj je bilo poleg domačih smučar-
Sedanja dvosedežnica iz doline je že postala ozko grlo za novo odprta smučišča in gostinske objekte. Zimska sezona 1966/67 je zanesljivo pokazala, da je razmerje med skromnimi smučarskimi napravami na Krvavcu in to žičnico že porušeno. Končne obremenitve na dostavni žičnici nastajajo predvsem v sobotah, nedeljah in praznikih, tako na spodnji postaji, še večje pa na zgornji ob povratku v dolino v poznih popoldanskih urah, zlasti zato, ker žičnica ni opremljena za nočno obratovanje.
Vsekakor bo do graditve nove žičnice ali ceste na Krvavec treba poskusiti doseči večjo frekvenco pri obstoječi žičnici, saj takega poprečnega prometa kot je bil dosežen v prvem letu obratovanja, še ni dosegla. Potrebno bo:
1. Z boljšo organizacijo obratovanja sedanje žičnice povečati do neke meje njeno zmogljivost in v kritičnih dnevih podaljšati čas obratovanja. Popoldanski pritisk na žičnico za povratek v dolino bi bilo mogoče v polni turisti čno-zi m sk i sezoni zmanjšati z ureditvijo smučarske proge do spodnje postaje v dolini, ki bi io lahko uoo-
Seja skupščine občine Jesenice
Zmanjšano število svetov
pri skupščini občine Jesenice
Na drugi skupni seji obeh zborov občinske skupščine Jesenice so odborniki med drugim razpravljali o ustanovitvi svetov pri občinski skupščini. Aprila letos je skupščina sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine, ki določa, da se sveti ustanovijo z odlokom skupščine. Z odlokom skupščine se določi tudi njihovo področje, število članov in njihov sestav.
Že marca so na seji skupščine ugotovili, da je pri občinski skupščini Jesenice preveč svetov. Zato so pristojni občinski organi s posebno pozornostjo preučili možnost združevanja sorodnih področij v pristojnost enega sveta. Od prejšnjih 16 svetov so jih tokrat izvolili le sedem. Tako bodo v naslednji mandatni dobi delovali naslednji sveti:
1. Svet za družbeni plan in finance, ki ima 9 članov. Za predsednika je izvoljen Franc Tepina. 2. Svet za gospodarstvo, ki ima 15 članov. Predsednik Franc Talar. 3. Svet za urbanizem, grad-
nje, komunr.lne zadeve, krajevne skupnosti in stanovanjske zadeve ima 9 članov. Predsednik Franc Gašperin. 4. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo ima 11 članov. Predsednik Jože Gazvoda. 5. Svet za zdravstvo, socialno varstvo, varstvo družine in varstvo invalidov ter borcev N0B ima
11 članov. Predsednik Slavko Osredkar. 6. Svet za splošne zadeve ima 7 članov. Predsednik Zdrav ko Smolej. 7. Svet za narodno obrambo ima 7 članov. Predsednik France Žvan.
Na seji so izvolili tudi nove člane Komisije za prošnje in pritožbe ter Komisije za družbeno nadzorstvo.
Jože Vidic
Dragi glede na kvaliteto uslug
Skof ja Loka, 20. junija. Danes se je v Škof ji Loki sestal Strokovni odbor za turizem in gostinstvo. Na sestanku so ugotavljali, da se je iztržek od gostinstva v prvih letošnjih štirih mesecih v vseh petih gorenjskih občinah povečal, pa čeprav so v tem času prodali manj pijač kot v letu 1965 in lani.
Ker se v zadnjih letih niso bistveno povečale penzionske cene v hotelih, gre višji iztržek na račun jedil po prosti izbiri. Odbor je ugotovil, da so podjetja na Gorenjskem draga v svojih cenah glede na kvaliteto uslug in so zaradi tega sprejeli priporočilo za vse gostinske organizacije, naj bi tudi v letu 1968 ne po-draževale svojih uslug.
rabljali boljši smučarji, vendar le v polni zimski sezoni. Tod namreč sneg zaradi prisojne lege hitro skopni.
2. Zmogljivost sedanje žičnice je mogoče povečati tako, da bi jo z vmesno postajo razdelili na dve sekciji, kar bi dovolilo podvojitev sedanjega števila kabin oziroma sedežev.
NOVI DOSTOPI
IZ DOLINE NA KRVAVEC
Za nove dostope se v glavnem oblikujejo tri variante. Zaradi neizdelanih tehnično-ekonomskih računov, je glede novega dostopa za sedaj le veliko razprav, ki pa ne nakazujejo optimalne rešitve.
Nesporna je le ugotovitev, da se z izvedbo novega dostopa na Krvavec ne more več cdlašati, ker vsaka nadaljnja vlaganja v športne zimske naprave na Krvavcu đok'Ier ni realiziran dodaten dostop nimajo več ekonomskega opravičila.
Novo žičnico na Krvavec je mogoče izpeljati iz naselja Kokra, od glavne ceste Kranj — Jezerski vrh, s končno postajo na Gospinci ob žičnici, ki vodi iz Zanjivca (s cerkljanske strani). Poševna dolžina nihalne kabine Včnice bi bila po karti 1:25.000 približno 2210 metrov, z višinsko razliko 935 m. velikost kabine pa bi bila za" 40 oseb. Pri poprečni hitrosti 9m/sek. bi prevozila žičnica lahko 600 potnikov na uro.
Prav s tega mesta je mo-gcč3 speljati nihalno žičnico t-idi neposredno v Tiho dolino. Dolžina te žičnice bi bila
približno 2540 metrov. Prednosti te rešitve so:
— vstopna postaja je ob mednarodni cesti Kranj—Jezerski vrh. Za kraje, ki jim je Kranj izhodišče, se cestna razdalja ne povečuje proti žičnici v Zanjivcu.
— kabinska nihalna žičnica nudi potniku ugodnejši prevoz, kot odprta sedežnica
— čas vožnje je znatno krajši, ker obratuje kabinska žičnica do 5-krat hitreje kot sedežnica. Ima možnost obratovati več ur kot sedežnica (tudi ponoči).
Slabe strani so:
— vstopna postaja je za približno 10 km bolj oddaljena za tiste, ki prihajajo na Krvavec z mengeške strani,
— dislocirana spodnja postaja od spodnje postaje obstoječe dvosedežnice v Zanjivcu ov ira obema žičnicama sporazumevanje za odpravo ozkih grl pri vstopu na Krvavec,
— investicijski stroški nihalne žičnice so občutno višji. S tem v zvezi pa tudi cena za prevoz.
Varianta, da ima nihalka svojo vrhnjo postajo na Gospinci, ima to prednost pred zgornjo postajo v Tihi dolini, da se na Gospinci turisti, k: potujejo z avtobusi, lahko odločijo za en ali drugi sestop s Krvavca.
Po drugi varianti je mogoče vzporedno sedanji žičnici v Zanjivcu pos!?.viti novo žičnico večje zmogljivosti z e$omj6 po>t?:o na Gospinci, merda kremno kabin>ko dvo ali štiri sedežnico pedobne iz-
Odbor je razpravljal tudi o gradnji oziroma lokaciji ter načrtu za novi hotel v Kranju. Zaradi neizdelanosti programa se — kljub temu, da so v samem projektu ugotovili precej pomanjkljivosti — niso mogli določneje izjasniti, vendar pa so bili enotni, da lokacija (na prostoru bivšega sodišča) v nikakršnem oziru ne ustreza.
Novo podjetje na Jesenicah
Jesenice transport
vedbe kot je pohorska. Žični ca bi bila dolga okoli 1700 m z višinsko razliko 773 m.
Prednosti lokacije in take vrste žičnice so:
— lokacija spodnje postaje nove žičnice v Zanjivcu in zgornje postaje na Gospinci omogočata, da lahko obe žičnici delujeta bolj uglašeno v času konic in odpravljata ozka grla,
— investicijski stroški sedežnice napram kabinski nihalni so znatno nižji (primer dvosedežnice),
— trasa sedežnice, ki bi bila pomaknjena v zatrep doline Zanjivc (Brezoviški graben), poteka po sončni strani zavarovani pred vetrovi, kar je še posebno važno za redno obratovanje žičnice.
Slaba stran enostavne odprte sedežnice, ki naj prenese glavno težo bremena (prevoza) potnikov na Krvavec, je v tem, da potnik na njej ni zaščiten pred vremenskimi neprilikami in da jo lahko koristijo predvsem osebe, sposobne, da se usedejo na sedeže, ki so v pomikanju. Prav zaradi tega kaže premisliti, ali ne bi kazalo ob nekaj večjih investicijskih stroških s pogledom v prihodnost zgraditi udobnejšo krožno kabinsko sedežnico ali pa nihalno kabinsko žičnico. Pri tej lokaciji nove žičnice je za aktiviranje smučišč na Kržišču, Kriški planini in Jezercih treba najprej povečati zmogljivost obstoječe žičnice od Gospice do Doma na Krvavcu.
(Nadaljevanje)
Še pred letom dni so pristojni organi občine Jesenice zavirali izdajanje dovoljenj za zasebno avto prevozniško dejavnost. Letos so svoj odnos temeljito spremenili. Pri občini Radovljica so imeli lani evidentiranih 40 zasebnih avto prevoznikov, ki so na račun prispevkov aH davkov plačali občini 46 milijonov S diu. Med temi jih je bilo tudi nekaj z Jesenic, ki na Jesenicah niso dobili dovoljenja in so se zato prijavili kot stalni prebivalci občine Radovljice. Na Jesenicah so lani delali z dovoljenjem, oziroma odločbo jeseniške občine, šth\je avto prevozniki, od katerih je občina prejela na račun davkov in prispevkov 3,538.700 S din. Toda za jeseniška podjetja so pretežno opravljali usluge avlo prevozniki, prijavljeni pri drugih občinah.
Te dni so v soglasju z občinsko skupščino zasebni avto prevozniki na Jesenicah ustanovili podjetje Jesenice transport. V podjetje je že
vključenih 19 avtoprevoznt-kov, ki so dobili dovoljenja občinske skupščine Jesenice. Predvidevajo, da bo v kratkem podjetje združevalo prek 30 avtoprevoznikov.
Celotni letni promet podjetja bo znašal predvidoma okrog 360 milijonov S din. Sredstva v višini 5 odstotkov od ustvarjenega prometa posameznega avto prevoznika bodo ostala podjetju in se bodo delila na sklade in osebne dohodke (osebne dohodke dveh uslužbencev).
Anton Krivec, direktor podjetja v ustanavljanju, je dejal, da bo v kratkem objavljen razpis za delovno mesto direktorja in računovodje, V teku so priprave za izdelavo statuta podjetja in celotne notranje zakonodaje, ki jo mora imeti vsako podjetje. Vsak avtoprevoznik bo s podjetjem podpisal posebno pogodbo o poslovnem sodelovanju in obojestranskih obveznostih, dolžnostih in pravicah.
Jože Vidic
Vsem delovnim organizacijam v občini Kranj!
Skupščina občine Kranj je na seji 15/6-1967 obravnavala tiuJi dogodke in položaj na Bližnjem vzhodu ter ugotovila, da imperialistične sile z grobim napadom na arabske narode ponovno ogrožajo svetovni mir in posegajo v nacionalno in politično svobodo in neodvisnost posameznih narodov in držav.
Jugoslovanski narodi, ki smo morali v preteklosti tolikokrat izkusiti težo ekonomske in nacionalne odvisnosti in grozo vojne, ki smo morali ponovno, posebno pa v zadnji osvobodilni vojni doprinesti toliko materialnih in človeških žrtev, vemo, kaj pomenita svoboda in neodvisnost in se zavedamo, kako dragocena sta mirno sožitje med narodi in mir v svetu. Zato najodločneje obsojamo vsako dejanje, ki ta mir ruši, posebej v sedanjem trenutku izraelsko agresijo in na silo oprt političen in gospodarski pritisk imperializma na svobodo, suverenost in enakopravnost arabskih narodov.
Odborniki občinske skupščine so prepričani, da izražajo voljo vseh občanov Kranja, ko pozdravljajo in podpirajo odločno, jasno in nedvoumno besedo tovariša Tita, ko je obsodil nezakonito agresijo in izrekel podporo arabskim narodom, ki si prizadevajo in borijo za nacionalno svobodo in enakopravna položaj, pa doživljajo najbolj brutalne posege v svojo suverenost. Zato pozdravljamo in podpiramo tudi vsa prizadevanja in stališča Zveznega izvršnega sveta, tako na političnem kot na gospodarskem področju z namenom, da se ohrani mir v svetu in da se žrtvam agresij« nudi vsa moralna in materialna pomoč.
Občinska skupščina je zato sprejela resolucijo, s katero izjavlja, da se bo sama, in da se bodo delovne organizaci'e in občani Kranja vključili v vsako akcijo, da se odpravi o posledice agresije in da se okrepijo sile miru in socialističnih odnosov v svetu.
Zato se skupščina občine s tem pismom obraća do delnnh organizacij v občini s pozivom, da v skladu z resolucijo in tudi z intencijami naše vlade materialno prispevajo za ogrožene arabske narode. Denarna pomoč se nakazuje na tekoči račun štev. 505-748-4-75 KO za pomoč vietnamskemu ljudstvu in žrtvam izraelske agresije. Materialno pomoč pa zbira zbiralni center Mirje 19, Ljubljana. '
Vse nadaljnje informacije daje kaordinaci jski nd!>or družbenopolitičnih organizacij pri Združenju ZB NOV Kranj (tel. št. 22-001, interna 228). Ta odbor tudi naproša vse delovne organizacije, ki bodo dale ali nakazale materialno oz. denarno pomoč, da ga o tem pismeno ali telefonično obvestijo.
Skupščina občine je prepričana, da bodo občani in delovne organizacije Kranja tudi ob tej priliki pokazali svoja politično zavest in tudi pripravljenost pomagati pravični pivari, zavedajoč se, da bo mednarodna solidarnost vsega naprednega človeštva zagotovo zmagala nad mračnimi silami imperializma.
Skupščina občine Kranj Kranj, dne 20/6-1967 predsednik
SLAVKO ZALOKAR 1. r.
KULTURA IN PROSVETA
SREDA — 21. junija 1967
Kamnik
Zagata v šolah druge stopnje
Od skupnih 643.547 N dinarjev, predvidenih letos za Sole druge stopnje v Kamniku, so v ta sklad prejeli do 10. junija komaj 126.676 N dinarjev ali 20,8 odstotka. Nekatera podjetja, ki naj bi po sklenjenih pogodbah nosila precejšen delež teh stroškov, sploh še niso nakazale dinarja. Med temi je podjetje Titan, Svit, Tovarna usnja, Svilanit in druga. O tem so z zaskrbljenostjo razpravljali odborniki te občine na svoji seji, ki je bila v četrtek. Ugotavljali so, da so v resnici v nekaterih delovnih organizacijah nastopile nepredvidene težave, da pa vendar ne bi 6meli ob tem prepustiti šolske kolektive v negotovosti in težavah.
Na seji so tudi razpravljali o kreditih za obnovo stanovanjskih hiš borcev — kmetov in o kreditu za soudeležbo pri gradnji novega planinskega doma na Kamniškem sedlu. Sprejeli so tudi idejni zazidalni načrt za Vrhpolje, kjer je predvidena gradnja individualnih hiš ob skrbni ureditvi vseh komunalnih naprav.
Znova je bila beseda o likvidaciji Sadne drevesnice in vrtnarije, kar je postalo znano kislo jabolko te občine. Kot so ugotovili, je z zaključkom lanskega nad 7 milijonov starih dinarjev izgube. Toda najbolj bode v oči, da še niso uspeli urediti normalno poslovanje v tem kolektivu, tako da zdaj ljudje hudo grajajo ribezove nasade, ki jih je prerastel plevel in grmovje.
Prav tako so na četrtkovi seji, ki je bila sicer preobremenjena z dnevnim redom, potrdili lanskoletni zaključni račun prispevkov in davkov občanov, sprejeli nov odlok o- sredstvih za temeljno izobraževalno skupnost v drugem polletju ter potrdili nekatera imenovanja in druge predpise.
K. M.
Uspeh zbora »France Prešeren« v Železni Kapli
V okviru medobčinskega sodelovanja je najboljši kranjski pevski zbor France Prešeren v nedeljo, 18. junija, vrnil obisk avstrijskemu mešanemu pevskemu zboru, ki je gostoval v Kranju meseca maja preteklega leta.
Koncert v sosednji Koroški je presegel vsa pričakovanja. Po prisrčnem sprejemu naših pevcev in pozdravni pesmi, ki jo je zapel njihov zbor, sta sledila pozdrava župana Železne Kaple g. Jožefa Lu-basa in predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalokarja. Oba govornika sta poudarila pomembnost kulturnih izmenjav, ki mnogo prispevajo k utrjevanju medsebojnega prijateljstva. Pod vodstvom dirigenta Petra Liparja je sledil koncert, ki so ga izvajali moški, ženski in mešani pevski zbor. Njihov koncertni spored je vseboval skladbe od renesančnih mojstrov do sodobnih ustvarjalcev. Poleg teh pa so bile na sporedu tudi pesmi jugoslovanskih narodov.
Ves spored, ki je obsegal 20 skladb, je doživel pri poslušalcih v polno zasedeni dvorani izredno prisrčen sprejem. Navdušenje se je od pesmi do pesmi stopnjevalo in preraslo v manifestacijo nepozabnega kulturnega užitka. S tem koncertom je pev-
Pogovor o gledališki dejavnosti
V petek, 23. junija bo v prostorih Kluba kulturnih delavcev Kranj v delavskem domu pogovor ob zaključku gledališke sezone na Gorenjskem, ki ga bosta vodila Sonja Gašperšič in Dušan Tom-še. Pogovor prireja uredništvo Glasovih pogovorov o kulturi Snovanja. V tem listu namerava namreč uredništvo seznaniti bralce z gledališko dejavnostjo in problematiko na Gorenjskem.
ski zbor »France Prešeren« ponovno dokazal visoki nivo izvajanja in potrdil svoj primat v skupini slovenskih amaterskh pevskih zborov. Pokazal je tudi, da je slovenska zborovska glasba močno živa in da tudi pri zamejskih Slovencih vliva toploto in zavest v njihova srca.
Ob zaključku koncerta se je za nadvse uspelo gostovanje ponovno zahvalil predsednik domačega pevskega zbora g. škofic in podaril zboru spominsko darilo, dirigentu pa šopek nageljnov, V svojem zaključnem, pozdravu je omenil, da so taka gostovanja najboljši prispevek k sožitju med narodi, še posebno pa med sosednjimi. Izrazil je tudi upanje, da bo izmenjava med zboroma postala tradicionalna.
Po nastopu je bilo tovari-ško srečanje med pevci obeh zborov, ki je še bolj podkrepilo medsebojno sodelovanje.
Prihodnje leto ponovno pričakujemo koncert pevcev iz Železne Kaple v Kranju.
Dušan Stanjko
Jeseniški maturantje
Od 76 učiocev četrtega razreda jeseniške gimnazije jih je 43 uspešno izdelalo razred Od tega jih je 38 uspešno opravilo tudi maturo, trije so padli in dva imata popravne izpite.
Zanimivo je to, da so trije maturantje padli že pri pismenih, medtem ko ni nihče pri ustnih izpitih.
Od 33 učencev četrtega raz- I reda, ki niso izdelali razreda, jih ima 31 en ali dva popravna izpita, in tO največ iz angleščine in matematike. Ta dva predmeta sta Ahilova peta učencev.
Jože Vidic
Na Jesenicah končane priprave za
ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti
Sprejet sklep o sredstvih za izobraževanji
Občinska skupščina Jesenice je na zadnji seji ustanovila iniciativni odbor za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti, ki ima poleg predsednika'in tajnika še 11 članov. Odbor ima nalogo, da najpozneje do 26. junija skliče ustanovno skupščino ter pripravi osnutek statuta in osnutek poslovnika.
Po zakonu je vsaka izobraževalna skupnost pravna oseba in samoupravna organizacija, ki jo sestavljajo občani, izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije. Financiranje izobraževalnih skupnosti, oziroma njihove dejavnosti, prevzemajo temeljne in republiška izobraževalna skupnost že s prvim julijem 1967. Zato je občinska skupščina Jesenice sprejela odlok o določitvi stopenj za financiranje izobraževalne skupnosti. Občinske skupščine morajo letos določiti najmanj takšne stopnje občinskega prispevka za izobraževanje osnovnega šolstva in tolikšen del občinskega davka od prometa blaga na drobno, da bodo za financiranje dejavnosti zagotovljena sorazmerno najmanj za toliko višja sredstva, za kolikor se druga sredstva občinskega proračuna v letu 1967 povečajo, če se proračun letos ne bo zvišal, pa morajo biti zagotovljena sredstva v višini kot jih je občinska skupščina zagotovila lani v te namene.
Na osnovi takšnih zakonskih določil so odborniki na Jesenicah sprejeli osnovo za izračun dohodkov na podlagi letošnje petmesečne realizacije, ki znaša 6,102.858 N din. Celotni občinski dohodki bi po teh predvidevanjih znašali 14,646.859 N din, kar predstavlja povečanje za 8,33 odstotka v primerjavi z lanskoletnim proračunskim dohodkom. Po teh izračunih je letos  potrebno  zagotoviti temeljni izobraževalni skupnosti skupno 5,217.396 N din ali mesečno 434.783 N din. Letos je bilo v skladu za šolstvo zaključno z junijem že nakazanih 2,706.648 N din, kar je za 97.950 N din več, kot bi po navedenem izračunu sklad moral najmanj dobiti. Da   bi se zbrala potrebna sredstva, so odborniki sprejeli sklep, da se od osebnega dohodka iz delovnega razmerja odvajata ta dva odstotka in od ostalih prispevkov ter   od   prometnega davka od prometa blaga na drobno 50 odstotkov za ta namen.  Kakor  za  druge dejavnosti,  tako tudi za izobraževalno,  velja 5-odstotna omejitev koriščenja sredstev.
Ker se od julija dalje oblikujejo dohodki temeljne izobraževalne skupnosti v vsakem primeru po dejanskih dohodkih proračuna, ukrepi o določitvi odstotka omejitve niso več potrebni, niti možni. Če bodo proračunski dohodki občine za celo leto ostvarjeni p0 planu, bo šolski sklad prejel še 5 odstotkov blokiranih sredstev za prvo polletje.
Upravni odbor sklada za šolstvo in svet za šolstvo sta skupščini posredovala nekatere pripombe in predloge, ki se nanašajo na zvišanje odstotka udeležbe, ki pripada izobraževalni skupnosti. Odborniki pa tega predloga niso sprejeli.
Jože Vidic
Koncert glasbene šole Škofja Loka
Ob zaključku šolskega leta je v soboto, 10- junija, pripravila škofjeloška glasbena šola javni nastop. Pred začetkom prireditve je o pomenu glasbene šole, o njenih težavah in uspehih spregovo-ril predsednik sveta za kulturo in prosveto loške občinske skupščine dr. Branko Berčič. Potem Pa so se na odru zvrstili mladi pianisti, violinisti, harmonikarji itd. Do zadnjega kotička zasedeno dvorano loškega gledališča so posebno navdušili izvajalci samospevov in mladi harmonikarji. Spontanega aplavza je bil deležen tudi dekliški kvintet. Veliko priznanja sta požela mladinski in pionirski harmonikanski orkester, prvi s skladbo Potrkani ples, drugi pa z izvedbo melodije Marko skače. Zelo uspeli koncert sta zaključila moški oktet in nastop godal.
A. I.
Očiščene morske
pri nebotičniku
mm
Te dni po svetu
mwff
V Kairu so v ponedeljek zvečer sestavili novo vlado ZAR, katere predsednik je Gamal Abdel Naser. člani nove vlade so zaprisegli v torek zjutraj in potem takoj prevzeli svoje funkcije. Reorganizacija'nove vlade sodi v okvir splošne mobilizacije države, ki naj bi omogočila, da se ZAR seznani s problemi, ki jih nalaga sedanji položaj.
Delegacija CK ZK Jugoslavije je pod vodstvom člana predsedstva Petra Stamboli-ča pred kratkim odpotovala na enotedenski obisk na Finsko. Pogovori z voditelji KP Finske so se v ponedeljek začeli v Helsinku. Pogovarjajo se o izkušnjah iz dela obeh partij, o položaju v mednarodnem delavskem gibanju itd.
V Versaillesu so bili v ponedeljek dopoldan uradni francosko-britanski pogovori med predsednikom de Gaul-lom in premierom VVilsonom. Govorila sta predvsem o položaju na Srednjem vzhodu, o vojni v Vietnamu in o vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skup. nost.
Pentagon je priznal, da so ameriška letala 2. junija v severnovietnamskih vodah napadla ladjo Turkestan. pentagon je to priznal v nedeljo potem ko je Sovjetska Veza' vložila protest.
Preteklo soboto so na Kitajskem sprožili vodikovo bombo. Kitajski poročevalci navajajo, da so po eksploziji ljudje na poligonu plesali in peli s solzami v očeh in mahali s knjižicami citatov Iz del predsednika Mao Ce Tunga.
O delu turističnega društva
Na minuli redni letni konferenci turističnega društva Cerklje so prisotni največ govorili o prihodnjem delu. Sklenili so, da bo ena izmed osnovnih nalog društva ureditev oz. skrb za lepši videz posameznih krajev. Društvo si bo prizadevalo, da bodo vasi kar najlepše urejene.
Na konferenci so ugotovili, da bosta letališče Brnik in fazanarija Cerklje vse bolj vplivala na pospeševanje turizma. Zlasti to velja za fa-zanarijo, ki ima v gosteh vse več tujih gostov — lovcev. Na splošno željo članstva so sklenili, da bodo vsako leto spomladi v Cerkljah organizirali Teden rož. To bi bil nekak sejem, na katerem bi gospodinje izmenjale semena rož in dobile tudi strokovne nasvete za sajenje.
Ljudje
V teh dneh se večkrat spomnim karikature, ki prikazuje ameriško družino, obloženo s kovčki, kako po telefonu z letališča vprašuje Belo bišo, kje med dopustom ne bodo imeli nobene »pravične vojne«, da bi se lahko odločili, kam naj gredo na letni dopust.
go, Bližnji vzhod. Kdo je sedaj na vrsti, komu bodo nudili sedaj Amerikanci svoje »dobre usluge«? V tem tiči bistvo problema in najverjetneje bi se morale štiri velesile, če bi se uresničil predlog francoskega predsednika de Gaulla, najprej pogovoriti o tem. Načelo, ki so ga Amerikanci sprejeli pred časom »Ameriko Amerikancem«, bi morali spoštovati tudi na drugih koncih sveta.
Kaj lahko pričakujemo od izrednega zasedanja general-
Generalna skupščina OZN
Omenjena karikatura je zadela V bistvo problemov, ki se pojavljajo pred vsem svetom. Kot prvi govornik na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN je sovjetski premier Kosigin opozoril na ameriško politiko zadnjih treh let (prihod Johnsona na položaj): Vietnam, Kuba, Kon-
ne skupščine? Glede nalog, ki bi jih bile morale obvezno izpolnjevati prizadete članice, gotovo ne veliko. Značilna je izjava Izraela, da se ne bo pokoril zahtevi po umiku svojih sil z okupiranega ozemlja niti v primeru, če bi to zahtevalo 121 od 122 članic OZN.
Kljub takšnim dejstvom pa je izredno zasedanje General-
ne skupščine velikega pomena. Ze to, da je do njega sploh prišlo, pomeni velikanski pritisk miroljubnih sil na pravično ureditev spora. Svet meni, da razvoj dogodkov zahteva angažiranje vseh. To je še posebno pomembno, ker so države članice OZN z zahtevo po sklicanju posredno obsodile tudi Varnostni svet, ki pod vplivom ZDA ni znal reševati položaja.
Kosigin je predlagal osnutek resolucije, ki naj bi obsodila Izrael kot agresorja, zahtevala umik njegovih čet za meje, določene leta 1919 in zahtevala povrnitev škode, ki jo je povzročil Izrael. Kosigin je tudi poudaril, da se pred umikom agresorja ni mogoče pogovarjati o drugih vprašanjih.
Ker kaže, da večina držav ne deli mnenja z ZDA, Je značilno, da si ZDA prizadevajo speljati razpravo na direktni dialog s Sovjetsko zvezo. Uro pred začetkom zasedanja generalne skupščine je
Razžarjeni pesek Sinaja
(Nadaljevanje)
LAČNI IN SITI
Več let se že kopičijo problemi na Bližnjem vzhodu. V vsaki posamezni državi jih spremljajo močna notranja gibanja, še pred nekaj leti so v S mitski Arabiji odsekali zaradi kraje roko, televizija je bila neoprostljivi greh, kina si ni bilo mogoče zami-
Troboj carinikov
Na tretjem tradicionalnem turnirju carinikov Avstrije, Italije in Jugoslavije na Jesenicah je nepričakovano j zamagala ekipa Italije, pred i Jugoslavijo in Avstrijo. Predlanskim v Amoldsteinu (Pod-kloštru) in lani v Trbižu so zmagp&H Avstrijci, zato je letošnja razvrstitev presenečenje.
Rezultati: Italija : Avstrija 4:1, Italija : Jugoslavija 2:1, Jugoslavija : Avstrija 1:1.
Važnejše od rezultatov nogometnega turnirja je utrjevanje prijateljstva med sosednjimi državami, k čemur prispevajo tudi vsakoletna srečanja obmejnih carinikov.
Po tekmi so jeseniški cariniki kot gostitelji priredili za goste iz Avstrije in Italije družabni večer v Ribnem pri Bledu.
J. V.
Železniki
Čipkarski dan
Turistično društvo Železniki je sklenilo, da bo letošnji tradicionalni čipkarski dan 20. avgusta.
sliti. Radio so imeli le za poslušanje vesti in branje poglavij iz Korana.
Sodobni čas je začel trkati tudi na vrata te države. Ve. likanski dohodki od petroleja, ki so jih včasih porabljali izključno šejki za svoja uživanja, uporabljajo danes tudi za razvoj države — vštevši tudi najmodernejše orožje z raketami ...
Nesorazmerja v razvoju tega področja so očitna in to je eden izmed najpoglavit-nejših vzrokov družbenih pretresov. Na eni strani gradi ZAR v Asuanu eno največjih hidroelektrarn na svetu, močno industrijo in daje velikanska sredstva za izobraževanje, na drugi strani pa so področja na Bližnjem vzhodu, kjer žive beduini nomadsko življenje kot so ga pred nekaj stoletji. Njihova edina vez s sodobnim svetom je transistor.
Kuvajt ima s svojim pol milijona prebivalcev največji narodni dohodek na prebivalca na svetu, a v bližini njegovih meja umirajo ljudje od lakote ter žive v bedi begunskih taborišč.
Sirija, Irak, Alžirija in Libanon poskušajo na vse načine, da bi se izvlekli iz zaostalosti, vsak v svojih specifičnih razmerah in s posebnimi upi na uspeh. Jordanija, puščavska država, ne more živeti sama in je prisiljena, da išče pomoč zunaj. V taksnih razmerah je težko graditi samostojno in posebno še dolgoročno politiko.
PALESTINSKI PROBLEM DANES
Skozi vso to raznolikost problemov, odnosov, različnih pogojev, ambicij in želja
je pretkan arabski svet kot z rdečo nitjo s palestinskim problemom. Ta problem je stopil še veliko bolj v ospredje po zadnjem napadu Izraela na Arabce. Nihče si ne upa jasno nastopiti proti rešitvi problema, a vseeno so načrti različni.
Saudova Arabija, Jordanija in še nekateri so z besedami za rešitev problema, vendar pa se v bistvu tega boje, ker bi to samo pospešilo razreševanje notranjih protislovij v teh državah.
Tuniški predsednik Burgi-ba se je zavzel za predlog, da je ta kompleks nemogoče rešiti z vojaško silo, ampak ga je treba reševati v pogovorih z Izraelom in tako zagotoviti osnovne pravice Arabcev. ZAR, Sirija, Irak, Jemen in Alžirija so bili vseskozi prepričani, da se spričo izraelskega stališča ni mogoče izogniti vojaškemu spopadu, čeprav si spričo težkega gospodarskega položaja tega niso želeli. Po znanem razpletu vojaških dogodkov ni znano, kakšno rešitev bodo sedaj iskali Arabci.
KAJ SEDAJ?
Mobilizacija arabskega sveta pred spopadom je bila odraz odločnosti, da se prekinejo vsa nadaljnja popuščanja izraelskim zahtevam oziroma zahtevam tistih, ki stojijo za njim. Arabci so se držali obljube, da sami ne bodo začeli spopada, marveč, da bodo na napad le odgovorili.
Pred spopadom je bil Kairo v posebni težavni vlogi, že več let so mu nekateri očitali, da se izogiba spopadu 7. Izraelom in da le izko. rišča palestinsko vprašanje v svojih političnih akcijah. Prav ta pritisk je odigral odločilno vlogo pri odločnem nastopu ZAR, ko so se začele izraelske sile zbirati na
imel predsednik Johnson na nacionalni konferenci šolskih pedagogov govor, v katerem je navedel pet točk. Bistvo, če ne upoštevamo izogibanja točnemu odgovoru, njegovega stališča je v tem, da »če bi so Izraelci umaknili, to ne bi bil recept za mir, ampak za obnovitev sovražnosti«.
ZDA poskušajo tako pomagati oziroma še naprej podpihovati Izrael v njegovih agresivnih akcijah in so se na ta način že izrekle za enako stališče kot napadalec, da zahteva OZN zanje ni obveza.
Kljub vsemu zasedanje generalne skupščine deluje kol pritisk na agresorja. Da je to res, kaže odločitev izraelske vlade, da odloži priključitev Jeruzalema, ker bi ji to škodovalo v generalni skupščini OZN.
P. Čolnar
in dogodki
sirsko-izraelski meji, S svojo odločnostjo je Kairo dal s tem, da je prevzel breme vojaškega spopada nase, zgled arabske solidarnosti in izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
Po končanem vojaškem spopadu, premirju, meglenih zahtevah Varnostnega sveta in« med pogovori v OZN pa so ostala še vsa bistvena vprašanja odprta. Četudi bi OZN uspelo vsaj delno odstraniti posledico spopada, bo kot kaže ostalo jabolko spora nedotaknjeno.
Izrael kot država je dejstvo, vendar so dejstvo tudi begunci. Število družin, ki so bile pregnane iz svoi ih domov, se je po zadnji vojni zopet močno povečalo. Ca gledamo iz pozicij, ki jih v svetovni organizaciji zagovarjajo ZDA, smo lahko prepričani, da je spopad končno ustavljen, vendar pa si moramo takoj postaviti vprašanje: za koliko časa? Bo mar moralo zopet miniti le nekaj let, da bomo priče novega krvavega spopada?
Miroljubna javnost po vsem svetu upravičeno zahteva, naj se spodrežejo korenine preteklih sporov in trajneje urede razmere na Srednjem vzhodu. To pa seveda ni odvisno zgolj od naprednih sil v arabskem svetu in treznejše in dolgoročnejše politike Izraela, marveč predvsem od velikih sil: ZDA in Velike Britanije, ki bi se morali sprijazniti z razmerami v tem delu sveta s takimi, kakršne so.
Potem bi bilo mnogo laže rešiti tudi vsa odprta vprašanja okrog Palestine.
(Konec)
Po feljtonu sodelavca Tanjuga M. Aksentijeviča priredil P. Čolnar
gorenjski kraji    ljudje • gorenjski kraji in ljudje • *oren.ir'd kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje
NALOGA 3E BILA OPRAVLJ€NA1. ARc;ONAVTI SO St POSLOVLI INOP5LI,V5.AK NA SV030 STRAN
PANORAMA # PANOR\MA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA * PANORAMA * PANORAMA # PANORAMA # P
Kmetovanje pred pol stoletja (3)
Statistika porok in razvez na Gorenjskem
Kdo se ženi in kdo ločuje?
Statistični podatki so navadno suhoparni in dolgočasni, poprečja v njih pa bolj aH manj daleč od realnih pojavov življenja, ki ga živimo — spet seveda bolj ali manj — individualno, vsak po svoje, seveda v okvirih veljavnih družbenih norm, ne pa po uniformiranih statističnih merilih in kategorijah. Kljub temu pa so statistični podatki, če se potrudimo, da jih preberemo in primerjamo med seboj, le bolj zanimivi kot včasih mislimo. Iz suhih številk in poprečij le zadiha življenje. To je sicer spet le poprečno življenje, kakršnega v resnici ni, pokaže pa nam, (približno) kako živijo naši ljudje.
Tokrat smo iz statističnih podatkov za leto 1966, ki jih je pravkar objavil Zavod za statistiko SRS, zbrali podatke o porokah in razvezah za šest gorenjskih občin (Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič).
Skupno je bilo lani na Gorenjskem 1470 porok. Izmed občin je daleč na prvem mestu Kranj (490), sledijo pa Jesenice (256), Radovljica (244), Skofja Loka (202), Kamnik (160) in Tržič (118). Zanimivo je vedeti, kaj so bili lani poročeni moški in ženske po zakonskem stanu prej, pred poroko. Normalno je, da se je poročilo največ samskih moških s samskimi ženskami (1287 od skupno 1470 porok). Na drugem mestu so poroke razvezanih moških s samskimi ženskami (68), sledijo pa poroke samskih molkih z razvezanimi ženskami (36). Porok vdovcev s samskimi ženskami je bilo 28, razvezancev z razvezanimi ienskami 26, samskih moških t vdovami 13, vdovcev z raz-
vezanimi ženskami 5, razvezancev z vdovami 4 in 3 poroke vdovcev z vdovami. Vidimo torej, da je bilo sklenjenih največ zakonov, ko sta bila samska oba partnerja, na drugem in tretjem mestu pa so poroke razvezancev (oz. razvezanih) s samskimi ženskami in moškimi. Isto pravilo, če ga tako lah-
ko imenujemo, velja tudi v republiškem poprečju. Od skupno 14.348 porok, kolikor jih je bilo lani sklenjenih v Sloveniji, so jih samski moški in ženske sklenili 12.392, razvezanci s samskimi ženskami 656 in samski z razvezanimi ženskami 341.
Zanimivo je s podatki o porokah primerjati podatke o razvezah zakonov. Teh je bilo lani na Gorenjskem 204, spet seveda največ v kranjski občini (74), sledi jeseniška občina (45) in nato radovljiška (35), na četrtem mestu pa je Tržič (23), čeprav je bil po številu porok med gorenjskimi občinami zadnji. V škofjeloški občini je bilo lani 19 razvez zakonov, v kamni-
ški pa 8.
A. Triler
Ubose žabe
Ce bi ta sestavek objavili za prvi april, verjetno ne bi
verjeli, da se je kaj takega res zgodilo. Toda zgodba je resnična. Da žabe služijo znanosti za razne poskuse, je že dolgo znano. No, v nedeljo, pa so jo v Ratečah na trome-ji uporabili kot sredstvo za stavo. Neki Ratečan se je v gostilni oziral naokoli in iskal J nekoga, ki bi mu bil priprav- . ljen še kaj  plačati.  Možak ] namreč rad  pije kapljico z močnejšim učinkom. j
In tako je prišlo do stave. Prijatelj dobre kapljice je za- i
trjeval, da bo pojedel živo žabo, če mu kdo plača kozarec žganja. Seveda takega človeka ni bilo težko najti. Kmalu je bila na mizi tudi živa žaba. Možakar jo je nekaj časa ogledoval, nato pa začel živo žvečiti. Nato je popil žganje in začel jesti drugo žabo. »Sit sem,« je dejal ter drugo žabo izpljunil, medtem ko je prvo pojedel.
Nihče pa mu ni rekel: »Dober tek.« Na to so prisotni pač pozabili. Pozabili pa ne bedo d&3C'-ka, ki so ga v nedelo gledali v gostilni v Ratečah. J. V.
Na naših cestah
vsak dan več
uvoženih avtomobilov
Vse kaže, da bomo letos uvozili rekordno število avtomobilov iz tujine. Lani je kupilo avtomobile na zahodnoevropskem trgu 16.500 Jugoslovanov v vrednosti dvajset milijonov dolarjev. V prvih treh letošnjih mesecih pa je dosežen nov rekord, saj so naši državljani v tujini kupili in uvozili 8889 avtomobilov. Toliko avtomobilov so kupili v tujini samo zasebniki.
Pri jeseniški občini je registriranih 1234 osebnih .avtomobilov, kar je še enkrat več kot leta 1963., ko jih je bilo le 600. V radovljiški občini pa je registriranih 1524 osebnih avtomobilov, medtem ko jih je bilo leta 1963. samo 660.
V petih letošnjih mesecih so v Radovljici registriran' novih 265* osebnih avtomobilov, a v jeseniški občini 109. V tem času je bilo v Radovljici 78, jeseniški občini pa 70 uvoženih osebnih avtomobilov, poleg sedmih tovornjakov in enega 16-se-dežnega avtobusa. Ko že govorimo o uvoženih avtomobilih, naj menimo še, da je letos Zvezni sekretariat za industrijo in trgovino odobril sedem milijonov dolarjev za uvoz avtomobilov in tri milijone štiristo tisoč dolarjev za uvoz delov. Vse kaže, da bo motorizacija še hitreje napredovala.
Jože Vidic
(Nadaljevanje)
Travnik ali njiva deteJje je morala biti pokošena zaradi sušenja vsaj v enem dnevu, najbolje pa že dopoldne. Kosci so se zbrali k d% najkasneje do 3. ure zjutraj, kosili so tja do 10. ure nato so travo razstlali in potem še istega dne vsaj <jv^krat obračali. Če niso sušij.v kozolcih, se je obračanja nadaljevalo še naslednji o^, tako dolgo pač, da je l;^ suho.
Pri košnji je bila h.^a izdatnejša, pa tudi pit. $e je moralo kajti o kresv je že vroče. Tudi veselega j>gtja ni manjkalo med odorom. Travnike so kosili r^dno dvakrat v letu, detelje pa tudi trikrat. Lucerna (j^Ška detelja) je rodila tri 1^ dobro pognojena tudi št^'leta, črna detelja le dve le:, medtem ko je bila rdeča stelja le enoletna kultura.
Po košnji, v mesecu j^Hju, je prišla na vrsto žete^i, takoj za tem žetev pšen^ potem pa je sledila set»v'ajde in repe na tiste njiv kjer sta bili rž in pšra^ Za ajdo ni bilo potrebno dosti
gnojenja, za repo pa so močno pognojili, kajti sicer ni uspevala. V tem času so sejali tudi koruzo za krmljenje živini v svežem stanju. Ob setvi ajde in repe je bilo treba vstati tudi ob treh zjutraj. Težko je bilo vstati, ko me je oče klical: »He, he fant, treba bo vstat, greva ajdo (ali repo) sjat!« Dremajoč sem hodil zraven živine z enega na drugi konec njive. Delo je trajalo tja do 9. ali 10. ure dopoldan, nato pa se je nadaljevalo po 16. uri do mraka. To je trajalo po več dni; počivali smo v opoldanskih urah. Ajda je dozorela v oktobru, če je ni prej poparila slana, repo pa smo pulili v oktobru in tudi še v novembru. Spet imamo torej dva pridelka na isti njivi v enem letu: najprej rž in pšenico, potem ajdo in repo.
Po žetvi ozimnih žitaric je dozorel oves, potem pa je prišla na vrsto mlatev teh žitaric, ki je trajala do velikega šmarna, do 15. avgusta, če je kdo mlatil pšenico po 15. avgustu, so ga imeli za lenuha, »mškača«. Za pšenico
je prišel na vrsto za mlatev oves. V septembru je bil čas za oranje zgodnjega krompirja in puljenje fižola, okrog malega šmarna (8. septembra) pa je dozorelo proso. Kot je moralo biti pri košnji travnikov več ljudi, tako se je moralo tudi za žetev prosa zbrati več žensk, po potrebi tudi 10 ali celo 15, kajti prosa niso sušili v kozolcu kot ostale žitarice. Pri prosu je moralo biti v dveh do treh dneh zrnje ločeno od slame (od latja), sicer se je »grel«; temu so rekli, da »se bo vnel«.
Za proso je bila takale navada: danes požeti, jutri nasad ometi in še isti večer nasad otresti. Ob žetvi prosa se je — ker je bilo več ljudi iz različnih hiš skupaj — marsikaj zvedelo, marsikaj takega, kar so sicer ljudje skrivnosti hranili zase. Po končani žetvi je bila izdatnejša malica za žanjice. Tradicija je bila, da brez medenega (ta kratkega — žganja namreč) ni smelo biti. Navadno so žanjice po malici odpele   tudi   nekaj veselih
pesmi, potem pa so se razšle. Tako delo, kot npr. žetev prosa, se ni plačevalo, pač pa so žanjice vračale druga drugi če je bilo potrebno. Prav tako niso plačevali delo pri nasadu, tresenje prosenice, vejanje prosa, skladanje prosenice (slame) v kozolec; pri vseh teh delih so si sosedje med seboj pomagali. Po končanem delu pri nasadu pozno v noč je bila izdatna večerja, pri kateri ni smelo manjkati kaše, zabeljene s cvrtjem. Po večerji pa se je mladina navadno tudi malo zavrtela.
V septembru se je začelo puljenje fižola, obiranje koruze, trganje buč, v večernih urah pa lickanje koruze. Tudi pri lič'1'anju so posedje drug drugemu brezplačno oz. proti vračilu pomagali. K lickanju so prišli tudi drugi fantje iz vasi, vendar ne toliko zaradi pomoči, pač pa zaradi zabave in zato, da so nagajali dekletom. Po končanem delu je bil navadno ples, seveda če je gospodar to dovolil.
Konec septembra je prišel na vrsto krompir. Nekateri so ga na manjših površinah
kopali s posebnimi vilami, na večjh površinah pa so ga orali. Njive, na katerih je bilo proso in krompir, so posejali z ozimnicami (rž, pšenica, ječmen) za leto 1907.
V oktobru so želi ajdo, proti koncu meseca pa je bila na vrsti repa in zelje (kot sem zapisal že v začetku). Iz opisa je razvidno, da je kmet pridelal v dveh letih na isti površini najmanj tri pridelke, pri posameznih kulturah pa samo v enem letu tudi dva pridelka.
Kakšen je bil pridelek na hektar prd dobrimi petdesetimi leti, tega se ne spominjam, kot otrok se za to nisem zanimal. Spominjam se, da so žitarice merili na mernike; mernik pšenice ali rži je tehtal 25 kg. To je veljalo tudi za proso, oves pa je bil lažji. Takrat so kmetje sadili veliko krompirja, ki so ga merili z gnojnimi koši. Repe niso tako merili, to ni bilo toliko pomembno, saj je bila za živinsko krmo. Predvsem pa so takrat pridelovali veliko fižola; zanj je bilo veliko povpraševanje, lahko se je vnov-
čil, kolikor ga je že bilo. Fižol so izvažali; govorilo se je da gre na vzhod, na Kitajska in Japonsko. Tudi krompir sđ je v. tistih časih lahko prodal; spominjam se, da so ga kar na njivah nakladali v vreče, te na voz in jih še istega dne odpeljali v Kranj k odkupovalcu po imenu Dolenc. Žitaric ni bilo veliko za prodajo, le večji kmetje (gruntarji) so jih imeli včasih po nekaj deset stotov (etot je 56 kg) za prodajo.
Gnojili so včasih največ s hlevskim (rekli so tudi prirodnim) gnojem. Za umetna gnojila ni bilo slišati. Iz tistih časov se spominjam le umetnega gnojila pod . imenom Tomasova žlindra. Travnike in deteljišča so gnojili s pepelom; najbolj upoštevan je bil pepel od bukovih drv. Spominjam se, da ga je moj oče kupoval, in sicer na mernike. Gnojnico so včasih raz-važali po travnikih, včasih pa tudi na njive, npr. tja, kamor so posejali repo; repa je bila za gnojenje zelo zahtevna.
Anton Zorman (Naprej prihodnjič)
Miha Klinar: Mesta, ceste L!razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
Domovina
III. DEL
38
»Vsaj k ograji..-«
»Ne smeni!«^
»Poznate^ršiča? Poznate Stivca? P«t,3te . - •« bi Stefi rada zajezila žensko jezo in zlepa pridobila da bi jim 'storil vsaj to usluffo da bi obvestil brata Antona. Vikinega fanta in druge može da so jih pr^le obiskat in da so^ v Judenburgu, a vojak je sploh ne posluša, marveč jo takoj
»Nikoear ne poznam!«
»Pustite ga ženske!« se tedaj oglasi l^uljčeva. »Jutri je še en dan' Jutri bo tu prav gotovo bolj člove* stražar!«
»Zvedele bomo za tvoje ime, txdfcri|j Bodo že možje obračunali s teboj! Trde pesti imajo!« vojaku Fonova_
»Možje bi vam rekli isto: Vrnite se -rvim vlakom! Tu je tu je    « vojak išče besed, kakor da ' "jim rad nekaj povedal, potem pa reče: »Tu je kuga.«
»Kuga?« se žene spogledajo in ne vrnejo. Poznajo vojaške bolezni- kolero, malarijo, tifus in grde ijezni, ki udarijo včasih može ki se parijo z izprijenimi ženskoj in ki pozabljajo, da imajo doma žene in družine. No, tudi žei-p, ki ne morejo shajati brez mož in jih potem bog kaznuje i ^zano boleznijo ali pa jo zaznamuje kako drugače, da ne bo wla možu tajiti nezvestobe To in druge bolezni so hude reč £a te bolezni so ze slišale, a za kugo? Za kugo v tej vojni še ni^jišale!
»Kuga je v zraku! še huje kakor ;(1ga! Zato pojdite! Zato zapustite Judenburg! Zapustite še nocoj. ^ ne bo prepozno!«
»Lažeš« pravijo, a vseeno niso poboma prepričane, če v mestu res ni kake kužne bolezni. _
»Mogoče je res,« zaskrbi Stivčevo ifspomni zene na pogreb, ki so ga srečale.
»Res, pogreb je bil!«
»Tudi po«rebci so bili kot živi mrtvaki,
»Bela krsta je bila. Otrok je bil.«
»Da otrok,« postane Stivčeva še bol ^aakrbljena. »Mogoče bi bilo res'najbolje, da se vrnemo domov«
»Ne, jaz že ne!« pravi Strguljceva. ^ bi v mestu razsajale kužne bolezni, bi o tem pisali časopisi!«
»Časopisi? Mogoče ne smejo pisati?« •  0>>A' k.° bi ne pisali, bi nas poslali že na postaji domov!« vztraja Strguljceva.
»To je res! Najbolje, da koga vprašamo,« meni Fonova.
»Jaz ne grem prej od tu, dokler ne bom spala vsaj dan ali dva z možem. Nisem prišla gledat na uro ali vreme,« pravi Strguljceva naravnost.
Tako se vračajo v mesto bolj jezne na stražarja kakor utrujene. Včasih je tako, da nadloga prežene drugo nadlogo. Jeza prebuja trmo, trma pa potlači utrujenost in vse, kar človeka pekli. Trma je kljubovanje, marsikdaj nespametno, včasih pa tudi stopnjevana in koristna vztrajnost, ki človeka pripelje k cilju preko nevarnih trenutkov, ki omaguje in omahuje pred bremenom, ki si ga ie naložil.
In njihova jeza na stražarja se še stopnjuje, ko zvedo, da je stražar lagal in da v mestu ni nobene kužne bolezni.
Z iskanjem prenočišča so težave, če ga ne najdejo še v tej gostilni nedaleč od pokopališča, potem ga bodo morale iskati pri zasebnikih ali prenočiti na železniški postaji.
»Prenočišče?« jih po zunanjosti, predvsem po obleki ocenjuje gostilničarka, prsata in močna žena srednjih let, pravo nasprotje mršavih gostov, podobnih pogrebcem, ki so jih srečale kmalu po svojem prihodu v Judenburg. »Prenočišče?« ponovi, kakor da razmišlja potem pa reče, da ima samo eno sobo s štirimi posteljami.
Se bodo že stisnile. Strguljceva in Fonova bosta lahko spali vsaka v svoji postelji, Stivčeva bo spala z otrokom, a štefi s sestro Roziko.
Otrok je najbolj utrujen in najbolj zaspan. Celo jesti se mu ne ljubi, čeprav je zadnjikrat jedel dopoldan na vlaku, štivčevo skrbi, da je bolan, a je samo utrujen in žalosten, ker z mamo nista videla očeta.
Tudi ženske so utrujene, toda v sobi je tako zagaten zrak, da morajo odpreti okno. Eno samo je. In še to je obrnjeno naravnost proti pokopališču, ki ga pokriva že večer, a ga odkrivajo sveče, prižgane na grobovih. Precej je teh lučk. Mnogo več kakor ob vseh svetih na domačih vaških pokopališčih.
Razumljivo! Tu je mesto. In v mestih umre zadnje čase mnogo ljudi zaradi lakote.
Tako misli štefi, ki je okno odprla. Tudi v Ljubljani je tako, je štefi brala v časopisih. Zene so zato že večkrat demonstrirale in zahtevale kruha in konec vojne, oblast pa (to so slišale na vlaku, ko so se vozile proti Jesenicam) je poslala nad ženske vojake, da bi razgnali njihov sprevod. Oficir je baje celo ukazal, naj vojaki streljajo. A vojaki niso hoteli. Odpovedali so pokorščino.
Morali bi jo odpovedati tudi na frontah in povsod, razmišlja Štefi, in vdihava zrak, ki noče in noče prezračiti sobe.
Tudi zunaj je zagat no. Mogoče bo res nevihta, saj je nebo nizko in črno. Nobene zvezde ni videti. Pa tudi vetra ni Samo reko je slišati, ki teče proti severu. To je Mura. Nekje ob tem gorovju, ki ga je tema popolnoma vsrkala vase, se mora reka prebiti na drugo stran gora, saj bi drugače ne mogla teči mimo Graza in mimo tistega brega in mimo vrb, kjer je Stefi prvič uživala moško ljubezen, ne da bi slutila, da bo doživela zaradi te ljubezni toliko težkih let in nazadnje spoznala, da je Franc pravzaprav ni nikoli resnično ljubil, marveč si jo je samo jemal, ob uživanju pa mislil na ono drugo, poročeno s starim dunajskim bogatašem.
Kako je sploh mogel? Kako se je mogel tako globoko ponižati pred žensko, ki ji je bilo bogastvo več kakor Francova resnična ljubezen in še vedno begati za to bogato vlačugo, zraven pa zaradi svoje ljubezni ponižati z neljubeznijo tudi ljubezen svoje prave žene, s katero se je (tako je brala v njegovih pismih, ki mu jih je tista bogata, a vseeno nesrečna vlačuga vrnila morda šele pred svojim samomorom) poročil samo zato, ker je bil zaradi Anine poroke z bogatim Bauerjem užaljen in ji je v svoji mladi nezrelosti hotel na tako blazen način kljubovati.
Šum reke, ki je bila davno nekoć (dvanajst let je od tedaj!) prva priča usodnega trenutka, ko je dovolila Francu, da je vstopil kot moški v njeno življenje;, ji prebuja stare boleče misli, ki bi jih morala že zdavnaj enkrat za vselej vreči v reko pozabe in prelomiti s Francem tudi v mislih.
Ali nima možnosti, da naveže svojo usodo na drugega človeka, na drugega moškega, ki jo ljubi in ki ji je rekel, da bodo zanjo vrata v njegovo srce vselej odprta.
In to samo zanjo!
Ali ji ni izpovedal svojega hrepenenja in svoje ljubezni v pismih in trdil, da so moške besede lahko laž, v pesmih pa so lahko samo resnica, ker je pe»em za človeka, ki jih piše, najbolj čista resnica o njem samem. Zato tudi pesem in samo pesem lahko najčisteje in najiskreneje izpoveduje ljubezen.
In on ji je izpovedoval!
Najbrž bi štefi začela sanjariti o Fricu Lehmannu, o drugem moškem, ki je stopil v njeno življenje in ki ga je prav zato, ker je tudi sama čutila do njega mnogo več, kakor bi kot poročena žena in mati, predvsem mati, smela, hotela izriniti iz svojih misli. Najbrž bi v svojem srcu iskala potez Lehmannovega obraza in v svojem notranjem sluhu skušala obuditi melodijo njegovih besed, ko bi se prav tedaj k oknu ne zrinila Fonova.
»O Jezus, ali je tam v temi pokopališče?«
»Pokopališče,« pritrdi šteli m vidi, kako se Fonova'prestrašeno pokriža.
©LAS * 6. STRAN
'   ' ; - 7 STRAN
GLAS * 8. STRAN
PANORAMA
SREDA — 21. junija 1967
Drobnosti o pesniku, njegovem delu in času
V zadnjem obdobju sem zbral nekaj »drobnosti« (ta-ko je rekal drobnim vestem o Prešernu njegov rodoslo-vec Tomo Zupan, vlastelin z bližnjega Okroglega), ki so sicer premajhne za celostranski zapis, hkrati pa so le dovolj pomembne, da jih ne smemo mimoiti. Zvesti bralci naše rubrike — gotovo jih smemo osloviti s prešerno-ljubi — bodo brali te zapise pač zato, ker so jim ljube tudi malenkosti, da so le v zvezi z našim pesnikom, pa najsibo v kakršnikoli.
ZBUJENA UPANJA
Razstava »Primčeva Julija in njen rod« v hiši pesnikove smrti v Kranju, ni zabeležila le izjemno številnega obiska (preko 3700), pač pa je bila tudi povod, da smo dobili nekaj novih podatkov o Juliji in njenem rodu, o tej subtilni snovi, ki zaradi čudovitega Sonetnega venca zanima gotovo vse Slovence.
Tako smo zvedeli za Julijine potomce, ki žive sedaj na Dunaju in v Nemškem Gradcu, daljno sorodstvo pa tudi še pri nas. — Nakazano nam je bilo, pri kom v Ljubljani bi utegnili najti originalni nakit Julije Primčeve (zapestnica, ovratna verižica in prstan). Zvedeli smo tudi, kako žalostno sta 1. 1950 ugasnili Julijini pravnukinji Maria Stella in Maria Gratia, obe baronici Rechbachovi, v Domu onemoglih na Jesenicah; tam sta tudi pokopani...
Za prešernoslovje najvažnejšo vest pa smo dobili s Čušperka pri Grosupljem na Dolenjskem. Tamkaj živi v starostni zagrenjenosti nekdanja graščakinja Zofija Su-maruga, potomka Prešernovega prijatelja, novomeškega sodnika Antona viteza Laschana. Pesnik mu je na pot (ko je bil Laschan iz Ljubljane premeščen v Novo mesto) dal naročilo:
Var'ha Te čaka Dolen'c pred artistokratov tiranstvam, vaVji se družbe volkdv, bodi mu bramba pravic!
No in ta daljna Laschano-va potomka bojda hrani dragoceno pesnikovo korespondenco med Prešernom in Anastazijem Griinom ter Antonom Laschanom. Kljub sporočeni nedostopnosti stare gospe, jo bomo skušali obiskati in povprašati za temi pismi; doslej še neevi-dentiranimi.
Naj v tej zvezi povemo še to, da bo kranjska razstava o Juliji Primčevi in njenem rodu še to jesen prikazana tudi v Novem mestu, v Julijinem mestu, ker so se ji tamkaj iztekla leta in življenje ... Razstava bo v dneh, ko bo v Novem mestu zasedal Slavistični kongres. Tako bo razstava dobila svoj okvir, kongres pa svoj dekor in poetični nadih.
VENO PILON
Sloviti slikar slovenski Pa-rižan (ali pa pariški Slovenec), Veno Pilon, eden od naših najbolj vidnih zastopnikov likovnega ekspresionizma na Slovenskem, nam je ondan poslal prav dragoceno darilo za našo zbirko prevodov Prešernovih Poezij.
V rokah imamo sedaj najnovejši ruski provod Prešerna, izdan v Moskvi že 1- 1955. — Naslov 128 strani obsegajoče knjige, pri nas skoro neznane izdaje, je takle: France Prešeren »Izbranoe«. Prevod je izšel v uredništvu Nikolaja Tihonova. Knjigo je založilo Gosudarstvennoe izdatelstvo v zbirki Hudo-žestvenoi literaturi. Uvod je knjigi napisal C. Urban, izšle pa so te Prešernove pesmi v 25.000 izvodih! In vse so menda že razprodane ... Takega pesniškega tržišča si pri nas še predočiti ne moremo. Tudi pred leti, v Glasu prvič evidentirana kitajska izdaja Prešernovih Poezij je izšla v veliki nakladi v 10.000 izvodih!
A vrnimo se k najnovejši ruski izdaji Prešerna! V izboru je posebno značilen razpored: na prvo mesto je Ti-honov postavil Zdravico! Sledi razdelek »Pesni«: Devu-škam, Soldatskaja, Kuda, Poetu, Poterjanuja vera (Izgubljena vera), Pod oknom, Morjak (Mornar), Pamjeti Valentina Vodnika, železnaja doroga (železna cesta) in Ne-zakonnaja mat.
V razdelku »Baladi i romanci« si slede: Vodnjanoi (Povodni mož), Sovet dočki (Hčere svet), Advokat (Doh-tar), Rozamunda Turjaškaja, Dvaždij pogrebemciji (Prekop), Lekarstvo od ljubovi, Ribak (Ribič), Ženskaja vernost, Organist (Orglar) in Krasavica Vida (Lepa Vida).
V razdelku »Raznije sliko-stvorenija« beremo prevode Zvezdočetam, Proščanje s junostju (Slovo od mladosti), Glossa, Elegia moim zemljakom, Rajshoe šestvie (Nebeška procesija).
Sledita »Venok sonetov« (Sonetni venec) in Kreščenje pri Savice.
Uvoda, ki ga je napisal C. Urban je 9 strani, opomb ob koncu knjige pa tri strani. Pesmi so prevedli znani ruski pesniki: N. Tihonov, M. Pavlov, M. Svetlov, C. Ser-vinski, V. Lugovski, L. Martinov in M. Jenkoevič. Prešernov portret je po Golden-steinovi predlogi zrisal in vgraviral E. Bikovin. Podoba pa je kljub temu povsem nova likovna rešitev, v sklopu ugibanj o resnični pesnikovi zunanjosti. Cena knjigi je 1 rubelj. Naslov založbe: Gosudarstvennoe izdatelstvo, Moskva, Novo Basmanaia 19. Velikost knjige je 20 x 13 cm, broširana z okusnim ščitnim ovitkom
POZABLJENI EPITAFI
Včasih je veljala dobra šega, da so svetnim in duhovnim veljakom pa tudi preprostim pokojnikom naročali grobne napise pri pesnikih. Za Prešerna vemo, da je take napise napravil Matiju Čopu, Antonu Linhartu, Francetu Julianiju, Juriju Kalanu in Ovsenakovima dečkoma. Domnevamo pa, da je Prešeren avtor tudi poetično-vzvišene-mu napisu na Christianovi plošči v Breznici in člove-ško-toplemu nagrobnemu napisu prijatelju Francu Smuku v Dobu pri Domžalah.
Zanemarjeni nagrobniki s Prešernovimi besedami na ljubljanskem Navju so teri-
kopališča ob cerkvi bodo končno vendarle plošči odka-zali častnejše mesto v notranjščini ali v zunanjem cerkvenem zidu. Bridko spoznanje je: če prizadeto, v plemeniti ihti, opozarjaš in rotiš — ne sledi ustrezen ukrep, popravilo ali preureditev, sledi pa — zamera ... In zaradi te človeške zamere naj kamen z genijevimi stihi propade?
To pot torej ne gre za kamen v šmartnem, pač pa za nagrobnik Frančišku Smuku v Dobu pri Domžalah.
Nič novega ne bom povedal, če še enkrat omenim nekdanjega gostilničarja in  »oberrihterja« Frančiška
Nova Prešernova slika (gravura Fedorja Bukovina) v ruski izdaji Poezij
torijsko nekako izven obsega naših graj (ki pa dostikrat zvene bolj kot mile prošnje in rahli predlogi), zato pa nas tembolj boli zanemarjenost plošč s Prešernovimi verzi na Gorenjskem.
To pot namerno ne bomo znova vzeli v misel razpadajoče Julianijeve plošče na šmartinskem pokopališču pri Kranju — z opustitvijo po-
Smuka. Imel je možak slovito gostilno ob cesarski cesti na Viru blizu Domžal. Tjakaj je prihajal Prešeren na okrepčilo, ko je službeno potoval v Moravče ali od tam nazaj proti Ljubljani.
Da sta si morala biti s Prešernom res dobra, priča posvetilo v ohranjenem izvodu Krsta pri Savici:
Gospodu Smuku
Naj štejejo vsi drugI d'nar, za vino pev'c da pesem v dar.
Dr. Prešern
Lastnoročno posvetilo (še v bohoričici) je moralo biti napisano pred 1. 1844. Tega leta je namreč Smuk umrL Na njegovem nagrobniku be> remo:
Ruhe sanft zu friih
venvelkter Vater, Miihsam, sorgevoll war
deines Lebenslauf, Weinend stehen delne Kinder
hier am Grabe, Senden Bitten fiir dein Heil,
zum Schopfen auf!
Kaj niso to Prešernove blage besede, gladki stihi, vzvi-šene misli, čuteča tolažba? — Napis v prevodu ne zveni tako gladko: »V miru spi nai prerano umrli oče, trudapol-na in skrbi je bila tvoja pot, s solzami v očeh otroci Tvoji zro v grob s prošnjami Stvarniku za pokoj Tvoj.«
Plošča s temi besedami, ki utegnejo biti po vsej podobi zares Prešernove, pa je sramotno zapuščena. Ko so pred letom belili dobsko farno cerkev (tudi ta je posvečena sv. Martinu kot ona pri Kranju—kakšno pomembno naključje!), so Smukovega in druge v cerkveno steno vzidane nagrobnike brezobzirno obrizgali z beležem. Tako stanje je še danes. Fotografirali smo to sramoto: kot dokument neinformiranosti ali pa kot čisto navadno nemarnost. — Kje so časi, ko so bil župni upravitelji dobri, vzorni gospodarji, skrbni varuhi cerkvenih in drugih umetnin in na splošno vzor kulturnih mož v fari? pro_ sim, naj mi svetle izjeme, kot so župni ki-dekani v Breznici, v Kropi, v Šmartnem pod šmarno goro, na Kopanju in še kje drugod, ne zamerijo teh bridkih besed, ki njim ne veljajo.
Ker smo že pri teh gorenjskih prešernovskih epitafi«, naj omenimo še ploščo o umrlih Prešernovih sestrah, Jeri in Katri, na Blejski Dobravi. Na prav neprimernem delu cerkvenega zidu, previ, soko in preprazno, ždi pusta ploščica s površno počrnjenimi črkami. To urediti, ne more biti tako težko, ko gre vendar bolj (in morda celo zgolj) za dobro voljo, ne pa le za urico zidarjevega dela in žličico bronze.
ČRTOMIR ZOREČ
Po Prešernovih stopinjah
Huda nesreča v Kranju
Kdo je voznik?
Vsi, ki so nesrečo videli, naj sporočijo podatke postaji milice v Kranju
Minuli četrtek ob 14.05 se je v križišču Ljubljanske ceste in Maistrovega trga v Kranju pripetila težja prometna nesreča. Neznani avto je na prehodu za pešce zadel 27-letno medicinsko sestro iz zdravstvenega doma Kristino Bajt, doma iz Srednje vasi pri Šenčurju. Voznik po nesreči ni ustavil in je odpe-
pod
Deklica pritekla avtomobil
V nedeljo ob 16. uri je na cesti III. reda v Poljčah nenadoma pritekla pod avtomobil, ki ga je upravljal Jože Kejžar (54) iz Begunj 4-letna Ivica Hrovat iz Poljč. Voznik, ki je peljal z Jesenic proti Begunjam, kljub zaviranju, nesreče ni mogel preprečiti. Deklico so hudo ranjeno prepeljali v bolnišnico.
- sš
Strel iz floberta
V ponedeljek, nekaj po 22. urj je med vasmi Bistrica in Brezje pri »žegnanem studencu* neznanec, skrit v gozdu, ctUlial s flobertom na mo-f l\, Franca Cotlja in so-torisia j^jja ganovskega, potnika ZLIT Tržjč
?Xr3j£naboi je zadel Sa-lK Sira v tilnik. Prepeljali v nravstveni dom Tr-S. Na srečo rana m bila hujša in so šanovskega lahko odpeljali domov. ^
Truplo novorojenčka našli v Savi
Pretekli petek so delavci SGP Sava z Jesenic našli v Saivi med Hrušico in Jesenicami truplo novorojenčka. Zavito je bilo v polivinilasto plMno in flanelasto rjuho modre barve ter raztrgano bundo. Truplo so prepeljali na sodno medicinski institut v Ljubljano. Storilko še iščejo. — sš
Mopedist
trčil v cestni smernik
V nedeljo ponoči se je na cesti II. reda na Visokem hudo ponesrečil 53-letni mopedist Rudi šolar iz 0'ševka. Ko je peljal proti Preddvoru, je na Visokem iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in trč;l v smernik ob cesti. Na mopedu je škode za 20.000 starih dinarjev.
— sš
ljal proti Zlatemu polju. Baj-tova je bila hudo ranjena in so jo odpeljali v bolnišnico. Prometni organi skušajo ugotoviti, kdo je bil brezvestni voznik, vendar bi to povsem lahko pojasnili šele potem, če bi se kdo od prič nesreče zglasil na postaji milice v Kranju in opisal dogodek ali vsaj vozilo. - sš
Kozolec v plamenih
V soboto ob 9. uri je začel goreti kozolec Franca Konca iz Kranja, Staretova 15. Zgorelo je približno 2000 kg sena in streha, letve pa so obgorete. Škoda znaša približno 200.000 starih dinarjev. Po dosedanjih ugotovitvah so požar zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Završnica
Nova brunarica
TD Jesenice je odobrilo Teodorju Papiču garancijo v višini 800.000 starih dinarjev, in sicer za gradnjo brunarice, ki jo namerava postaviti v Završnici pri Žirovnici. Z dograditvijo brunarice bi obstajale vse možnosti za ureditev kampa, ki bi bil v tem predelu zaradi lege nekaj izrednega.
Preddvor
Občni zbor TD
Turistično društvo v Preddvoru je na občnem zboru izvolilo za novega predsednika gostilničarja iz Zg. Bele Jožeta Markuna. Med dru gim so se dogovorili tudi o ureditvi spomenika Josepine Turnograjske ter sklenili poslati svetu za urbanizem skupščine občine Kranj dopis za dovolitev gradnje individualnih hiš na območju »Francarije«.
Borovnice kmalu dozorele
Se nekaj dni in dozorele bodo borovnice. Kot kaže, bodo letos po vsej Gorenjski zelo dobro obrodile. K dobri letini borovnic je vsekakor pripomoglo ugodno spomladansko vreme. Sedanje deževje je sicer nekoliko zavrlo dozorevanje borovnic, vendar pri kvaliteti ne bodo dosti izgubile. Vprašanje je le, če bo lepo vreme tudi tedaj, ko bo borovnice treba obrati.
Prav bi bilo, da bi trgovska in odkupna mreža že sedaj začela s pripravami za odkup borovnic in določila tudi ceno.
-rč
Pred posvetovanjem o opremljanju telovadnic,
1 »v v   •      •       • v v
vadisc m igrisc
Od 22. do 24. junija bo na Bledu v prostorih Gozdnega gospodarstva zanimivo posvetovanje o sodobnem opremljanju telovadnic, vadišč in igrišč za telesno kulturo. Pripravlja ga inštitut tovarne športnega orodja Elan iz Begunj s sodelovanjem komisije za telesno kulturo pri izvršnemu svetu SFRJ, Zvezne organizacije za telesno kulturo Jugoslavije, komisije
Kranj
Kaj je z letnim kinom?
TD Kranj bo te dni zaprosilo kinematografsko podjetje Kranj za podrobnejšo obrazložitev zaradi uvedbe letnega kina na Pungartu. Ideja o letnem kinu na Pungartu se je porodila po nesrečni rušitvi kina na stadionu Stanka Mlakarja, vendar se vse skupaj še ni premaknilo z mrtve točke.
Tekmovanje
gasilcev v Podljubelju
Pred nedavnim je bilo v Podljubelju pri Tržiču občinsko gasilsko tekmovanje. V tržiški občini deluje 14 društev, tekmovanja pa se je udeležilo le 10. Prvo mesto je pripadlo desetini BPT iz Tržiča, drugo gasilcem iz Podljubelja in tretje tovarni ZLIT iz Tržiča. Prvouvrščeni bo lahko sodeloval na conskem prvenstvu, ki bo jeseni na Jesenicah.
V. M.
Ansambel Razgrajači v Tržiču
15. junija je v Cankarjevem domu v Tržiču gostoval ansambel Razgrajači s solistoma Danico Filipič in Danilom Pšeničnikom ter humoristom Ivanom Andrejcem znanim pod imenom Breznikov Vanč. Večer je organiziral občinski odbor RK Tržič, zbrana sredstva pa so namenjena za letovanje socialno ogroženih otrok v mladinskem zdravilišču Debeli rtič.
Ansambel Razgrajači je že večkrat pripravil za občinske odbore RK zelo uspešne koncerte in s tem veliko pomagal pri zbiranju denarja v široki humani akciji z geslom Pomagajmo zdravstveno in socialno ogroženim otrokom.
V. M.
za telesno kulturo pri izvršnem svetu SRS, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo in Zavoda za šolstvo SRS.
Prva dva dni bo na posvetu sodelovalo okrog 25 ljudi, predvsem strokovnjakov s tega področja, zlasti šolstva. Preučili bodo štiri referate, v katerih bo govora o razvojnih sposobnostih otrok, mladine in odraslih, o opremi telovadnic, vadišč in igrišč, o razvoju telovadnega orodja doma in v svetu ter o opremi in rekvizitih za potrebe odraslih prebivalcev za rekreacijo in šport ter več koreferatov s podobno ali vzporedno tematiko. Zadnji dan posvetovanja bodo nav-
zoči tudi številni predstavniki družbeno-političnih organizacij in zlasti osrednjih ter krajevnih organizacij za telesno kulturo in šport.
Inštitut Elana, ki je dal pobudo za posvet, je vodila ugotovitev, da je oprema telovadnic v Jugoslaviji sila zastarela, ni novih meril in se naši standardi niti ne ujemajo z mednarodnimi normami. To velja tako za gradbene objekte, ki so najčešče nefunkcionalno urejeni, kakor tudi za samo opremo. Inštitut bo po končanem posvetovanju izdelal elaborat in ga v primerni obliki posredoval Kidričevemu skladu.
J. P.
Turistično društvo iz Kranja pripravilo
seminar za lastnike privatnih turističnih sob
2e več kot pet let se Turistično društvo iz Kranja organizirano ukvarja z zbiranjem in urejanjem turističnih sob. Za letošnje leto je odbor TD planiral 150 ležišč v turističnih sobah, do začetka tega meseca pa so plan presegli že za 20 ležišč. Razporeditev turistov po turističnih sobah opravlja centralna re-cepcijska služba v poslovalnici Turist (Cesta JLA 1.)
Z namenom, da bi lastniki turističnih sob čimbolje sprejeli svojega gosta in ga poučili o zgodovinskih, kulturnih in splošnih zanimivostih Kranja, je upravni odbor turističnega društva sklenil, da organizira brezplačen seminar za vse lastnike privatnih turističnih sob.
Seminar, ki je potekal v sejni dvorani gorenjskega muzeja, je bil razdeljen na dva dela. V četrtek, 15. junija, so udeležence najprej seznanili s splošnimi turističnimi informacijami, potem pa je tov. Merljak prikazal s pomočjo diapozitivov nekaj zanimivih napotkov pod naslovom: gost v hiši. Naslednji dan so udeleženci seminarja zvedeli nekaj osnovnih priporočil pri sprejemanju gosta, o organizaciji rccepeij-ske službe in o pravilniku za oddajanje turističnih sob. Seminar je bil zaključen s predavanjem o tistih kranjskih
Skofja Loka
Zopet — avtokamp
Kaže da bo v Škof.ji Loki le prišlo do realizacije gradnje avtokampa. AMD Skofja Loka je dobilo od Avto-moto zveze Jugoslavije potrebno posojilo za ureditev kampa, ki pa bo s sodelovanjem I Transturista tudi uredilo.
zanimivostih, ki utegnejo zanimati vsakega turista.
Seminarja so se udeležili skoraj vsi lastniki turističnih sob iz Kranja in nekaj turističnih delavcev iz Naklega.
D. S.
30-letnica gasilskega društva Veriga Lesce
Jubilej Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Veriga-Lesce je bil obenem tudi lep jubilej za nje-nega poveljnika. Jože Tonejc je namreč delal v Verigi 45 let kot elektrovarilec in čeprav je že v pokoju, je še vedno poveljnik gasilskega društva Veriga. Društvo vodi že od ustanovitve 1937. leta.
Ob tej slovesnosti so izvedli gasilci tehnične vaje na osnovni šoli Lesce, kjer je v gašenju požara in reševanju učencev iz goreče šole sodelovalo šest gasilskih društev občine Radovljica.
Pred 256 gasilci radovljiške občirie, ki so bili postrojeni na dvorišču tovarne Veriga, so slavljencem čestitali Matija Klinar, predsednik občinske gasilske zveze Radovljica, Viktor Pogača r, poveljnik občinske gasilske zveze, Valentin Marinko, direktor Verige, medtem ko je Jože Tonejc orisal 30-letno delovanje društva.
Ob tej priložnosti so bile jubilantom podeljene gasilske značke za desetletno, dvajsetletno in tridesetletno delovanje v društvu. Jože Tonejc pa je prejel še posebno priznanje tovarne Veriga. V paradi skozi Lesce je sodelovalo 256 gasilcev s 24 prapori in godbo društva Svoboda Lesce.
Jože Vidic
GLAS * 10. STRAN
SPOREDI
SREDA — 21. junija 1967
SREDA — 21. junija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Desetletnica otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 10.15 Majhni recitali naših glasbenih umetnikov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in pisani zvoki — 12.10 Schcrzo in suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valč-
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6.. 7., 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9.. 12., 13.. 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
ki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Nekaj drobnih prizorov iz oper — 16.00 Vsak dan za vas — 17.06 Mladina sebi in vam —r 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč,
otroci — 20.10 Sncguročka — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevko Julie London
ČETRTEK — 22. junija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Iz baletov — 10.15 Minute s solisti Mariborske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz operetne in orkestralne glasbe — 12.10 Mendclssohn in Paganini — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Zborovske skladbe Lcoša Janačka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfo-
nični koncert — 18.00 Aktualnosti   doma   in   v svetu
— 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe
— 23.05 Nočni mozaik jazza
PETEK — 23. junija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala
— 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Blažu Arniču — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu
— 12.10 Zlati kolovrat — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam —14.05
Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14-55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri —. 16.00 Vsak dan za vas —17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Koncert Komornega zbora iz Zagreba — 20.40 Zvočne miniature — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Srečanje s predstavniki dunajske moderne šole — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jože Priv-šek, komponist in dirigent s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
SREDA — 21. junija_
17.30 Naše prijateljice živali, 17.55 TV obzornik (RTV
Ljubljana) — 18.15 Združenja radovednežev (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Dokumentarni film Dragoslava Laziča
(RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Vražji fant z zahodne strani, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila, 17.05 Serijska lutkovna igra (RTV Beograd) — 17.25 Ekspedicija, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.38 — Parada šlagerjev (RTV Beograd) — 21.50 Biseri glasbene literature (RTV
Kino
Kranj CENTER
21. junija franc. krim. VV film MAŠČEVANJE PODZEMLJA ob 16. in 18. uri, amer. franc. CS film VLAK ob 20. un
22. junija franc. krim. VV film MAŠČEVANJE PODZEMLJA ob 16. in 18. uri, amer. franc. CS film VLAK ob 20. uri
23. junija amer. franc. CS film VLAK ob 17.30 in 20. uri
Kranj STORŽIČ
21. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROBNICA ob 18. in 20. uri
22. junija amer. film LJU-
Zagrcb) — 22.30 V korak s časom (RTV Beograd) — 23.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 22. junija
17.05 Poročila, 17.10 Zapoj-te z nami, 17.25 Pionirski TV studio, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Se en korak (RTV Zagreb) — 18.35 Pet notnih črt za popevko (RTV Ljubljana) — 19.00 Gledališče. Arkadi ja Rajkina iz Leningrada (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna medigra (RTV
Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Manon Lescaut — opera, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 22.30 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
PETEK — 23. junija
17.30 Poročila, 17.35 Filmi za otroke (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik 18.15 Za-
plešite z nami, 18.45 Glasbeni kotiček, 19.05 V pasti (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnev. nik (RTV Beograd) — 20.30 Cikcak, 20.38 Veliki mojster Tolo, 21.30 Koncert za klavir in orkester, 22.00 Zadnja poročila  (RTV Ljubljana)__
Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč. otroci (RTV Beograd) _» 20.00 Spored italijanske TV
— Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja 20.38 Celovečerni film, 21.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
— 22.30 Koncert resne glasbe (RTV Skopje)
BEŽEN V PLAMENU ob 18. in 20. uri
23. junija amer. film LJUBEZEN V PLAMENU ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
21. junija ital. film RDEČA PUŠČAVA
22. junija mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA
23. junija jug. film KLJUČ
Jesenice PHVŽ
21. junija mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA
22. junija španski film KRVNIK
23. junija španski film KRVNIK
Dovje - Mojstrana
22. junija amer. film OPERACIJA PUŠČICA
Kranjska gora
22. junija ital. film RDEČ a PUŠČAVA *
23. junija amer. barv fn^ OPERACIJA PUŠČICA
Kamnik DOM
21. junija amer. VV fUm ČAS PRIVAJANJA V ZAKr? NU ob 20. uri v>
22. junija amer. VV Rt-ČAS PRIVAJANJA V ZAKr? NU ob 17.15 in 20. uri
V gorenjskih knjigarnah Državne založbe Slovenije
v Kranju, Skorji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah
je velika razprodaja knjig
samo še do 24. junija
Bogat izbor leposlovnih, znanstvenih in poljudnopoučnih del domačih in tujih avtorj Nc zamudite priložnosti — knjiga je vaš najboljši prijatelj!
ev.
Prodam
Prodam gospodarsko poslopje. Možna preureditev v stanovanje. Jesenko Ludvig, Žirovnica 89, Gorenjsko
3071
Prodam  dobro obranjeno harmoniko, 80-basno z 9 registri po ugodni ceni. Gonz Andrija, Planina 5 a, Kranj 3130
Ugodno prodam motorno kolo JAWA, letnik 1965. Bri-tof 26 3131
Fiat 600 D prodam. Ogled
vsak dan od 15. ure dalje.
Podpečan, Dražgoška 6,
Kranj 3132
Prodam roller ali menjam
za moped. Naslor v oglasnem oddelku 3133
Prodam obračalnik za seno ter vprežne grablje. Sr. vas
50, Šenčur 3134
Prodam brunarico v hribih. Ponudbe pod oznako »V GOZDU« 3135
Kavč, divan, posteljo z vložkom in moped prodam. Jezerska  136, Kranj 3136
Prodam motor NSU Pretiš Maksi, 175 ccm. Ogled v nedeljo. Hotavlje 31, Poljane nad šk. Loko 3137
Prodam novo 3 1/2-vrstno diatonično harmoniko in kitaro. Roblek, Žlebe 47 a, Medvode 3138
Prodam šivalni stroj VERI-TAS, divan in kredenco. Na-
Prometno podjetje SAP LJUBLJANA
obvešča cenjene potnike, da bodo začele redno vsak dan obratovati avtobusne linije: dne 21. VI. 1967 avtobusna linija BLED-LJUBLJANA-SELCE ter dne 25. VI. 1967 avtobusni liniji TRZiC-POREC in RATEČE PLANICA-PIRAN, po naslednjem
VOZNEM REDU
5.15 6.10 7.00 10.15 11.05 11.09
4.25
4.55 5.30 7.55 8.30 9.05 9.20 9.50 9.57 10.02
BLED-LJUBLJANA-SELCE
odhod     BLED prihod Kranj Ljubljana Rijeka Crikvenica prihod     SELCE cdhod
t
TRŽIČ-POREC
odhod
prihod
TR2IC
Kranj
Ljubljana
Koper
Portorož
Savudrija
Umag
Pineta
Novigrad
POREČ
prihod
odhod
18.02 17.10
16.30 13.10 12.05 12.00
21.4S 21.25 20.45 18.05 17.41 17.10 16.57 16.29 16.23 16.00
RATEČE PLANICA-LJUBLJANA-PIRAN
			RATEČE			
6.44	odhod		PLANICA	prihod		19.01
7.30			Jesenice			18.15
8.00			Radovljica	i		17.47
8.40			Kranj			17.10
9.30			Ljubljana			16.30
12.12		t	Koper			13.40
12.39			Portorož			13.06
12.45	prihod		PIRAN	odhod		13.00
Predprodajo vozovnic in rezervacij opravljajo: SAP LJUBLJANA — poslovalnica Tržič, TRANS-TURIST SKOFJA LOKA — poslovalnica na Bledu in v Radovljici ter Avtobusna postaja v Ljubljani, ki posredujejo tudi informacije.
Potnikom priporočamo ugodne avtobusne zveze, na katerih bodo vozili sodobno opremljeni avtobusi.
slov v oglasnem oddelku
3139
Jarčke, rjave, štajerke, stare 2 meseca, dobite v Krizah 81 pri Bajdu 3140
Prodam mlado kravo in prašiča, 60 kg težkega. Sp. Brnik 21 3141
Kupim
Rabljeno spalnico, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. oddelku 3142
Mecesnove plohe, prvovrstne, kupim. Ado ŠTUPAR, Stanežiče 52, šentvid-Ljub-ljana 3143
Ostalo
Iščem kmečko dekle, staro do 27 let s posestvom zaradi ženitve. Slika zaželena proti vrnitvi. Pišite na naslov: TURIST BIRO Poljane nad škofjo Loko 3144
Podpisani preklicujem vse neresnične izjave, ki sem jih
podal na seji ekonomske enote KZ Skofja Loka, dne 30. 4. 1967 Jenku Lovru v zvezi z odkupom živine. Ber-gant Tomaž 3145
OSTERMAN SLAVKU, ki služi vojaški rok v TITOGRA-DU želimo za dvojni praznik vse najboljše. Naj se Ti izpolnijo vse želje, čez 90 dni pa ti kličemo na veselo svidenje. Mama, ata brat Milan in Franci 3146
Mlada zakonca brez otrok iščeta sobo. Kdor jo preskrbi, dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3147
Zamenjam trosobno stanovanje z balkonom za dvosobnega v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3148
Dekle    išče kakršnokoli prazno  sobo  v  Kranju ali okolici za eno leto. Plačam dobro. Naslov v ogl. oddelku 3149
Prosim priče nesreče v četrtek, 15. 6., ob 14.10 popoldan pri Merkurju, da se javijo na postaji Milice. Posebno prosim tovarišico, ki je povedala številka avtomo-
IV. GRAND PRIX JUGOSLAVIJE
V MOTO-CROSSU IN POKAL KARAVANK — LJUBELJ 1967
V Sloveniji imamo dve veliki moto dirki: cestno hitrostne v Loki in moto-cross dirke na Ljubelju. V nedeljo, 25. junija, ob 14. uri bodo startali tekmovalci na jeklenih konjičkih iz 11 držav v kategorijah 250 in 500 ccm. Začetek ob 14. uri.
Vsi ljubitelji moto-športa lepo vabljeni v podljubeljsko dolino
Komisija za delovna razmerja pri podjetju
Avtopromet Gorenjska — Kranj
ponovno razglaša prosto delovno mesto za:
mojstra mehanske stroke
Pogoji:
a) srednja tehnična šola in 5 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil
p) VK delavec avtomehanske stroke in 7 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil
c) delovodska šola in 7 let prakse v remontnih delavnicah osebnih vozil
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanja ni na voljo.
Kandidata sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prednost imajo kandidati iz Kranja in bližnje okolice.
Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, do zasedbe delovnega mesta.
Kupujte v trgovini
Eleklrotehne t Kranju
Prešernova ul. 9
gospodinjski aparati akustični aparati, televizija elektroinštalacijski material
bila. Bajt Jože, Sr. vas, Šenčur 3150
Iščem prazno sobo v Kranju, vseljivo v septembru. Ljuba Mauser, Mencingerjeva 3, Kranj 3151
Opremljeno sobo oddam. Ponudbe pod STRAŽ.IŠČE
3152
Po naročilu izdelujem motorne     gnojnične črpalke.
GLOBOCNIK Janez, Hrnše 37, Smlednik 3153 Lastniki ŠKOD, kateri bi želeli, da bi bila servisna delavnica v Kranju, naj se zgla-se pri Bokalju Antonu, Polica 15, Naklo 3154
SLIKOPLESKARSTVO SKOFJA LOKA
takoj zaposli
za dela v Kranju in šk. Loki
2 VKV slikopleskarja 10 KV slikopleskarjev 5 PKV slikoplcskarjev
Osebni dohodek: 800,00 do 1.400,00 N din
KOMUNALNO PODJETJE — TRŽIČ
razpisuje prosto delovno mesto
VODOVODNEGA INSTALATERJA
Pogoji:
Visoka kvalifikacija s prakso za dela na vodovodnem omrežju ali kvalificiran instalater z najmanj 5-letno prakso za ista dela.
Zasedba delovnega mesta je možna takoj.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave pošljite na naslov Komunalno podjetje Tržič pp 33
OSEBO
za pečenje čevapčičev
v popoldanskem času sprejme
RESTAVRACIJA PARK KRANJ
Kavo
	1 "
	oka
dobite tudi v Central
prodajalna Delikatesa - Kranj
G LAS
SPORT
SREDA — 21.  juaija 1967
Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 Ndin — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 Ndin. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Tržič: v nedeljo za Veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu
Tretja največja prireditev v Evropi
Le še nekaj dni nas loči in na znani moto-cross progi na Ljubelju bo v nedeljo (25. junija) že četrtič na sporedu dirka za Veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu in mednarodno tekmovanje za Pokal Karavank.
Prireditveni odbor dela s polno paro. Na vseh vpadnicah proti Ljubljani, Planici, Ljubelju in drugod so že dalj časa postavljeni reklamni panoji z lepaki. Organizator AMD Tržič in vsi Tržičani
XI. prvenstvo Gorenjske v atletiki
Milek izreden
čeprav so na enajstem prvenstvu Gorenjske v atletiki za člane in članice sodelovali samo štirje klubi z Gorenjske, se je za naslove novih prvakov ln prvakinj ter za uvrstitev v finalni del tekmovanja za atletski pokal Slovenije borilo v soboto in nedeljo na stadionu v Kranju kar okoli sto tekmovalcev.
Poleg predstavnikov AK Jesenice, OlšeVka, Ribnega in domačega Triglava so na tekmovanju sodelovali izven konkurence tudi tekmovalci Moravč i/, ćuprije, ki so na pripravah v Kranju.
Državni rekorder v skoku v višino Polde Milek, ki ima že izpolnjeno mormo za sodelovanje v »Finalu«, je v sobotnem delu tekmovanja nastopil izven svoje discipline, v tro skoku, kjer je presenetil z odličnim rezultatom 15,03 metra, kar je nov državni rekord za starejše mladince in nov rekord Slovenije za starejše mladince in člane. Od ostalih pomembnih rezultatov velja omeniti tudi Klečov gorenjski rekord v teku na 800 metrov (1:56,4). V konkurenci žensk smo videli najzanimivejše borbe in tudi zelo dobre rezultate predvsem v tekih na 100 m, 200 m in 400 m.
Letos so vsa prvenstva osvojili  predstavniki Trigla-
Preberite mimogrede
# Košarkarji Kroja so v tekmi SKL premagali Ilirijo s 75:57, medtem ko so Jeseničani izgubili s Slovanom s 84:104. Košarkarice Triglava so izgubile z Mariborom 61:46.
#V slovenski odbojkarski ligi je Triglav premagal Novo mesto s 3:1.
9 Na mladinskem slovenskem prvenstvu v odbojki so pri mladinkah zmagale Kam-ničanke, ki so premagale Je-seničanke s 3:2. Med mladinci so Kamničani osvojili drugo mesto za Fužinarjem iz Raven.
# Na izbirnem tekmovanju za sestavo slovenske reprezentance v streljanju so se od Gorenjcev uvrstili v reprezentanco Vera in Janez Otrin (Jesenice) ter Peterneli (Kranj).
va. Od ostalih je bila najboljša Jeseničanka Novšako-va v teku na 100 metrov,
REZULTATI — moški — 110 m ovire: Pirjevec 16,6, Krelj (oba Tr) 17,4; kopje: M. Fister 53,84, Mežek 52,75 (oba Tr); krogla: Kogovšek 12,70, Vidic (oba Tr) 12,63; višina: Krumpak 175, Kuralt (oba Ti) 165; disk: Pajk 36,96, Kaštivnik (oba Tr) 35,68; 100 m: Kuralt 11,7, Strojan (oba Tr) 11,8; 1500 m: Špik 4:19,3, Hočevar (oba Tr) 4:35,8; 400 m: J. Kleč 52,6, Žumer (oba Tr) 53,1; 1500 stipl: Šraj 4: 29,0, Hočevar (oba Tr) 5:12,1; troskok: Milek 15,03 (nov rekord SFRJ /a st. mladince), Hočevar (oba Tr) 12,02; 4 x 100 m: Triglav I. 46,0, Triglav II. 46,2; palica: Konc 370 (gorenjski rekord za člane), Pe-čenik (oba Tr) 305; daljina: D. Prezelj 6,31, F. Ferjan 6,07 (oba Tr): 200 m: Milek 23,1, Strojan (oba Tr) 23,6; kladivo: Kogovšek 36,17, Vidic (oba Tr) 33,69; hoja 5 km: Cvirn (Tr) 29:36,5, Mencinger (Ribno) 30:25,6; 800 m: J. Kleč 1:56,4 (gorenjski rekord za člane), žumer (oba Tr) 2:00,6; 4:400 m: Triglav I. (Žumer, Pajk, Kaštivnik. J. Kleč) 3:29,8 (gorenjski rekord za člane), Triglav II. 3:44,6.
ženske — 200 m: Osovnikar 26,6, Bizjak (obe Tr) 27,8; daljina: Bizjak 4,61, Vidovič (obe Tr) 4,44; disk: T. Mežek 29,57, Puhar (obe Tr) 27,37; 80 m ovire: Mohorič 13,6, Vidovič (obeTr) 13,7; 4 x 100 m: Triglav 54,0; višina: Vidovič (Tr) 130, Novšak (Je«) 130; 100 m: Osovnikar (Tr) 12,8, Novšak (Jes) 13,1; 400 m: Tolar 64.5, Pušavec (obe Tr) 65,5; krogla: Tolar 8,88, N. Prezelj (obe Tr) 8,02; kopje: Tomaži n 22,60, N. Prezelj (obe Tr) 19,54; 4 x 60 m: Triglav I. (Simič, Klemene, Bizjak, Osovnikar) 31,6 (gorenjski rekord za starejše mladinke), Triglav II. 33,9.
M. Kuralt
želijo, da letošnja dirka popolnoma uspe, saj je letošnja prireditev . generalka pred svetovnim prvenstvom, ki bo drugo leto 3. junija na Ljubelju za eno izmed voženj za motorje 250 cm.
Proga za letošnjo prireditev ni spremenjena. V obeh kategorijah do 250 ccm in do 500 ccm bodo tekmovalci prevozili progo dvakrat po 12 krogov.
Prireditelj pričakuje rekordno šte\ ilo tekmovalcev, saj je letošnja dirka tretja največja v Evropi. Do sedaj so dokončne prijave poslali tekmovalci iz Avstrije (15 tekmovalcev med njimi Klerr, Dvvorak. Leigeb), CSSR (Mras, Pilar), Danska (Ras-mussen, Mortensen), Švedska (Olsson, Begtsson), Švica (Kullmer). ZRN (Hafnar, Holzle). Ker pa rok za prijave še ni potekel, pričakujejo te dni ostale prijave.
D. Humer
Zakaj so nogometaši Svobode iz Šenčurja zapustili tekmovanje v zahodni skupini II. slovenske lige?
Krivi so igralci
ključkom zapustila tekmovanje. Čeprav takrat Svoboda ni imela skoraj nikakršne možnosti, da bi se rešila izpada, gesta ni bila sprejeta s simpatijami. Tako bo Svoboda v naslednjem letu nastopala v gorenjski nogometni ligi.
Prepričani smo, da so man. ljivi člani vodstva po letošnji neuspešni sezoni prišli do določenih zaključkov in da bo nova sezona zanje uspešnejša. Posebno pozornost bodo morali posvetiti vzgoji mladih nogometašev, formiranju mladinske ekipe, kar jim ne bo delalo posebnih težav, saj imajo v svojih vrstah mladega trenerja Mitja Rakarja, ki želi in zna delati.
P, Didič
V soboto in nedeljo na Bledu
Mednarodna veslaška regata
Lani so nogometaši iz Šenčurja dosegli svoj največji uspeh. Svoboda je osvojila naslov gorenjskega prvaka ter nastopila proti Litiji v kvalifikacijah za II. slovensko ligo. Po neodločeni igri v Litiji se je Svoboda z zmago v Šenčurju uvrstila v ligo.
Ves Šenčur je tedaj slavil uspeh mladih nogometašev. Kljub temu je bil nastop Svobode v višjem razredu tekmovanja vse prej kot uspešen. Porazi so se vrstili drug za drugim. Majhno število igralcev (nekaj jih je odšlo v JLA), neresnost na treningu, nesolidno življenje posameznikov — vse to je pripeljalo do tega, da je Svoboda pet kol pred za-
V soboto in nedeljo bo na Bledu XVI. mednarodna veslaška regata. Na podlagi rezultatov s tega tekmovanja bodo strokovnjaki določili mladinsko reprezentanco za
V bilo
Mladinsko prvenstvo Gorenjske v rokometu
Uspeh mladih iz Kranjske gore
Krvavec 20:2, Jesenice
nedeljo, 11. junija, je v Radovljici mladinsko prvenstvo Gorenjske v rokometu. Za naslov prvaka se je borilo pet ekip, in sicer: Radovljica, Jesenice, Krvavec iz Cerkelj, Kranjska gora in Tržič.
Največ uspeha je imela mlada ekipa iz Kranjske gore, ki je odšla iz Radovljice neporažena in tako osvojila naslov gorenjskega prvaka.
REZULTATI — Tržič : Radovljica 5:5, Kranjska gora :
Dunaj (2. julija), člansko reprezentanco za troboj v Celovcu (16. julija) in za mednarodno regato v Luzernu (8., 9. julija).
Organizator regatni odbor Bled je prejel prijave 87 čolnov z 287 tekmovalci. Naj-številneje bodo zastopani Cehi in sicer z 11 čolni in 42 tekmovalci.
Finalna tekmovanja se bodo   začela v nedeljo ob 15.
Tržič i
3:13, Kranjska gora : Radov- j
ljica 9:5, Krvavec : Jesenice ■
6:6, Kranjska gora :  Tržič !
5:4. Jesenice : Radovljica 2:11, j
Tržič : Krvavec 13:9, Jeseni- j
ce : Kranjska gora 4:13, Ra- j dovljica : Krvavec 14:9. LESTVICA
Kr. gora Tržič Rado vi j. Krvavec Jesenice
47:15 35:22 35:25 26:53 15:43
P. Šuštar
Jezersko
Počastitev krajevnega praznika
j    V   počastitev krajevnega praznika je bilo pod Češko J kočo tekmovanje v slalomu, j Prvo mesto so osvojiU smučarji Branika, drugo Trigia. va in tretje z Jezerskega.
V petek, soboto In nedeljo je bilo na Sobčevembajerju državne in republiško prvenstvo v brodarskem modelarstvu. Na sliki so modelarji iz Bohinjske Bistri ce - Foto: F. Perdan