pKS MAT Leto VI V Celju, dne 2. novembra 1911. St. 48. laja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — 6 pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati naslov: „iapodnl List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 9 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plsCnje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri ve&kratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „P aro dni List" v Celjn. Kmet in meščan. Pod tem naslovom je prineslo glasilo kranj-ih naprednih kmetov, „Slovenski dom", v svoji dnji številki poziv na kranjske kmetovalce, ki ia toliko zdravega jedra v sebi, da ga v na-&dnjem — našim razmeram prikrojeno — pona-memo : „Naše slovenske dežele so večinoma kmečke (žele. Kmetovalci tvorijo velikansko večino pre-valstva. S tem pa še ni rečeno, da meščan in žau nimata nikakih pravic. Klerikalna stranka a sicer z vsemi močmi na to, da napravi kar 'večje sovraštvo med meščanom m kitietom. To le iz edinega vzroka, ker ta stranka sploh živi inole od tega sovraštva. Na eni strani namreč ijska kmeta proti meščanu, posebno pa proti ;adništvn. In klerikalni državni poslanci so prišli t tako daleč, d?, sploh ne morejo trpeti sloven-ega uradništva, ker jim je preveč narodno in feveč napredno. Dokazana stvar je, da imajo lerikalci raje nemško uradništvo, nego pa slo-insko. Kaj bo posledica tega, kaže pač najboljše ;žna Koroška, kjer smo Slovenci ravno vsled bfnškega uradništva in nemških šol silno naza-)vali. Če hočemo torej uspevati kot narod, ne oemo delati razlike med posameznimi stanovi, imveč se moramo združiti v eno samo vrsto proti inanjim sovražnikom. Dandanes so razmere pač Ke, da smo navezani drug na drugega, da je Zvezan en stan na drugega, meščan na kmeta in pet na meščana. Kmet je korenina našega naroda. Iz te ko-mine je vzrastel naš narod, iz te korenine do-va naš narod novih, krepkih moči. In to je irok, da moramo kmetovalca kar najbolj uvaže-iti. In greh, velikanski narodni greh napravi sti, ki hoče ločiti kmeta od meščana, meščana ^ kmeta. Velikansko napako bi pa napravil naš kme->yaleč, če bi hotel postati samo vprežna živina ake stranke, kjer odločajo posamezne osebe, ali samo en privilegiran stan. V klerikalni stranki ločujejo duhovniki. In naš kmetovalec koplje upi sebi jamo, če ostane še nadalje v jarmu tega lerikalnega voza. Dandanes pač odločuje ediuole levilo. In le vsled tega so klerikalci pripregli (netovalca tako tesno v svoj jarem, ker vedo, da veliko število naših kmetovalcev vedno odlo-ivalo v deželi. Tega dejstva se pa naj naši kme-valci tudi sami zavedajo. Otresejo se naj z Čop roko svojih klerikalnih laži-voditeljev, za-iljivcev, ki so imeli vedno in povsod na srcu inole svojo korist. Postavijo naj se na lastne ge in naj pojdejo samostojno organizirani v boj svoje stanovske koristi pod praporom narod-isti iu gospodarskega napredka. V mestih in trgih klerikalizmu ne bo nikdar etela pšenica, ker izobraženec ne bo nikdar sle-,1 klerikalni misli. Kakor hitro se pa kmetovalec mostojno organizira, bo začela biti poslednja a klerikalizmu. In v to je treba dela. V današ-;h napetih časih je to delo za osamosvojitev inetskega stanu silno težko, ker je vsakdo, ki se nekoliko samostojno začne gibati, razpostavljen jhujšemu zasramovanju od strani klerikalcev, da ne smemo se bati ne truda, ne zasramo-nja — zmaga bo tem lepša. In še pozni io-ivi se bodo s hvaležnostjo spominjali tistih mož, fio šli neustrašeno v boj proti klerikalizmu za jvoboditev našega slovenskega kmetovalca." oslušajte, kak oderuh je kmet! Napisal ViCanski Škrlec. Kakor izprevidim iz časopisja, je letošnja jšh po celi državi kmetovalcem oziroma zem-Skim posestnik* m pridelke jako skrčila ; kar je i ostalo, je toča poklestila. S strahom gleda oet v prihodnost, ko ne bo mogel prerediti sebe, oje družine in živine. Najhujše pa bo vprašanje, e vzeti denar za dačo, za orodja, za družino, delavce, za obleko in pa večjo svoto — za resti. Zadolžiti se več ne more in ne sme, ker se to zgodi, propade že ali on ali gotovo nje- govi nasledniki. Postranskega zaslužka kmet nima in ga ne more imeti, ker je priklenjen k obdelovanju svoje zemlje in k izgoji in reji živine. Res je, da ni šala, biti kmet, in da je kmetska gospodinja dandanes takorekoč sužnja. Od leta do leta ima kmet večja plačila in vedno hujše se mu godi. Zdaj pa, ko je že skoro ob robu propada, se še njemu, ki se mu je v celem njegovem gospodarjenju vkljub pridnemu delu slabo godilo, zavratno pade v hrbet, češ, da je on oderuh in kriv draginje. Proti kmetu, in letos ! Vnebovpijoča krivica! Edini obilnejši pridelek je imel kmet letos v senu. Ker pa vsled dolgotrajne suše ni bilo paše, je moral kmet svojo živino po letu s tem senom v hlevu krmiti. Otave je bilo le tuintam malo, deloma pa nič. Ali je kmet sedaj vsled obilnejšega sena na boljšem? Krompirja je tudi malo, pese ni, ne repe, ne zelja, ne detelje, in ravno tako je vrezalo z ajdo. Ob takih časih dolžiti kmeta, da je oderuh in kriv draginje, je nad vse ostudno. Pomenimo se še o „oderaštvu" kmeta dalje. N. pr.: naš kmet proda vola na sejmu ali doma za 240 kron. Sramotna cena za kmeta. Kdor je izgojeval in redil živino, mi bo dal prav. Prekupec tira vola malo dalje (včasi samo par stopinj!) ter ga proda za 280 K. Drugi mešetar ga proda tretjemu za 340 K, ta pa dobi 400 K, in to gre naprej skozi toliko rok, da mora nazadnje mesar dunajskemu Židu za vola plačati 500 kron. Ubogi kmet, ki je z britko težavo zredil živiriče, je pa pri tem oderuh in kriv draginie! Tako je tudi pri vinn, da stane 1 liter vina v gostilnah na Dunaju 2 K 40 v in še več. To je isto vino, kterega naš spodnještajerski kmet pridela in proda po 40 vinarjev. O teh dveh slučajih sem se zadnjič z lastnimi očmi na Dunaju prepričal. Gre pa tudi pri drugih Živilih tako; iz roke v roko in na vsaki nekaj ostane. Kmet, ki se je trudil, da je isto pridelal in zraven stradal, dobi najmanje, pri tem pa se ga bogokletno preklinja za oderuha in krivca draginje. Zdi se mi potrebno, da ob tej priliki odločno opomnim tovariše kmetovalce, naj ne prodajajo svoje živine po sramotni ceni in naj ne odnehajo pri svojem započetem naprednem gospodarstvu. Moramo pa tudi odločno zahtevati od naših poslancev, naj storijo pri državni vladi vse korake za izdatno pomoč v pospeševanje naše živinoreje. Naj bi se tudi vozne cene ne samo na državni, ampak tudi na južni železnici znižale, da bodo hasnile tudi tistim, za kamere so namenjene, ne pa samo prekupcem. Kmet mora dobiti izdatne državne podpore za živinorejo pri njegovih ničvrednih pašnikih in muževnih travnikih, kajti iz zemlje se mora dobiti, predno bo nehala draginja, kar največ mogoče. Iztrebiti bo treba zapuščen svet, iz ničvredne zemlje napraviti rodovitno. Kmetsko ljudstvo se pa mora tudi organizirati in s skupnimi močmi pripravljati boljše čase. Konec draginji še ne bo, ako se zviša uradništvu plača. Dokler bode šla živina in drugi kmetski pridelki skozi roke židovske mešetarije, dotačas bo kmet zmiraj opeharjen, zadnji kupec bo pa čez vrednost plačal. Okleniti se moramo zadrug za vnovčevanje živine, snovati si moramo zadruge za prodajo drugih pridelkov, potom katerih bomo prodajali svoje pridelke naravnost tje, kamor ima blae-o priti. Pri tem delu bi imeli okrajni in občinski zastopi veliko moč, pa tudi kmetijske podružnice. Vsak kmet mora biti organiziran, mora pripoznati, da le v skupnosti in slogi je moč. Ena čebela še ni nikoli medu pripravila; ako pa stopijo vse skupaj in delajo z združenimi močmi, pa gre. Hvalevredno bi bilo. ako bi bili mi kmetovalci tako združeni, bolje bi bilo za nas in za druge stanove, kterim vsakdanji kruh pridelujemo. Slovenskim občinam, denarnim zavodom, učiteljem, duhovnikom, šolskim vodstvom in posameznikom! V Ljubljani, v središču slovenskega naroda, v glavnem mestu dežele, kjer biva 95% Slovencev, je predsednik dtželnega sodišča Elsner izdal okrož- nico, da se morajo vsi sodni uradniki v uradnih prostorih v medsebojnem občevanju posluževati nemškega jezika. To se pravi po naše: po novem povelju Elsnerja je raba slovenskega jezika v poslopju deželnega sodišča prepovedana. Čudimo se le, da se tistemu, ki bi se zagrešil proti tej zapovedi, ne žuga še povrh z denarno kaznijo ali pa celo z zaporom. Saj Elsner je mogočen gospod in lahko dela, kar hoče. Te odredbe niso samo udarec v obraz slovenskemu narodu na Kranjskem, oziroma boljše rečeno celi krahjski deželi, ampak so velikega pomena tudi za Slovence v drugih pokrajinah. Ce se upa pravosodna hprava kaj takega zankazati v popblnoma slovenski deželi, kaj šele lahko napravi drugod! Tega zasramovanja mi Slovenci ne moremo in ne smemo mirno trpeti. Zob za zob, klin s klinom! Pokažimo pravosodni upravi, koliko nam je ležeče pa tem, da bodi slovenščina spoštovana povsod v naših pokrajinah. Pokažimo to vladi, pa pokažimo na drrig hačiri: Elsner postopal proti nam tako prutipostavno, da se čudimo, da višja instanca, - ktera menda tudi nsd Elsnerjem eksi-stira, ni vsega skupaj zaplenila. Mi pa, zaničevani Slovenci, ki se nam v Ljubljani v sodišču prepoveduje slovenska govorica, mi bodemo odgovorili našim zasramovalcejp s postavo v roki, s pravico v mislih. Ta postava, ta naša pravica je člen 19. državljanskih pravic, ki pravi, da ima vsak narod pravico posluževati se svojega jezika pri vseh uradih in v vseh zadevah in da država pripozna enakopravnost vseh jezikov v Avstriji. Slovenci, Slovenske občine, šolska vodstva, denarni zavodi, farni uradi! Mnogokrat Vas potrebujejo sodnije in Vas povprašujejo za to in ono. Tukaj imate široko pol^e, kjer se lahKo na podlagi postave in pravice maščujete za Eisner-jevo žasramovanje našega jezika. Ravnajte se pa po tem le: 1. Vsak posameznik, vsaka občina in vsaka druga pravu« korporacija sprejema od sodišč samo slovensko pisane pošiljatve. 2. Vsako kršenje slovenskega jezika se s pritožbo naznani na višjo oziroma najvišjo instanco. To bo, upamo, ne brezuspešen odgovor Elsnerjevim odredbam — na Štajerskem! Kako je z vojsko? Boji med ItaljanJ in Turki. ltaljani pobiti I Carigrad, 26. okt. Krog Tripolisa in Benga-zija se vrše neprestano večji in manjši spopadi. Turki, katerim se pridružujejo neprenehoma arabska plemena, še pomikajo vedno bolj'proti Tripolisu in napadajo Itaijane. Čaje sp, da se je 22. in 23. okt. vršila velika bitka med turškimi in ita-ljanskimi Četam}- ltaljani sp bili poraženi in vrženi nazaj v Tripolis. Rim, 26. oktobra. Izgube Italjanov v zadnjih bojih v Tripolitaniji so sledeče : 300 mrtvih in več tisoč ranjenih. Posebno hudo prizadet je 11. polk bersaglierijev. Izmed ranjenih je mnogo vojakov strahovito razmrcvarjenih. Vojna se je je pravzaprav šele sedaj pričela. . Carigrad, 26. okt. Vsled zmag turških čet v Tripolitaniji vlada tu med prebivalstvom veliko J t f ! ' ' Ij navdušenje. Rim, 26. okt. Navdušenje med ltaljani za tripolitansko ekspedicijo vidno pojema. Za drugo etapo se ni priglasilo dovolj prostovoljcev. List} poročajo o koleri med italjanskim vojaštvom v Tripolisu. V Tripolisu. Tripolis, 27. okt. Tu se je začelo prebivalstvo puntati proti Italjanom. Arabski konjeniki s hitrimi naskoki napadajo italjanske oddelke in jim ne dajo počitka. Govor velikega vezirja. Carigrad, 28. okt. Veliki vezir je imel r tajni seji poslanske zbornice velepomemben govor, da turška vlada upa, da se bo s privolitvijo raz- nih političnih in gospodarskih koncesij tripoli-tansko vprašanje rešilo v smislu in interesu Turčije. Končno je izjavil, da je na Balkanu zelo bližu nevarnost homatij. Boji pri Tripolisu. Carigrad, 30. okt. Turški list „Ikdam" poroča, da je moralo italjansko brodovje vsled viharjev zapustiti tripolitansko obal. Turki so to priliko porabili, napadli Italjane, jih natolkli in prišli čisto blizu mesta Tripolis. Berolin, 30. oktobra. „Berliner allgemeine Zeitung" poroča od sobote: V petek so napadli Turki in Arabci Italijane. Boj traja do sedaj. Mohamedanci se bore z navdušenjem. Italijani imajo težke izgube ter so izgubili tudi mnogo častnikov. V soboto zjutraj so Turki in Arabci pridrli tik pred mesto. Po mestu so razširjene vesti, da se bliža 20.000 Arabcev. Berolin, 30. oktobra. „Lokalanzeiger" poroča iz Tripolisa, da Italjani dan za dnevom vodijo v mesto na sto in sto Arabcev, ki jih trumoma fi-zilirajo. V ponedeljek je padlo 560 Italijanov mrtvih in ranjenih. Italijani slabo streljajo. Disciplina pojema, častniki so izgubili glave. Carigrad, 30. oktobra. Na visoko porto so došla poročila o turških zmagah. Italijani so izgubili baje nad 3000 mož. Tripolis, 30. oktobra. „Agenzia Stephani" poroča, da je vladal včeraj ponoči in čez dan v Tripolisu popolen mir. Aneksi j a preložena. Pariz, 30. oktobra „Libertč" poroča iz Rima: Italijanska vlada je z ozirom na dogodke v Tripolitaniji odložila razglasitev aneksije za negotov čas. Italijanski naklepi. Pariz, 30. oktobra. „ Journal" poroča iz Rima, da hoče Italija, ker vidi, da ne zadostuje njena akcija v Tripolitaniji, prinesti svojo akcijo tudi v druge dele turške države. Revolucija na Kitajskem. Vojni minister ustreljen. Iz Pekinga poročajo, da je vojnega ministra njegov štabni častnik ustrelil. Druga poročila pa zopet pripovedujejo, da je vojni minister izvršil samomor, ker so ga obsodili na smrt zaradi bojazljivosti pred revolucijo. Cesarski dvor beži! Iz Pekinga poročajo, da je cesarski dvor že pobegnil iz Pekinga. Vedno bolj vre. Cela Kitajska je spuntana. Revolucija se razteza od Tonkina. pa do Bajkalskega jezera in je povsod zmagovita. 330,000.000 Kitajcev je pripravljenih odvreči jarem, maščevati se nad tatarsko dinastijo Mandžu. Cesarski razglas. Iz Pekinga poročajo 30. oktobra o cesarskem razglasu, v katerem vladarska hiša opravičuje svojo dosedanjo nedelavnost, naznanja takojšnje razglašenje ustave in sestavitev vlade, iz katere bo plemstvo izključeno. Zagotavlja ustašem in političnim kaznjencem pomiloščenje. h političnega sVeta. fs^tflz državnega zbora. Zanimiva je bila seja dna 25. okt. Poslanec dr. Ravnihar je vložil na pravosodnega ministra interpelacijo v zadevi postopanja predsednika dež. sodišča v Ljubljani, LISTEK. Ljubezen ob grobu. (Črtica. Spisal Pleynik Jurij.) „Šla sem za pogrebom, r boli zrla v jamo mrzlo, kamor bili položili so pogrebci krsto." -g- Tisto leto je 1. novembra, na dan Vseh Svetnikov, naletaval sneg in sijalo solnce. Sneg je naletaval prav gosto in v lomečih se solnčnih žarkih je bil videti, kakor brušene, ostre igle. Na pokopališču se je vse trlo ljudi. Grobovi so vzcveteli v bujnih cvetih, vonj gorečih sveč je plul nad glavami ljudi, kakor duh pokojnikov. — Klonile so glave, klonila kolena, in solz, ki so zdrknile očitno ali skrivaj po licih na zrahljana tla ali pa se skrila v čašah cvetov, bi ne mogel prešteti. Človeška srca je prevzela za trenutek žalost. Bog ve, mogoče bodo temu ali onemu, ki je sadil danes rože na grob, čez leto dni jih že tudi sadili. Z učiteljem Zvonimirom sva hodila po pokopališču, opazujoč ljndi in grobove. Bil je moj prijatelj, prišedši iz daljnih krajev. Na grobu poštarja, ki je še lansko leto, kakor midva danes, obiskal grobove, je klečala in prižigala sveče deklica, stara kakih 19 let. Klobuk je odložila in droben, lesnetajoči sneg ji je padal v lepe lase in se topil, kakor bi se topili nasuti biseri. Elsnerja, ki je prepovedal sodnim uradnikom celo med seboj v službenih zadevah slovenski govoriti, kar je seveda skozinskoz protipostavno. V seji 25. oktobra je dr. Ravnihar ob splošni pozornosti poslancev o razmerah pri sodiščih na Slovenskem tudi govoril in razkril gnilobo in ponemčevanje. Zanimivo je, da sta med to razpravo dr. Šušteršič in dr. Krek izginila iz zbornice. — V isti seji so bili sprejeti vsi predlogi glede železniških zvez z Dalmacijo. — V seji dne 26. okt. se je pričela razprava o državnem proračunu za 1. 1912. Prvi je govoril Čeh dr. Kramaf, ki je ostro prijemal ponemčevalui vladni sistem. Slikal je ob splošni pozornosti vseh strank potrebo razširjenja državnozborske večine. Proti Slovanom v Avstriji vladati je trajno nemogoče, istotako pa je tudi nemogoče vladati - proti najmočnejšemu slovanskemu avstrijskemu rodu, proti Čehom. Pogoj sodelovanja Čehov pa je, da se vlada ozira na opravičene češke zahteve. Čehi zahtevajo soudeležbo na ministerstvu. Nikakor nočejo zasledovati s tem enostranskih nacijonalnih ciljev, ki bi oškodovali druge narodnosti. Hočeio pa, da se javno prizna in dokaže, da imajo Čehi pravico do sovladanja in da se Čehom priznajo vse one pravice v kabinetu, ki gredo zastopnikom češke sile.' Le v sodelovanju vseh narodov je pričakovati napredek države. Čehi hočejo na Češkem obvarovati zgodovinsko obliko dežele, priznavajo pa Nemcem vse pravice, ki jim gredo iz narodne enakopravnosti. Cehi ne zahtevajo nič krivičnega, nikdar pa ne bodo privolili sami se odreči svojih utemeljenih pravic. Nemci naj si v tem težavnem položaju, v katerem je Avstrija, dobro premislijo,; kako hočejo odgovoriti, ker prevzamejo s tem odgovornost za zgodovinski razvoj države. Če hočejo poslušati radikalne ži"lje, si nakopljejo največjo odgovornost, razbijejo pariament in uničijo svobodo in napredek ter dajo v roke orožje onim, ki so v stanu pahniti Avstrijo nazaj v čase teme. Burno odobravanje je sledilo njegovim besedam od slovanske strani. Kljub tem mirnim besedam voditelja Čehov pa so Nemci sklenili, da čeških zahtev ne morejo pripoznati in so tako položaj le poostrili. Izjavili so pa obenem, da so pripravljeni se še dalje pogajati. — V seji dne 27. okt. je govoril min. predsednik Gautsch. Odločno in jasno, kakor doslej menda še noben ministerski predsednik, je povdarjal, da smatra sodelovanje Čehov pri vladi in vladni večini za predpogoj napredka države. Vtis Gautschevega govora je bil na vse stranke globok. — Dne 28. okt. je bila zadnja seja in ima državni zbor do 6. novembra počitnice. 4 Politični položaj. Min. predsednik je trdno namenjen, preosnovati vlado v tem smislu, da pritegne v njo- tudi *#0eha. S tem načrtom stopi tudi pred cesarja. Tako hoče pritegniti večino čeških poslancev v vladno večino. Gautsch bo podal cesarju demisijo, ki jo bo cesar sprejel, a obenem poveril Gautschu sestavo nove vlade. Jugoslovanov Gautsch ne misli pritegniti. Poslanci so mnenja, da je dr. Šušteršič s svojim smešnim nastopom sam preprečil to možnost. Čehi bodo dobili poljedelsko ministerstvo in ministerstvo za javna dela. Hrvaški ban ^Tomašič je bil 26. oktobra v "avdijenci pri cesarju. Dobil je baje tudi pooblastilo, da razpusti sabor, če bi se mu ne posrečilo doseči njegovo delozmožnost. BcUžHe. Pododbor ljubljanske ,,Zadružne Zveze" za Štajersko v Mariboru je imel dne 26. oktobra glavno skupščino. Sklenilo se je, da se prelevi pododbor v samostojno Zadružno Zvezo v Mariboru. „Alenka, vi ste tako vneti, da pozabljate sami sebe. Sneg vas bo zametel", sem jo pozdravil, Privzdignila je glavico in dve očesi sta se kopali v solzah, kakor v pomladnem jutru vijolica v losi. Popravila je lase, ki so ji padali na čelo, vze'a kkbuk in djala: „Saj je to grob mojega očeta!" In pogledala je mojega prijatelja, ki jo je gledal sočutno in radovedno, z očesom mladega dekleta. „Dovolite, gospodična, dasi na nepravem mestu. Tu je moj prijatelj Zvonimir!" Podala mu je roko, tisto drobno belo roko, ki je malo prej prižigala sveče na očetovem grobu. Nasmejala se mu je vljudno, a v očeh so ostali mokri biseri in zdrknili po rožnatem licu na mokra tla. Z Zvonimirom sva šla dalje . . . Ozrl sem se nanj. „Kaj praviš?" „Ali sem kaj rekel?" „Ničesar, ampak opazoval si Alenko, kot bi ne videl še nobene mlade ženske". „Mogoče. Ali v tej žalosti dozdevala se mi je tako mikavna, da ne vem, če sem že videl kedaj slično." „Prijatelj, ljubezen ob grobu, ljubezen v grobu", sem mu djal v šali, dasi je to za ta kraj pristojalo jako malo. Ampak midva še nisva skusila bogvekaj, nisva še imela nikogar na pokopališču in mlada sva bila tudi. Ko bi le bil slutil, da sem prijatelju v šali prorokovai resnico. Pozor! Vsem, ki pridejo v Trst, najto-pleje priporočamo „Hotel Balkan" (Piazza Caserma), edini slovanski hotel vLTrscu, izborna kuhinja, izvrstna vina, češko pivo, čiste in cene sobe od 2'50 K višje. 562 Pozor! Upravništvo „Nar. Lista" ne odgovarja v upravniških in in-seratnih zadevah nikomur, ki ne priloži za odgovor dopisnice ali znamke. Narodnostne razmere pri Južni železnici pred državnim zborom. V seji poslanske zbornice dne 25. okt. je vložil poslanec dr. Ravnihar interpelacijo na železniškega ministra glede zapostavljanja pravic slovenskega jezika od strani Južne železnice na Spodnjem Štajerskem, zlasti v Celju, kjer zavračajo vozne liste, na katerih je namembna postaja označena v slovenskem jeziku. Tudi dopisuje Južna železnica slovenskim strankam samo v nemškem jeziku. Interpelacija zahteva odločne korake železniškega ministrstva. Nakup živine na Češkem. Tozadevna akcija je padla v vodo, ker se je štajerska kmetijska družba izrekla proti nakupu živine na Češkem. Na usmiljena srea! Na dobre, poštene zakonske, ki nimajo svojih otrok, bi se oddalo nekaj otročičkov (fantki in dekleta!) v starosti do 11 let, katerih mati vdova z 12 nepreskrbljenimi otroci ne more sama vzdrževati. Zakonski, oziroma prijatelji otrok, ki bi otroke res vzeli iz usmiljenja in ljubezni za popolnoma svoje, kar se bode sklenilo pri sodniji, naj se oglasijo v Zvezni tiskarni v Celju, kjer dobijo natančnejša pojasnila. Pripomnimo še, da so vsi otročički zdravi. Odlikovani orožniki. Na predlog okr. orož-niškega poveljstva v Ptuju je izreklo dež. orož-niško poveljstvo v Gradcu stražmeštru Janezu Bojsu in orožniku Janezu Grobinu v Ormožu, dalje stražmeštroma Jožefu Kocbeku v Sevnici in Mihaelu Grobelšeku v Št. Andražu v Leskovcu za uspešno zasledovanje neke daleč razširjene tatinske družbe pohvalno priznanje in jim izročilo pohvalne dekrete. Zauimivost. Mariborska .^Straža" je med jugoslovanskimi poslanci, ki so bili izvoljeni v odseke, navedla tudi kranjskega nemškega grofa Barbota. Ni čudno, saj je zasluga voditelja klerikalcev dr. Šusteršiča, da so dobili kranjski Ko-čevarji svoj mandat, ki ga ima sedaj grof Barbo. ptujski o«raj. Od pošte v Ormožu dobivamo vedno pritožbe o njenem čudnem postopanju. V prihodnji številki bomo dobesedno prijavili pritožbo, ki see je uposlala od prizadete stranke na ckr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Ptuj. Živinski in svinjski sejmi so zopet dovoljeni. StoVenjcgraSKi okraj. Sv. Primož na Pohorju. Tukaj je ovaduštvo proti politično neljubim osebam s strani klerikalcev jako razvito. Zoper tukajšnjega nadučitelja se je napravila na okr. glavarstvo v Slov. Gradcu septembra meseca nepodpisana ovadba, katere duševni oče se je izdal sam po stilizaciii ovadbe in bomo ž njim že ob priliki obračunali. Pri preiskavi so se izkazale vse trditve v ovadbi kot neresnične. Gotovo krščansko postopanje, kaj? Sram bodi tiste falote, ki se ne upajo pod svoje trditve podpisati. Kmete pa svarimo, naj se me dajo od dušnih pastirjev zapeljevati k takim de)-janjem, da ne pridejo v škodo! „In čeprav, prijatelj, in čeprav", je odvrnil kakor sam zase. „Vendar čutim, da se je nekaj zgodilo ..." „No, radi tega ti ni treba povešati glave!?" Zvonimir je bil že izza mladih let udan melanholiji, zato sem nadaljeval: ..Obiščeš jo. in ko vidiš, da te ljubi, se poročiš. Nekateri se seznanijo s svojimi ženami tu, drugi tam. Da si spoznal dekle na tem krajin, je pač vseeno; ravno tako bi jo bil lahko spoznal kje drugje. Če ti je namenjena, pa še lahko porečeš, da je vajin prvi sestanek blagroral duih očeta." ,.Misliš?" je vprašal živo. Nato pristavi: „Govoriš, kakor bi že bila zaročena!" „In ti se držiš, kakor bi te bila odbila, dasi je še nisi niti vprašal, in še sam ne veš, ali jo bodeš!" Cenjeni bralec naj naju ne sodi prehudo, da sva na tem prostoru, med solzami in molitvami, govorila take reči. Naju še ni gledala žalost in mladost je vesela tudi na tužnih krajih. — — Ljubil sem Zvonimira, saj je bil moj najboljši prijatelj. Ljubil sem ga tako, kakor je ljubil on Alenko in ona njega. Bili smo to trije srečni ljudje. Brez mene nista šla nikamur, jaz ne brez njiju. Skopaj smo prepevali, skupaj igrali glasovir aii tarok ... Ta Alenka! To je bilo dekle! Kakor veverica. Ubogi Zvonimir ni imel miru. Vedno ga je dražila ia raa nagajala. Iz Paške vasi. Dne 22. oktobra smo imeli tu lepo slavnost prostovoljne požarne brambe pri Mihelecu. Vse se je prijateljski zabavalo, le neka klerikalna surovina je kalil mir in napadel dva poštena moža — kmeta in enega celo surovo na tla vrgel. Take surovine naj ne hodijo na veselice razgrajat, ker veseli gostje niso dolžni poslušati klerikalnega razgrajanja in pridušanja. Iz velenjske okolice. Naš klerikalni župan Skaza-Špenk je sila usmiljen kristjan. Brez vsakega vzroka je letos odpovedal svojemu mlinarju in ga brez usmiljenja ven vrgel in pahnil celo rodbino z otroci vred v nesrečo. Kje hoče revež sedaj na zimo dobiti službo? Splošno se čuje govor o nečlovekoljubnem postopanju našega »katoliškega" gospoda župana. Če bo šlo tako naprej, bomo še marsikaj razkrili. Na Muti so imeli dne 22. oktobra veselico, katere čisti dobiček je bil določen za uboge otroke slovenske šole. Naša vrla dekleta so jako dobro uprizorila igro »Čašico kave", moški pa »Prepirljiva soseda". Obe igri, kakor tudi še posebno deklamacija otrok so občinstvu jako ugajale. Obisk veselice je bil še dosti dober, dasi je marsikoga odvrnilo slabo vreme in so bili posebno domačini od Sv. Primoža zadržani ter se veselice niso udeležili v tistem številu kakor po navadi. Pač pa so prireditev posetili oddaljeni in jako zavedni fantje iz Remšnika v velikem številu, kakor tudi narodna dekleta iz Marnberga, ki so nam zapela nekaj lepih slovenskih pesmi. Tudi inteligenca iz Vuzenice je bila častno zastopana. Da se je dosegel primeroma lep čisti dobiček, se moramo zahvaliti igralcem in igralkam ter slovenskemu trgovcu g. Priveršekn na Muti, ki je podaril sodček vina za veselico. Pri Sv. Primožu nad Muto so dobili ta-mošnji kmetje lov v svoje roke ter sedaj prav pridno lovijo. Zanimivo je, da so imeli ta lov do sedaj vedno Nemci v najemu in se je letos še posebno potezal zanj dr. Mravlag iz Maribora, a ga ni dobil, ker ga slovenski kmetje niso hoteli pustiti. Iz Slovenjgradca. Gostilničarji in trgovci slovenjgraškega okraja so siti gospodarstva nemških gospodov v odboru za užitninski davek, kjer so posamezniki gospodarili na korist svojim žepom. Zato so sklenili pri volitvi dne 4. t. m. pomesti z raznimi Schullerji, Steinhauerji itd. ter voliti kot reprezentanta g. Ferd. Kaca iz Šmartnega kot namestnika g. Frid. Zorzinija iz Slov. Gradca in tudi v odbor same poštene ljudi. Št. Janž na Vinski gori. Tu so pri obč. volitvah 28. oktobra zmagali klerikalci. Iz Pake pri Šaleku. Tam gori v visoki gorski župniji na Kozjaku pastiruje po milosti svojih župljanov, ki so mu pri kn'-šk. ordinarijatu sprosili, da je dosegel župnijo, neki zelo oblasten gospod župnik v takem redu, da se je tukaj kmet tiste župnije izrazil, da, kar ljudje pomnijo, še ni bila naša župnija tako zanemarjena, kakor zdaj in to že več let. Cerkvenega opravila že par let pogosto ob nedeljah in praznikih ni bilo, ker je bil dušni pastir tudi več časa z doma, vzlic temu, da ima duhovnega sopomočnika na Dobrni. — Mežnarja je gospod župnik že pred par leti odpravil in večkrat župnikova kuharica mežnarjeve posle v cerkvi opravlja. Najel je gospod župnik sicer enega človeka za oskrbovanje cerkvene krčme in mežnarske službe, toda tisti po opravkih pogosto z doma odhaja, da nobeden redno ne opravlja cerkvene službe ter se opazuje, da večkrat v cerkvi večna luč ne gori, jutrnica se opušča zvoniti itd-, gospod župnik se pa za to nič ne briga. Kmetje pa pravijo, da župljani mežnarja plačajo in so imeli v prejšnjih letih rednega mežnarja. Na pokopališče je zahajala župnikova goveja živina in svinje, ki so nagrobne spomenike poškodovale, grobe ruvale in mrtvaške kosti izkopavale, o čemur so se ljudje sami prepričali. Cerkvene govore ima pa dotični dušni pastir zelo rezke, večkrat zabavlja na svoje župljane in v nedeljo, 22. vinotoka je imel na prižnici tako duhovit govor, da so se mu poslušalci, zlasti fa-rovške ženske, na glas smejale, in svoj govor je končal s h—čem, amen! — Pomislite cenjeni čitatelji, ali omenjeni gospod ni skrben in vzoren dušni pastir? ! C(ti$Hi ofcnj. V nedeljo, dne 5. novembra zvečer se igra v veliki dvorani celjskega Narodnega doma ljudska igra „Bleda žena skrb". Dramatično društvo v Celju vljudno vabi k najobilnejšemu obisku svoje prve gledališke predstave, katero priredi v nedeljo, dne 5. novembra 1911 zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Uprizori se znana ljudska igra dunajskega pisatelja Hawela »Bleda žena Skrb". Igra je svoj čas dosegla na Dunaju najlepši uspeh in je prav dobro naštudirana. Dramatično društvo se je pod vodstvom gospoda Salmiča potrudilo, da nudi občinstvu nekaj resnično dobrega; pričakuje pa od celjskih in okoliških Slovencev vpoštevauje in podpore, ker je le v tem slučaju mogoče zagotoviti redne gledališke predstave v Celju. „Bleda žena Skrb". Igra, s katero otvori »Dramatično društvo v Celju" letošnjo gledališko sezono in sploh svoje delovanje, je prava slika iz življenja. V hiši mizarja Vrhovca je Skrb doma. Že njegovega očeta, starega Vrhovca je spremljala skozi celo življenje, in se šele poslovi od njega, ko mu potrka smrt na duri. Mladega Vrhovca tudi skrb neče zapustiti; dela ima zmiraj manj, izdatkov vedno več. Njegov najboljši prijatelj, hišni posestnik Praznik, brezsrčno iztirja od njega majhen dolg in ga končno vrže iz stanovanja, kjer so Vrhovčevi stanovali že štirideset let, samo, ker si hoče napraviti tam hlev za konje. V rodovini Vrhovčevi je tudi mnogo skrbi in žalosti. Še pred očetovo smrtjo je zapustila dom sestra Malka in si je šla iskat sreče, zanašajoča se na svoj obraz. V času najhujše bede ponudi Malka svojemu bratu pomoč v denarju, toda on po hudem duševnem boju zavrne denar izgubljene sestre in jo z njenim prijateljem vred spodi preko praga. Končno pa se mn vendar posreči premagati vse težave, dobiti delo in zaslužek; vendar tudi delo še ne prežene skrbi. Šele ko se vrne Malka skesana k svojim domačim, ko spet celo družino združi ljubezen, ni več prostora v njenem domu za morečo skrb. — Igra je bogata na pretresljivih prizorih. Nekaj posebnega je, da nastopi skrb kot oseba, katere sicer ostale osebe ne vidijo, katera pa izgovarja njihove najtežje in najbolj moreče misli. Glavna vioga — mladi Vrhovec — je v rokah našega Salmiča; tudi ostale vloge so v dobrih rokah, zato opravičeno pričakujemo, da bo prvi letošnji gledališki večer v resnici lep. Na grobeh. Včeraj popoldne so na celjskem okoliškem pokopališču vrvele množice ljudstva, ki so prihajale častit svojih dragih, ki leže v grobovih. Ob 3. uri popoldne je pevski zbor »Slov. del. podpornega društva v Celju" pod vodstvom gospoda K. Juga jako lepo zapel tri žalostinke-nagrobnice. Celje. Tu je umrl v pondeljek 30. oktobra popoldne predsednik okrožnega sodišča v p., dvorni svetnik Ant. pl. Wurmser. Služboval je kot sodnik večinoma po Spod. Štajerskem. L. 1899 je postal predsednik celjske okrožne sodnije. Vsled svoje nepristranosti, priljudnosti in pravicoljubnosti si je pridobil zaupanje vseh krogov prebivalstva. Teharje. Namestnija je slovensko pritožbo zoper veljavnost zadnjih občinskih volitev odbila in volitve potrdila. Vrana vrani . . . Radi celjske c. kr. pošte nam prihajajo zadnji čas mnoge pritožbe, da rastejo samonemški napisi, in da uradniki zopet začenjajo šikanirati slovenske stranke s tem, da nočejo ž njimi slovenski govoriti. Opozarjamo na to g. nadupra-vitelja, ki ga poznamo kot pravičnega moža. Upamo, da ne bo več vzroka za pritožbe. Redek cvet. V restavraciji »pri vožnji s čolni" na Zavodni pri Celju je eksotična rastlina Lucca, ki po 22 letih prvikrat cvete. Za prijatelje cvetlic jako zanimivo. Sv. Štefan blizu Šmarja. Tukaj so se pojavile letos zaradi pomanjkanja živil raznovrstne tatvine. Pri posestniku Štefanu Vračko je vlomil v nedeljo 29. oktobra do zdaj še neznani človek na kuhinjskih vratih in pobral okoli 20 K v denarjih in žepno uro za 20 K. Uzmoviču so že orožniki nekoliko na sledu. Ravno istega dne je neka ženka pri najemniku Martinu Metličerju pobirala piščeta, a jo je najemnik zasačil in zapodil. Razmere za uboge ljudi so letos res hude. Dobro bi bilo, da bi se g. dr. Jankovič, državni in deželni poslanec, tudi nekoliko spomnil na uboge sirote, če že ne s podporami, da vsaj glede draginje, katera je dandanes tolika, na ubogi ljudje res ne bodo mogli več pošteno živeti. V nedeljo, dne 12. novembra t. I. vsi na „Martinov večer" v Skalno klet. Začetek ob 7. uri zvečer. Iz seje okrajnega šolskega sveta celjskega dne 27. oktobra 1.1. Učiteljica ga. baronica Wittenbach v Vojniku je dobila dopust; nado-mestuje jo učiteljica gospa Eksel-nova; k Sv. Lovrencu pri Prožinu, kjer se je šola razširila v trirazrednico, pride kat užiteij g. Franc Gradišnik; na znanje se je vzelo, da je bil na vojniški nemški šoli nastavljen kot suplent g. Kari Zwerger. — Za novo šestletno upravno dobo so bili imenovani kot krajni šolski ogledi nastopni gg: dr. J. Hrašovec za celjsko okolico, M. Jamnikar za Dobrno, M. Krajnc za Galicijo, ravnatelj J. Belč za St. Jur, J. Gorišek za Griže, A. Brezovnik za Vojnik okol., F. Padar za Kalobje, nadučitelj L. Černej za Liboje, F. Gajšek za Št. Lovrenc, F. Jezernik za Šmartno, J. Arlič za Novo cerkev, baron N. Fidler za Št. Pavel, J. Zaveršnik za Št. Peter, M. Pristovšek za Petrovče, F. Roblek za Žalec, M. Rozman za Svetino, M. Jarnovič za Dramlje, J. Šušterič za Teharje in D. Bezenlek za Fran-kolovo. Izžrebani porotniki v Celju. Za četrto letošnje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so bili izžrebani kot glavni porotniki: Miško Zevnik, posestnik v Župelevcih; Jurij Do-brotinšek, posestnik pri Sv. Tomažu; Rajmnnd Bra-tanič, trgovec v Lučah; Alojz Podmenik, užitninski uradnik v Brnici; Anton Debelak, mlinar v Prelaski; dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju; I. Maček, mlinar v Lesičnem; Anton Klavžar, mesar v Brežicah; Josip Krobath, hišni posestnik v Celju; Anton Počivavšek, gostilničar v Loki pri Zidanem mostu; Franc Piki ml., hranilnični uradnik v Žalcu; Alojzij Terglav, posestnik in dež. posl. v G. Grušovljah; J. Pušnik, hišni posestnik v Konjicah; Karol Schwentner, trgovec na Vranskem; Josip Stožir. posestnik v Trnovljah; Al. Goričar, knjigovodja v Libiji; Martin Večaj, posestnik v Lokah; Fran Cetin, posestnik v Selah pri Brežicah; Simon Vidmar, posestnik v Spodnjih Zrečah; Valentin Ušen, posestnik v Spod. Gru- Včasi se je lotila tudi mene, ampak jaz sem jo navadno razdražil. Moj Bog! Zaljubljenca bi si samo nagajala in se igrala. Če sta se pri tem lotila mene, sem se ju otresel malo bolj robato, seve zoper svojo voljo. In takrat je ona nabrala svoje ustnice, pogledala me z izzivalno nagajivim pogledom, da bi jo za to najraje poljubil. »Barbar!" S tem me je hotela izplačati. Pa kakor bi ji bilo žal, se je nasmehnila, položila pred me tarok-karte in dejala: »Gospod, si jezen? Če si, pa mešajl- Nisva se namreč vikala, ker sem bil že izbran za starejšino pri poroki v jesen. * * * »Mati, mati, oh pustite, naj kropit ga z vami grem, saj ne bodem se jokala, krila žalost bom ljudem 1 " Stritar. Bilo je avgusta 1910! Vroče kakor v pasjih dneh; še v senci ni bilo prijetno. Po obedu mi reče Zvonimir: »Ali se greš kopat?,, »Greš-li ti?" „Da." »Tudi jaz! »Dobro. — Pridem po tebe!" Za uro potem sva šla k četrt ure oddaljeni Sotli, kjer je stal mlin, da se ohladiva. Bilo je to dokaj nevarno kopališče »pod Milanom" in marsikdo je že bil našel smrt v vrtincu, ki se je nahajal pod mlinom. Ampak midva sva bila plavalca. Kakor dve ščuki sva rezala vodo. Ko sem se dovolj nakopal, sem se vlegel na trato, da okusim takoimenovano solnčno kopelj, kar posebno doDro de telesu in je baje tudi jako zdravo. Zvonimir je ostal v vodi. ^ Ležal sem nekaj časa, uživajo; blagodejnost solnca, kar se me polasti nekak neznosen nemir. — Ozrem se po tovarišu. — V vodi ga ni bilo. — Mogoče je šel za mlin. — Pogledam. — Tudi tu ga ni. — Zakličem. — Nobenega odgovora. Polasti se me grozen strah. Kje je Zvonimir? — Ali je zašel v vrtinec? — In če bi, tak plavalec se reši, in če bi mu bila sila, bi vsaj zaklical. — Stal sem in se tresel kot mrzličen, dasi je solnce pripekalo kot na ražnju. Jel sem iskati. Po nekolikratnem potapljanju sem — Bog, tega nikdar ne pczabim! — ga izvlekel iz vode. — Tičal je za neko korenino. »Jezus nazarenski! — Svoje življenje bi dal za njegovo, ako bi ga mogel zopet zbuditi k življenju." Bilo je prepozno. Zdravnik je izjavil, da ga je prijel krč nenadoma. Da je imel to hibo, nisem vedel. »Alenka, Alenka", sem se lovil za glavo. »Kaj bo rekla ona? — Marija! — Tak rahel otrok, poln neizmerne ljubezni? — Kako ji naj povem ?!" Tega ni trebalo. Kakor blisk šine po zatemnelem nebu in v hipu razsvetli tmino, tako se je razširila vest o nesreči. Ko sem stopil k njej, je vedela že vse. Njeno lepo oko je bilo kakor iz stekla, suho kakor usahnela zemlja. Rože na licu so zginile. »Pelji me k njemu!" Prišlo je to iz njenih obledelih, stisnjenih ustnic, kakor bi se glasil jek iz sredine zemlje, Nobene črke več. Prihranite mi ta grozen trenutek, da mi ga ne bo treba spravljati na papir. Dovolj naj pove Stritarjeva pesem: „Ko na odru ga zagleda, kako bled in trd leži, plane nanj — se ga oklene — dvema že zvečer zvoni." Prvi november je bil lep in solnčen, a moja duša je bila razbolela ... Prižigal sem sveče na grobu Zvonimira in Alenke, njena mati je plakala ob grobu hčerke... In tedaj se mi je vzbudilo zopet, kakor ob odru, ko se je vprl njen zadnji pogled v me. »Ali nisem mogoče jaz kriv, da blagoslavlja letos duhovnik tudi vajna groba ? Nisem-li varoval prijatelja premalo? ..." »Moj Bog, moj Bog! — Razjasni mi ta dvom in vidva, ki vaju je poročila smrt, odpustita, ako sem kriv ..." Molitve in vonj sveč pa je plul nad grobovi kakor duše umrlih ... šovljah; Ivan Skaberne, klepar v Celju; Josip Pade j, gostilničar v Rajhenburgu; Franc Korun, trgovec v Št. Petru v Savinski dolini; Josip Span, posestnik v Doropolju pri, Sevnici; Alfred Pan-geršek, knjigovez v Celju; Ivan Korber, klepar v Celju; Antop Eller, krojač v Vojniku; Franc Čer-povžek, gostilničar v Št. Jurju ob juž. žel.; Fran Hasenbiichel, posestnik v Oplotnici; Ivan Pun-garšek, trgovec v Slov. Gradcu; Vinko Jamnik, posestnik umetnega mlina v Otišnem vrhu pri Slov. Gradcu; dr. Fritz Zangger, odvetnik v Celju; Franc Loger, gostilničar v Studencu pri Trbovljah; Anton Koren, župan v Petrovčah; Andrej Ste-genŠek, posestnik v Tevčah pri Laškem. — Kot uadomestni porotniki: Ivan Rebek, ključavničar; Peter Drganc, mestni akonem; Viktor Švab, to-Varhar; dr. Edvard Golič, mestni edtavnik; Jos. Jarmer, lesni trgovec; Jakob Videmšek, posestnik; dr. Janko Sernec, zdravnik; Josip Matic, trgovec; Julij Jicha, gostilničar; vsi v Celju. — Porotno zasbdknj^ se prične 20. novembra. Iz Zgornje Hudlnje. V nedeljo 21. okt. SO popivali hudinjski fantje V gostilni g. Lovrača. Med njimi je bil tudi miren in pošten fant Leo-pqld Lednik, kojega so začeli njegovi tovariši Brence, Šlosar in Prosenjak zgolj iz nevOščljivosti, ker je zgoraj imenovani izobražen, nadarjen fant, brez vsakega povoda pretepati, tako, da je bil Lednik lahko ranjen. — Žalostno je res, da se še tukaj blizu mesta, kjer bi morala biti izobrazba mladine na precej visoki stopinji, najdejo taki šuroveži. fludinjčan. Iz Tojniške okolice. Nekaj let je še le preteklo, odkar se je z velikimi žrtvami faranov postavila nova farna cerkev. Novi župnik Po-tovšek pa že ni ž njo zadovoljen. Najprej mu je bil vrt premajhen, sedaj so pa že stranski oltarji premajhni, da jih bo treba podaljšati v slavo hovemu župniku, ki ne ve, kaj hi začel, ker je vse prelepo našel po rajnem gospodu Vodušeku. Čudno se nam le zdi, da je naš novi g. župnik tako hitro spoznal, da je cerkev pomanjkljiva, ko se vendai" vse bolj briga za „tejater", ki ga delajo Marijine device pri Martinu Vrečku. Trije domači gospodi vodijo te „tejatre", kedar se pa tercialke teh naveličajo, pa še dajo pošto kaplanu Doberšeku v Petrovče, da jih pride navdušit. Tako se sedaj pri nas dela za sveto vero in katoliško izobrazbo. Poskrbljeno je za vse, za gospode, udovce, ženine, sveto vero in Marijine device. Šmarje pri Jelšah. Lani po volitvi okoliškega občinskega odbora (mesca aprila!) je zmage pijani pretepaški kaplan Sinko kričal: „Kaplan je zmagal"*. Letos o priliki volitve sta- rejšinstva je pa bilo nekoliko drugače. Kaplan je na predvečer sklical nekatere odbornike v ka-planijo na pogovor, kjer bi se naj določil bodoči župan. Posvetovanja se je udeležil tudi dekan. Ta je v nagovoru pozval navzoče, naj si izvolijo za žuiaoa pametnega, delavnega in značajnega moža, ter oddal besedo kaplanu Sinku. Ta je predlagal za župana — Stoklasovega Zajpo. Ha, to bi bili morali slišati, gospod urednik, kako so presojali v sledeči razpravi pristni klerikalni kmetje Zajpove »zmožnosti". Celo oba cerkinoštra sta izjavila, da je cela občina proti temu človeku. Žepa je poslušal svoje grehe kakor pribit. Skušal se je braniti kot fant, češ tudi dr. Lueger je bil fant, pa vendar župan. A vse ni nič pomagalo. Pri volitvi župana diugega dne je dobil Žepa od 24 samo — 4 glasove. Vsi drugi so oddali glasove za Matija Jecla, od katerega pričakujemo uspešnega delovanja v prid občine. Iz usmiljenja je bil potem Žepa izvoljen četrtim občinskim svetovalcem, pa komaj z enim glasom večine nad konkurentom Jurjem Golčmanom. Tako se zgodi ljudem, ki visoko letajo in si mnogo domišljajejo. Iz Jurkloštra. Predzadnjo nedeljo nam je g. župnik iz prižnice kar naenkrat podražil sedeže in sicer od 1 K na 2 K. Seveda je to med občaui vzbudilo veliko ogorčenje in kaj ne? S tem si župnik na leto zagotovi svojih 300 K več kakor dozdaj; kam pa g:e ta denar, naj nam še to pove. Za opravo ceikve gotovo ne; to pričajo stoletne pajčeviae po vseh kotih v cerkvi. Seveda, takemu gospodu, ki ima na mesec kakih 300 K dohodkov pa še lepo posestvo, živino, vinograde in na da i pol ure dela, to nič ne stori. Upamo, da nam bo g. župnik črez leto dni pokazal račun, kaj je s tem denarjem, da mu kdo kaj po krivici ne očita. Še nekaj tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu. Gospodom pri krajnem šolskem svetu je gotovo znano, da ima krajni šolski svet v stari šoli lepe prostore, kjer že črez 10 leži pohištvo bogataša nemškega protestanta Geipla, ne da bi zato krajni šolski svet dobil vinar odškodnine. Naš krajn šolski svet in občina, morata gotovo sedeti na denarju, ker drugače bi človeku, ki ima več denarja, kakor mi vsi občani, ne pustili teh prostorov popolnoma brezplačno. Naredimo kratek račun: Na leto bt lahko Geiplu brez skrbi, kar bi tudi rad dal, zaračunali prostore 180 K, deset let 1800 K, če se da staro nadučiteljsko stanovanje v najem letno za 60 K, torej 10 let 600 K. Skupaj 2400 K. Kdo pa je dovolil te prostore Geiplu? Kolikor znano, krajni šol>ki svet, ne. Gospodje, če imate kaj sr^a za davkoplačevalce, pošljite bogatašu G^iplil račun, ki se ga niti ne bo smel braniti plačati Kakor sem zvedel, se je o teh prostorih pri neki seji že eovorilo, toda župnik je po svoji stari navadi začel skakati Coi stropa, ter sejo razgnal, kar je tudi že pri občinskih sejah parkrat storil ter na ta načjn vsak sklep onemogočil. Seveda bodi tu povedano, da ima župnik krasen Geiplov klavir — drugo pa sj vsak lahko sam misli. Kmete je letos zadela suša, jesenskih pridelkov skoro nič ni, živino moramo prodajati pod ceno — grozi nam še večja beda. Kjer bi pa lahko dobili par tisočakov ter zmajšali občinske davke, tam se nič ne stori. Povemo pa, da v tej stVari ne bomo mirovali, ter zahtevamo od g. načelnika kraj nega šolskega sveta, da takoj ukrene potrebno, d$ se ti prostori plodonosno porabijo, in naj se fr. Župnik na glavo postavi, mi ne bomo omenjali, <;e ne, se vidimo drngod. Narodni list je vsikakr potegoval za pravico in če kaplatl Strmšek pravi, da bi pred duhovnom, ki je v časopisih,, pokleknil, naj preštpdira našega župnika, kako skrbi za občinski blagor, da je hotel pri zadnji občinski volitvi voliti on, katoliški duhoven, pristaš Benkovičev, poljskega Žida Jackla za župana itd. (dnigo še pride). Dobri spoštuje dobro, podlež podlo. Povemo še, da bomo prihodnjim županskim volitvam posvetili vso pozornost. Videli bomo, če bodo tudi naši klerikalni očetje z župnikom na čelu tako dobri kristjani, kakor so se delali pri zadnjih državnozborskih volitvah. Ko je kandidiral v državni zbor dr. Kukovec, Slovenec, kristjan, sta agitirala proti njemu in delala zgago naš domači župnik in razupiti Casl na vse načine. Zdaj pa ko kandidira za župana poljski žid, ne gane nikdo mazinca. Vse za žep! Kaj no? Iz Luč. Pri nas se v zadnjem času repenčita po klerikalnih cunjah Jezernik, vod;a konsumnega društva in Suhe, občinski policaj. Jezernik je dobra dušca in vse stori, kar mu drugi naročijo. Ker ne misli s svojo glavo, ni vredno, da bi se ž njim ukvarjali. Dešman (včasih tudi Deschmann) p. d. Suhe, je moder človek. Kot klerikalec mora biti tudi nemškutar, posebno kot gorski vodnik celjskega plan nskega društva. Zadeva s pijačo, katero srno zadnjič omenili, mu nič ne diši. Oporekati ne more, tožiti ne mara. Sitna stvar! Od tistega časa ne pije več vina; gostilniško koncesijo je drago prodal. V prostem času opravlja službo občinskega policaja, katera služba je pri nas v Lučah zelo važna, posebno v času volitev. Če bi bil državni pravdnik zelo radoveden, bi lahko zvedel, da so pri zadnjih državnozborskih volitvah že izpolnjene glasovnice dostavljali volilcem. Iz Gornjegagrada. Naš kaplan Rabuza je spustil zopet klobasarijo v »Stražo" pod napisom „Z Menine". Dopis je tako neumen, da bi ga volar na Menini gotovo boljše skoval ali povedal. Groza je, kam meji dandanes že klerikalna nesramnost. Ali Rabuza res misli, da bodo gostilničarji Š!i njegovo »Svetost" vprašat, če smejo naročiti »Narodni List"' ? Klerikalne pivce dobro poznamo in se jih radi izognemo, če je treba s senenim vozom. Zakaj pa ne hodijo k Jošku pit? Ali misli Rabuza, da bodo narodnjaki v trgu njega vprašali za dovoljenje. če smo kdo nabirati za narodni sklad? Kdor nič ne priloži, mu ni treba mar biti, za kaj se je denar porabil. Ko bi tak nevednež pazuo čital vsako leto izkaz, kako se nabrani denar razdeli v dobrodelne namene, bi lahko vedel, da se isti ne porabi za agitacijo in tisk, kakor klerikalni denar za obmejne Slovence. Kar je o svoji stranki mislil, predbaciva drugim. Ker Ra-bnzo že tako peče nabiranje za narodni sklad, naj pozveduje, kam je isti denar izginil, katerega je neki »gospod-1 v talarju pred leti nabiral za narodni sklad. (Ime na razpolago v uredništvu.) Capito, signore Rabuza? Za sveče pa le naj črnuhi med črnuhi nabirajo, kajti oni imajo za dobrodelne namene vedno svoje žepe zaprte. Kako pa je tp, da kaplan še v<'l izvoljen narodno-napred ni kandidat g. Adolf Ribnikar z 1719 od 3116 oddanih glasov nad klerikalnim (Rojina), nemškim (dr. Eget) in socijalho iemokratičnim (E. Kristan) kandidatom. Vojska Tripolis zopet v turških rokah t — Turška poročila. Carigrad, 31. oktobra. Od zanesljive strani je dobil turški generalni štab včeraj popoldne iz Tripolisa vest o popolni zmagi Turkov in o zavzetju mesta Tripolisa. Carigrad, 31. oktobra. Včeraj je dospela sem vest, da so Turki v Tripolisu popolnoma porazili Italijane ter zaplenili 95 topov, 37 mitreleiz in 1700 zabojev streliva. Ujeli so baje 700 Italijanov ter ubili 5000. Ta vest je vzbudila v Carigradu nepopisno veselje. Carigrad, 31. oktobra, Nekateri turški listi prinašajo vest, da so Turki v Tripolisu umorili izdajalskega župana Hasnn pašo. Carigrad. 3l. bktobra. Cd predvčerajšnjega dneva vlada tu velikansko veselje. Vesti, da so Turki zopet zavzeli Tripolis, se potrjajejo. Še pozno zvečer je turški vojni minister objavil .zanesljivo poročilo, da so Turki zopet zavzeli Tripolis. Itaijaiisko poročilo. Rim, 31. okt. Vesti iz turških virov o neuspehih italjanških čet v Tripolitaniji so brez vse, podlage. General Caneva poroča, da je položaj nespremenjen. (Potem pa se ndj še kaj verjame poročilom iz enega in drugega vira!! Op. ure a.*) Društvene in druge prireditve. Čebelarska podružnica za Savinsko dolino zaključila je v nedeljo 22. oktobra svoje letošnje čebelarske thode. Priredila je ob treh popoldne pri g R&dišku v Kaplji svoje redno in ob jednem zadnjo toletno podučno predavanje. Kljub neugodnemu vremena je bila udeležba prav po voljna. Podavatelja gg. černej iu Piki podavala sta o splošni umni čebeloreji in sicer zgolj le na stavljena vprašanja. To metodo smo nalašč upeljali na naših shodih, ker smo prepričani, da tako najbolje ustrežemo vseni tistim, ki žele kaj zvedeti in se naučiti na naših shodih. Podavatelja sta vzbudila splošno zanimanje in navdušenje za umno čebelorejo. Z4 nagrado za svoj trud pridobila sta še 9 novih Članov naši podružnici, ktere število se naj še podvoji! Malanedelja. V nedeljo 5. nov. se vrši zborovanje kmetijske podružnice. Govori g. Škrlec iz Vičanec. K obilni udeležbi vabi odbor. Čitalnica v Konjicah priredi v nedeljo, dne 5. listopada 1.1. ob 4. uri popoldan v čitalnični dvorani v „Narodnem domu" gledališko predstavo; igrala se bode priljubljena žaloigra „Mliaar in njegova hči"., K obilni udeležbi vabi odbor. Mariborska Ciril-Metodova moška podružnica priredi v nedeljo, 5. listopada v mali dvorani Narodnega doma zabaven večer. Začetek ob osmih zvečer, vstopnina 30 v. Akad. tehn. društvo »Tabor" v Gradcu naznanja, da si je izvolilo na svojem občnem zborn 28. vinotoka ta-le odbor: Predsednik: cand. phil. L j od. Mlakar, podpredsednik stnd. phil. Greg. Čremošaik, tajnik: stud. phil. Maks Kovačič, blagajnik : stud. iur. Mil. Kolar, knjižničar stud. inr. Mir. Škorjanec, gospodar: stud. med. Jos. de Gle-ria, namestnika: stud. iur. Jos. Jeraj in stud. phil. Fiance Ramovš, pregledbiki: cand. iur. Julli Bučar, cand. tehn. Fr. Fischer in cind. med. Rado Schober. Pevski zbor slovenskih akademikov v Pragi je kakor vsako leto, tako tudi letos zapel na praških pokopališčih dne 1. novembra tamkaj pokopanim Slovencem nagrobnice. Slovensko akademično društvo *„Ilirija" v Pragi si ie izvolilo na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: iur. Vane Radej: podpredsednik: pharm. Hugo Mužina; tajnik: pharm. Fedor Gradišnik; blagajnik podpornega fonda: iur. Fran Bračič; blagajnik: pharm. Josip Ančik; knjižničar: iur. Fran Jarc; gospodar: pharm. Dra-gotin Ostan;. arhivar: med. Zvonko Janežič; revizorji: irtr. Antoh Kosi lil M. Jnro Korent. Na I. red. občnem fcbbru Akdfl. društva »Adrija" v Prag! dne 25. tm. se je sestavil za zimski tečaj 1911/12 sledeči odbor: Predsednik: stnd. iur. M. R. Lemež, podpreds.: cand. iur. France Tavželj, tajnik: stud. iur. Rihard Jug, blagajnik: stud. iu/. Mirko Gnus, knjižničar: cand. ing. Drago Leskovšek, časnikar: stud. mach. kud. Svajger, gospodar: stnd. ing. Ivan Žerjav, namestnika: stud. med. France Marinič in stud. med. Ivan Rak, preglednika: cand. ing. Janko Mač-kovšek in cand. med. Ivan Jarečko. Hmelj. Norimb^rg, ,31. oktobra. 200, 300. Kupčija prijetnejša. Cene bolj stalne. h raznih sioVensKih KrajeV. Pri občinskih volitvah v Zgornji Šiški pri Ljubljani v nedeljo 29. tm. je sijajno zmagala narodnonapredna stranka v vseh treh razredih. Y Novem mestu je pri občinskih volitvah vkljub skrajni nasilnosti klerikalcev zmagala na-rodno-napredna stranka v vseh treh razredih. Narodnonapredna stranka pa Kranjskem je Otvorila v Ljhbljani posebno kmečko pisarno, v kateri dobivajo kmetje brezplačen pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. — Dne 6. novembra 1.1. ottori strianka izobraževalno-političfai tečaj v Ljubljani, ki bo trajal par tednov. Revizija ljudskega štetja v Gorici, katero je zaukazala viada, je končana 7f neverjetnim uspehom. Magistrat je našel samb 6653 Slovencev ih jih je istotoliko požrl, revizija je pa dognala še blizu 4000 Slovencev, tako da jih bo naštetih v Gorici zavsem nad 10.000. V grši luči se nI mogla pbkažati sleparija Lahov! i .i . ; i , Nova razdelitevfzdravstvenih okrožij (sanitetnih distriktov) na Štajerskem. (Konec.) Ptuj: 1. Središče, Šalovci, Vitan, Vodranci, Hermanci, lastrebci, Kog, Obrež. 2. Frankovci, Hardek, Hun., Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Sv. Miklavž, Pušenci, Zerovinci, Veličane, Brebrovnik (Ormož). 3. Ormož mesto. 4. Sv. Tomaž, Velika Nedelja, Podgorci, Ru-neč, Savci, Šardinje, Sodinci, Tergovišče, Trnovci, Vičanci, Bratonečice, Cvetkovci. 5. Sv. Barbara v Halozah, Sv. Andraž v L., Sv. Elizabeta, Gradiš, Vel. Okič, Varnica velika, Grušovje, Gruškovec, Zavrč, Skorišnjak, Sedlašek, Slatina, Turški vrh, Gorenski vrh. 6. Sv. Marjeta na Drav. polju, Formin, Oajovci, Hlaponjci, Mala ves, Sv. Marko, Meretinci, Moš-kanjci, Mezgovci, Prvenci, Polenšak, Bukovci, Sa-mošani, Slom, Borovci, Stonjci, Polanci, 7. Črna gora, Dolena, Majšperk, Nova cerkev, Stoperci, Sv. Bolfenk in Sv. Lovrenc. 8. Jiršovci, Janževci, Kicar, Pacinje, Spuhla, Podvinci, Ragoznica, Zabovci, Mestni vrh, Derstelja, Brstje, Vintarovci, Vurberk, (Ptuj). 9. Hajdin, Dravci, Sv. Trojica, Št. Janž na Drav. p., Jurovec, Karčovina, Podlehnik, Lanca vas, Pobrež, Breg, Vareja, Trnovci, Slovenja vas, (Ptuj). 10. Sv. Andraž v Slov. gor., Dragovič, Destinci, Do-lič, Livanjci, Sv. Lovrenc, Ločič, Zagorci, Zakušak, Trnovski vrh, Trnovci, Sv. Urban, Bišečki vrh. 11. Donačka gora, Dobrina, Sv. Florijan, Kočice, Nadele, Sv. Rok, Rogatec, Zetale, Čermožiše. 12. Rogaška Slatina, Sv. Trojica, Sv. Mohor, Sv. Katarina, Kostrivnica, Nimno, Plat, Ranikovec, Slatina-oko-lica, Takačevo, Sečevo, Brestovec. Brežice: 1. Kozje, Drensko rebro, Gorjane, P&dsreda, Koprivnica, Križe, Merčno selo, Pilštanj, Prevorle, Zagorje, Zdole, Veternik. 2. Št. Peter pod Sv. goi., Sedlarjevo, Lastnič. 3. Podčetrtek, Buče, Sv. Ema, Roginska gorca, Imeno, Žusem, Tinsko, Verače, Vir-štanj. 4. Sevnica, Zabukovje in zahodni del pol. občine Blanca. 5. Planina, Dobje, večji del pol. občine Jurklošter, Loka, Planinska vas, Presično, Golobi-njak, Sv. Vid nad Planino. 6. Rajhenburg, Anže, At-meško, vzhodni del pol. obč. Blanca, Brezje, Gorica, Veliki Kamen, Raztez, Senovo, Stolovnik, Videni. 7. Bizeljsko, Kapele, Pišece. 8. Mesto Brežice. 9. Ar-tiče, Bojsno, Mostec, Gaberje, Globoko, Vel. Obrež, Loč, Mihalovci, Pleterje, Rigonce, Zakot, Sela, Sromlje, (Brežice). Slovenjgradec: 1. Muta, Gortina, Pernice, Št. Primož nad Mu-to, Sobota. 2. Marnberg, Brezno, Zg. Vižinga, Rem-šnik, Vuhred. 3. Ribnica, Janžev vrh. 4. Vuzenica, Trbonje, Sv. Anton na Poh., Št. Primož na Poh. 5. Šoštanj trg in okolica, Topolšica, Št. Florijan. 6. Velenje, Sv. Andraž in Št. Ilj pri Velenju, Sv. Janž na Peči. 7. Mislinja, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Vid nad Valdekom. 8. Slovenjgradec, Stari trg, Golavabuka, št. Janž pri Sp. Dravogradu, Legen, Šmartin pri Slovenjgradcu, Šmiklavž, Podgorje, Pameče, Sjile-Vrhe, Razbor, Otišniški vrh. Književnost in umetnost. Učna knjiga za slovenščino (za samouke) (»Rraktisches Lehrbuch der slov. Sprache fiir den Selbstunterricht") dr. K. Pečnika je ravnokar v IV. izdaji izšla v založbi A. Hartlebena na Dunaju. Cena ji je K 2'20. Da se kojiga tako pridno razpecava; kaže njeno priljubljenost. Milan Pugelj : Mali ljudje. Cena 3 K, s poštnino 3 K 20 v. Založila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. V knjigi je zbranih 9 lepih povesti iz življenja priprostih ljudi. Vse je ostro očrtano in zanimivo. Lppe so zlasti povesti iz kmetiškega življenja, med njimi „Zimska pot" in „Osat". fazne nofosti. liojl z ropafjl. V bližini postaje Ahrantes na Portugalskem so vojaki izneuadili roparsko tolpo, ki je razkopavala železniški :ir, da bi vsled tega vlak skočil s tira in da bi na to roparji oropali potnike. Prišlo je do krvavega boja med vojaki in roparji, ki so bili oboi oženi z revolverji in puškami. Šele po dolgem času se je vojakom posrečilo, pognati v beg roparje. Trije banditi so bili usmrčeni. —Iz Nju Jorka poročajo: V bližnji okolici Hudsona so hoteli policisti aretirati več hudodelcev, ki so jili že dolgo iskali. Komaj so da vstopili v hišo, kjer so bili hudodelci, ee je razletela dinamitna bomba, ki jo je vrgel eden od hudodelcev. Vec policijskih uradnikov in dva zločinca so bili ubiti, osem oseB pa je bilo težko ranjenih. Sirova moda. Češki listi prinašajo sledeči dopis nekega Čeha, ki živi v Sibiriji; Pred kfŠt-kjm sem opazoval v arhangelskem pristiniščp nakladanje parnika, ki je odplnl v Nemčijo. Želo me je zanimAld nakladanje blaga, ki so ga na-vozili v pristanišče na mlaogih vozovih. To blago je bilo težje nego 800 ruskih rudov, okoli 130 naših centov. Vložene so bile namreč same porotnice belih jerebic, ki žive v tej okolici v velikih množinah. Te perutnice se rabijo kot okras ženskih klobukov. 130 centov perutnic! Koliko ptičev so morali uničiti v to svrho? Ne zar&di mesa, kajti na trgu bi pač nihče ne knpil jerebic brez perutnic in sploh se te jerebice ne prinašajo na trg. Na moje vprašanje so mi pojasiiili vse podrobnosti tega lova. Jerebice se love v posebne mreže. Da bi lovci ne nosili prevelikega brfemeria, odsekavajo kar živim ptičem perutnice. Nekateri ptiči imajo še toliko moči, da še dalj časa žive in se mučijo. Morda se jih nsmili ttidi kaka divja zver. In če človek pogleda moderne ženske klobuke, tedaj se mu morajo v štcu zasmiliti vsi oni tisoči ptičev, katere so na neusmiljen način mučili. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sv. Štefan: Oco urugu v malo manj nevarni obliki prihodnjič. Slavno uredništvo „Narodnega Lista"! Ker se po Ljutomera in okolici splošno govori, da sem podpisani pisatelj podlistkov „Komarovega Mihaleka", in jaz ae maram kratiti resničnemu pisatelju teh podlistkov njegove slave, Vas prosim tozadevne izjave. Ljntomer, dne 30. oktobra 1911. Mirko Muršec. (Op. uredništva: Izjavljamo, da gosp. Mirko Muršec ni v nobeni zvezi s piscem Komarovega Mihaleka.) Prof. dr. pl. Leube v Wurzburgu piše: Soditi pc izkušnjah, ki sem jih pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna Franc Jožef-ova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne povzroča nikakih težkoč. Še celo, kjer se je zavživala pri dražljivih črevesih, je »Franc Jožef-ova« voda dosegla odvajanje brez. bolečin. 8 ApoIIo ~ v -jv^ce /A^neja^vseh ancanii se odda na iti polju št. I., v i. nadstropju. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. t Jos. AgreS, Mors: K 4 30 sprejeli in vpisal; K —'90 za koledar ter K 3 40 za list. — Fr. Božiček, St. Peter: Glasom naših knjig ste plačali: 20. 1. 1908 2 K do 30. 6. 1908; 1. 1. 1909 2 K do 31. 12. 1908; 3. 12. 1909 4 K do 31. 12. 1909; 6. 1. 1911 2 K do 30. 6. 1910; 7. 3. 1911 2 K do 31. 12. 1910. — Ako imate še kako drago potrdilo, nam javite! — to. LeskoSek, Virštanj: Plačali ste 11. 5. 1908 2 K do 30 6. 1908; 14. 7. 1908 2 K do 31. 12. 1908; 28. 2. 1909 2 K do 30. 6. 1909; 13. 2. 1910 4 K do 30. 6. 1910; 17. 10. 1911 4 K do 30. 6. 1911. IV. narodna zbirka. Nadalje smo prejeli sledeče prispevke: Nova Cerkev (pravnik Konrad Škoflek): 11 K; Sv. Jurij ob Ščavnici (med. dr. Kreft): 34 K; Slovenjgradec (med. Vladimir Viečko): 25 K; Sv. Marko nižje Ptuja (abs. pravnik Franc Kostanjevec): 7 K 10 V; Brezno, Lehen, Ribnica (gdč. Micka Urbane): 69 K; Slovenska Bistrica (g. Vikt >r Starovašnik): 34 K 50 v; Konjice (gdč. Anica Ogorevc): 35 K; Dol pri Hrastnika (gdč. Miroslava Gnus): 6 K 40 v. Vsem prisrčna hvala! Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. 40.067 II. 5.102 573 2- 1911 Loterijske številke. Gradec, 28. oktobra 1911: 49, 15, 59, 89, 30. Dnnaj, „ „ „ 75, 6, 35, 44, 24 Le tedaj 193 13-8 doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot glavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Solači 24 vin. Rusi 6 vin., vztočnomorski in bismark-slaniki 14 vin., sarde'ni slaniki 20 vin., sardele, sardine, morske postrvi, tuni in diuge vrste rib, ribja salata, kromeriška in francoska gorčica, kisle kumarce itd. po najnižjih cenah pri: Artur Mayrlechner, Celje Graška cesta štev. 8. 576 i Hazglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo I9II/I9I2. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 900.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rnpestris Montikole. 3. Tri in pol milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 ki on za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več, kakor na 1.500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 10. novembra 1.1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobč v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene na ročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala, in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnja naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre> vzetjn. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunal'. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita)t bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta\ katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja, Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drngo enako nadomestila, ako ,si naročilec tega odločno ne prepovč. Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na polnejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec; dne 23. septembra 1911. Od štaj. deželnega odbora Pozor! Pozor! Prva največja zaloga in delavnica čevljev priporoča svojo veliko množino najfinejših in najmodernejših zimskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne lovske čevlje s podplati iz plutovine, gamaše in galoše. Tudi ogromna izbira klobučinskega blaga. 678 1 Štefan Slrašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. 92 40-34 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne jn zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo i Steckenpferd - HHjnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. p(ajnoVejša iznajdba! Vsaka gospodinja ali šivilja si lahko z novo patentiranim krojem sama prireže obleko, bodisi za otroke ali odrasle, brez vsake preiiznanosti. Kroj je jako natančen. y ^gjgj Prodaja za Maribor in okrožje le v Maribor go-trgovini s papirjem 571 3-2 sposka ul. 33 Mladega 6000 ur zastonj. V svrho reklame smo sklenili našo večjo zalogo lir podariti bralcem. Pošiljajo se le naše jako elegantne „Noblesse" moške ali ženske ure, po zahtevi. Pišite takoj, dokler je še zaloge na: Goid- u. Juwelenhaus Hans Schmitz, Wien VI.. Liniengasse 60. 561 4-2 EBEEiEli Naznanjam slav. občinstvu, da se v soboto, dne 4. novembra t. I. preselim s svojo brivnico iz Graške ceste na Ring v Posojilnično hišo. Priporočam se slavnemu občinstvu tudi zanaprej v obilen obisk. 567 Rud. Anderwald, brivec, Celje. sprejme večja češka tvornica. — Popolno znanje slovenščine in nemščine ter splošna in trgovska naobrazba ]jpgoj. — Eventuelno se sprejme mlad gospod brez prakse. — Ponudbe s prepisi spričeval^-M I 0. listopada t. 1. na upravništvo „ Narodnima Lista " pdd »Tovarniški fradnik". 566 2-2 Proda se posestvo katero obstoji iz 1 orala novo zasajenega vinograda, 2V2 gozda ter 4 oralov njiv in travnikov s sadonosnikom ; hiša; in gospodarsko poslopje ter preša in velikanska klet so vse zidane in z opeko krite; tri glave goveje živine se leto in zime lahko redijo; sadja je vsako leto za do 1200 K jabolk, sliv in orehov. l1/2nreod poštaje. Ugodni plačilni pogoji. Cena 6.200 kron. Vpraša se pri upravništvu tega lista. 569 5-2 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta se : priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih f Ocenah.— lepega posestva ki meri na 35 joh stare mere. Posestvo leži v lepi legi 1/4 ure od državne ceste. Je lepa hiša, 2 hleva za svinje in za govedo, oba nova. Njive in travniki, vse v lepi legi. Gozdi so polni lepega lesa in jih je pet delov. Zraven sta tndi 2 vinograda, kjer priraste v dobri letini na 8 polovnjakov dobrega vina. Prodam tudi hišno orodje, namreč 2 močna voza, plug, brano itd. Za drugo se pa potem pogodimo. Več se izve pri: Franc in Ema. Pušnik, posestnik in prodajalec v Rovah, občina Višnjavas pri Frankolovem (p. Vojnik). 560 4-2 Jako redka priložnost! Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer večtisočkomadovkrasnih flanelastih odej lepih najnovejših vzorcev in modnih barv, katere-imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih^ jako finih, v vseh modnih barvah iu vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s po-šiljatvijo zadovoljen. 577 2-1 DtonBekera, c. hr.fin. straže nadpaznifeu p. Ifachod (Češko) tovarn, sklad 2 — 8. slamoreznice, prenašalne kotle za pičo najnovejše sestave, žganj arske kotle, vozne plahte, pokrivala za konje in komate, portlantski cement najboljše kakovosti, vsakovrstne peči in štedilnike,"[sploh v železninarsko stroko spadajoče predmete prodaja po najnižjih cenah veletrgovina z železnino 361 6-1 ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. ■-^^—^»=====11 11 "TI sli: Posušene gobe kupuje v vsaki množini izvozna trgovina Sam. J.ederer, Neumarkt bei Taus. — Ponudbe z vzorci in z navedbo množine se naj pošljejo. Vodjo za podružno trgovino v Lučah v Savinski dolini sprejme tvrdka: Norb. Zanier & sin, Sv. Peter v Savinski dolini. Isti uiora biti popolno vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na ponudnike, z dobrimi referencami. 552 3 Za vse izkazano srčno sočutje povodom dolge bolezni in smrti naše presrčno ljubljene soproge, matere, hčerke, tašče, sestre, svakinje in stare matere, gospe Marije Cernelč rojene Kanduscher trgovčeve soproge kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa izbornim pevcem, tukajšnji prostovoljni požarni brambi in vsem darovalcem mnogih krasnih vencev iskreno zahvalo. Št. Peter pod Sv. Gorami, dne 25. oktobra 1911. Žalujoči ostali. 5741 Hiša na Bregu pri Ptuju zelo blizu mesta, z lepim vrtom in pritikli nami se proda. Poizvedbe pri V. Kukovec, 551 pri Ptuju št. 1$. 3-3 Čifajfe! Citajte! Konec draginje Nova tvrdka 527 5- Mysik 5 ¥ Humpolcn največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ševjoti . . . . .od 3 K sloviti loden za obleke .... najnovejši kamgarnl, trpežni . . mandarine-blago za zimske suknje . angleški raglan-ševjoti .... blago za uniforme in črno za salonske obleke „ S ševjoti in blago za damske kostume . . „ 2 Vzorci na zahtevo poštnoobratno franko. „ 4 „ 4 r" Mi Gnojite travnike in pašnike z Tomaso vo moko I Najboljša krma! Zvezdna znamka. Bogata košnja! Stern&ij^JVlarks Zvezda na vreči in)plombi Jamči za pristno nepokvarjeno blago. Svarimo pred malovrednim blagom. Thomasphosphatlabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35 Dobi še v vsaki s plakati označeni trgovini. 575 4-1 . IlEBlOOViSik ne manjka dandanes pri nobenem gospodinjstvu, kjer resnično dobro kuhajo. — Pripravljen iz čistega mesa najboljše vrste. DIEHL, žgaiprna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega koniaka. Najskrajnejši čas je, udeležiti se »• * razpisa Ceres*daril Natančne j i pogoji pri vseh trgovcih! a ■■5a«SiSf?aSr ■ Trideseto upravno leto Lastno premoženje K 503.46249, zadružnikov čez 3.000. POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po 4%. na vložne knjižice proti štirimesečni odpovedi po 472°/o> v tekočem računu po 474% oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami pupilarno varni kredit po 43/4%i na hipotekami kre Ugoden via« za nakupovanje božičnih predmetov je brez dvoma naša tvrdka. * s- 1 Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. 33 50—41 Velika zaloga primernih daril za Miklavža, božič in novo leto. Božične in novoletne do pisnjce v velikanski izberi. M' MltMlAj UM r,- i.vi^nf- - S.* :mmmmmmimmmm^mmmm BSjHKSSiaBBHffiKBEBiiaHBBaEBHaBBESHEMHBBiaBB gngasRiaaaDBSBiiiBBaBiiiiiRiEe Zvezna tiskarna v Celju 43 Schillerjova cesta št. 3 62-44 izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor tiskovine za šole, občinske urade, društva, trgovce, obrtnike, gostilničarje, privatnike itd. Parte v najkrajšem času, sožalnice, vizitke, dopisnice, zavitke, pismeni papir, račune in memorande, naslovnice, opomine, trgovske knjige in tabele, notarske in odvetniške tiskovine, dolžna pisma, knjige, cenike, vabila, plesne rede, prospekte, diplome, koledarje, lepake, letake itd. Barvotiski se izvršujejo kar najhitreje in v moderni izpeljavi. Brzojavke: Zvezna tiskarna ■■■■■■ čekovni račun pri c. kr. poštni hranilnici šter. 75.228 Sprejema hranilne yloge vsak delavnik od L, 8. do 12. ure dopoldne in jib obrestuje u narodnem domu. p _opoldne in jib obrestuje i ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. po m- 4 V/o --------- . Rentni davek plačuje hranilpica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo ograji: Softaijj, Sevnica, Šmarje, Gomjigrad in Vransko jn rezervn? zaklada, jjatera ?našat& |že nad 350 000 K. Kefniroa namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gofi navgdfjne okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kpietijsjso gospodarske namene nad 6 000 K, hranilnico usta-novivšiin okrajem izplačalo pa se ip 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 9$.8q0 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in ph obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ■ Slovenci, vlagajte v 5«Z!lfi!taicrskO hrattilmCO svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne Jiunu^flju^v UfaHUHUV aN yar0yance in zahtevajte pri sodiščih, hfanfllltVn da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le y JU^nUJlaju^v liraiMllUV. 204 -31 Priloga »Narodnemu Listu" št. 48 Samostojna gostilniška kuharica, ki je vajena tudi gospodinjstva SO — 40 let stara, z dobrimi spričevali, se z nastopom ob novem letu sprejme. Kje, pove 5S3 upravništvo tega lista. 5-3 Št. 35.628 n. 4531 559 3-2 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je 118 25-21 »Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustravani tednik", Ljubljana. XXXJOao M znamka zvezda 5-3 priznano najboljše in najcenejše fosforno kislo gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še uporablja, da se raztrosi po vrhu; za SPOmladllO setev pa se že sedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah. — Zajamčeno čisto Thomasovo žlindro znamke „Zvezde" se dobi v trgovini »Merkur", Peter Majdič, Celle kjer je prodajna zaloga Thomasovih tovaren r. z. z o. z. v Berolinu W. 35. Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj! Kdop hoče dobro poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in' kako se je moramo^čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav S pindler,' urednik, Celje. ffiartin MU posojilnitni hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalofpo zmernih cenah. 39 50-41 SliHar m pleskar prevzame vsa v svojo stroko spada-^j joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, i črkoslikarstvo na steklo, les itd. — | Priporoča se za mnogobrojna naročila, j Svoji k svoji m! ? Svoji k svojim! Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- {jiumf-štedilniki OO «£3 0 1 B IriMmf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Darujte za Nar. shlad! „Ka-a-a-j?!" Dečkih „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojk^. Pozor: Pristno le JOkatlji < pod imenomJJacobi. svalčice 243 52-26 Ljudevit Boroinih —— puškar — v Borovljah! (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod po-pplnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — Hustrovani ceniki zastonj! 6i 52 36 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, 1 vodovodni instalater (Poljska m. i4> | se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter 3 za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod- a njake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken- o wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. ? L Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-40 Celje. Svoji k svojim! n s ■ miaaaasss bbhii Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-41 Za ženine in nevestice poio5?e ,zlat?prstane -iz ženitr MM uuiuim I«» hm »umuhw vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOG1A očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom s s a m m ■ IBBBeilMSiiilSIliiiiliaiBIIBlIlBllllIllllllaill Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani gvoJi k gy0jim! priporoča stoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-39 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom b kajnitom ali 40°l kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i: Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki »MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-38 a Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v last i hiši ,.Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 380.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 Va od S'to brez odbitka rentnega davka, lfkhge V tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Esfeomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni iu hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-41 Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj 111 franko r. z. z o. z. Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. L ' 44 50-42