Ko se staro leto bliža svojemu koncu in je novo 1984 že čisto blizu, vam tudi mi, dragi sodelavci in bralci, želimo, zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja, kar vse skupaj poimenujemo z besedico SREČA. Sreča pa bo dosegla svoj sij le, če jo bomo lahko doživljali v miru! Srečno 1984 vam želi uredništvo in uredniški odbor naš aero glasilo kemične, grafično in papirne industrije celje letnik XXII — številka 9 celje, december 1983 uredniški odbor jože ahtik, dušan božič, marjan buh, ivanka čater, jože jazbec, janez korent, zdenka penič, vera radič, cvetka ramšak, miro ribežl, cvetka robas, anica svet svet glasila albina cizej, karmen dovč, Zdravko kolar, stane lovrenčič, bojan ogrevc, jelka sorčan tehnično vodstvo peter oset glavna in odgovorna urednica jelisaveta podpornik uredila dora rovere fotografije boriš trstenjak tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.300 izvodov Korakamo v novo leto, še vedno s »stabilizacijskimi nalogami«, saj smo vsa prizadevanja za izboljšanje gospodarskih razmer v Jugoslaviji načrtovali dolgoročno. Glede na gospodarsko krizo v svetu, na posebne specifičnosti v našem gospodarstvu ni bilo možno pričakovati, da bi s hitrimi kratkoročnimi posegi razrešili vse težave. Preveč se jih je nakopičilo, zato moramo v naslednjem letu nadaljevati začrtano pot stabilizacije. Nekaj ugotovitev za leto 1983: » ... V težkih pogojih gospodarske krize smo uspeli povečati proizvodnjo... V svetu smo si pridobili zaupanje v naše napore, podpirajo naše napore in verjamejo, da bo Jugoslavija uspela v izvajanju svoje stabilizacije gospodarstva ...« Kljub ugotovitvam, ki so vzpodbudne, lahko ugotovimo tudi, da smo še vedno na začetku. Sprejeli smo veliko dokumentov, resolucij in sklepov, manj smo pa naredili ali vsaj začeli izvajati v življenju. Počasnost nas spravlja v zaskrbljenost. Prihajamo do zaključka, da se težko odločamo za izvajanje določenih ukrepov, ki smo jih sicer hitro in lahko opredelili v »stabilizacijskih dokumentih«. Poleg počasnosti v izvajanju se istočasno ugotavlja, da uspešno izvajanje programa ne more temeljiti na sprejemanju posameznih delnih rešitev. Vedno bolj pogosto slišimo ugotovitev — pristopiti je treba k istočasnem delu na vseh področjih. Dokumenti stabilizacije so bili sprejeti, lotili smo se izvajanja načrta stabilizacije in glede na njeno dolgoročnost naj omenim, da so zapisane v njem tudi besede: » ... Gospodarsko krizo lahko rešimo, če bomo na široki fronti pognali vse proizvodne sile in bomo s tem ustvarili pogoje za družbeno in ekonomsko delovanje ...« Iz dneva v dan se srečujemo z enakimi besedami: nadaljevati napore na povečanju izvoza, zaživeti mora devizno tržišče, dinar mora postati edino veljavno plačilno sredstvo, dati dinarju realno vrednost, ustaviti divjanje cen — ustaviti inflacijo ... "In če si v obilici še nerešenih nalog zastavimo vprašanje, kaj nas čaka v letu 1984, dobimo kratek odgovor: nadaljevati s stabilizacijskimi prizadevanji, saj je leto 1984 prvi del prve stopnje — to smo pa načrtovali do konca leta 1985, na poti dolgoročne gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji. V delovni organizaciji smo izdelali naš program, v njem smo napisali, da ga moramo »... izvajati predvsem s povečanjem proizvodnje in izvoza ...«. Prav to sta dve osrednji nalogi v naslednjem letu. V letu 1983 smo bili priče težavam v proizvodnji. Pripisujemo jih nezadostni preskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali, še posebno s tistimi iz uvoza. Lastna devizna sredstva ustvarjena iz izvoza nam ne zadostujejo za pokrivanje nabav iz uvoza. Fizični obseg planirane proizvodnje v letu 1983 težko dosegamo. Rezultati so sicer po TOZD različni, najboljši v TOZD Medvode. Res je, da smo v zadnjem trimesečju zaradi rekonstrukcije celuloze planirali izpad proizvodnje in so pokazatelji v primerjavi na plan visoki. Zamude v izvajanju del so nam vsem znane, ta zamuda je razlog za visoke presežke, ker ni prišlo do ustavljanja dela v proizvodnji. V celoti smo lahko s proizvodnimi rezultati le zadovoljni, kar pa ne velja za planirani načrt izvoza, ki ga ne bomo dosegli v letu 1983. To dejstvo nas skrbi, ker velja: čim manjši izvoz, manjše možnosti za nakupe iz uvoza! Res je, da nam lastna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje uvoza. Primanjkljaj pokrivamo že nekaj let nazaj na osnovi samoupravnega sporazumevanja: kratkoročno, dolgoročno in v posebnih aranžmajih z delovnimi organizacijami, ki nam dobavljajo repromateriale v predelavo. Povečanje izvoza ostaja torej osrednja naloga v naslednjem letu. S tem v zvezi naj ponovno poudarim vprašanje kakovosti naših izdelkov. Število reklamacij se veča, ponekod je prav to razlog, da kupci izgubljajo zaupanje v naše dobave. Vzroke slabe kakovosti lahko samo delno opravičimo z nekakovostno surovino. V dobri meri je vzrok temu neodgovorno delo, majhna skrb in pozornost v proizvodnji, nepopolna kontrola na vseh stopnjah priprave izdelka za zunanji trg. Kot rečeno v času splošnih prizadevanj za povečanje plasmana je izguba trga lahko usodna za bodočo proizvodnjo. Pri uresničevanju skupnega izvoza nam še vedno manjka dobre volje za pošteno sodelovanje, več skupnih naporov za doseganje kakovosti izdelka skozi vse faze proizvodnje v vseh TOZD, skozi katere proizvod teče, do kakovostne in pravočasne odpreme. V našem programu gospodarske stabilizacije smo nakazali veliko nalog. Ugotavljamo, da naloge niso nove, da se delno že izvajajo. Po opravljenem postopku samoupravne verifikacije je obveza vseh nas resnično izvajanje. Sprejeti moramo dejstvo, da drugih poti za zagotovitev uspešnejšega dela ni. Odpori, omahovanja, spreminjanje že sprejetih verificiranih izhodišč, podpiranje različnih, celo osebnih interesov — pomenijo prispevek k zavlačevanju izvajanja načrta, podaljšanje težkega gospodarskega stanja in nevarnost za nadaljnje zmanjševanje stan-narda. O izvajanju sklepov stabilizacijskih dokumentov je CK ZKJ na svoji 10. seji podal zaključke in sklepe z ugotovitvijo, da je »nedopustno vračanje na ponovno odpiranje vprašanj, o katerih so sprejeta stališča v Programu gospodarske stabilizacije .. .« Ce se povrnem k ugotovitvam, omenjenim na začetku, ki so bile izrečene v svetovnih gospodarskih krogih in izražajo zaupanje v stabilizacijska prizadevanja Jugoslavije, lahko rečemo — ni vse tako črno, kljub dejstvu, da je vse precej težko. Znanje, zavest in zaupanje v lastne sposobnosti so zagotovilo, da bomo v letu 1984 imeli moči razreševati vse težave. Naj bo torej — zdravo in srečno! December 1983 Milan ZUPANČIČ KADROVANJE DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI V 6. številki Našega Aera smo obširno pisali o tem kaj nam prinaša dopolnjen družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v naši občini. Tokrat smo vam pripravili predstavitev delavcev in rezime razvojnih programov, ki so bili po novem postopku kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili imenovani na razpisana dela. TOZD Kemija Celje Delavski svet omenjene TOZD je na seji 16. junija 1983 na razpisana dela tehničnega vodje TOZD ponovno imenoval Janeza MARINA, dipl. ing. kemije za dobo štirih let (drugi mandat). Tovariš Janez MARIN je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1972, kar je hkrati njegova prva zaposlitev. Pred imenovanjem za prevzem del tehničnega vodje TOZD Kemija Celje je o-pravljal dela raziskovalca, pomočnika komercialnega direktorja in vodje službe nabave. Povzetek programa dela imenovanega delavca za naslednje mandatno obdobje je naslednji: že v preteklem mandatnem obdobju sem se zavzemal za cilje, kateri so bili začrtani v planskih dokumentih. Ravno tako se bom vključil s svojim delom in nalogami tehničnega vodje TOZD v tem srednjeročnem planu. Glavni cilji tega srednjeročnega plana so: gospodarska stabilizacija in resolucija, ustrezni razvojni programi, večanje produktivnosti, povečanje izvoza, izboljšanje kvalitete, vključiti se čim bolj v mednarodno delitev dela. Organizirati in voditi moramo TOZD v naslednjem obdobju tako, da bomo imeli vsaj takšne, če ne še boljše rezultate dela. Za doseganje dobrih rezultatov in planskih ciljev je potrebno dobro sodelovanje vseh sodelavcev jn sodelovanje širše družbene skupnosti. Pri tem je potrebna dobra koordinacija, katera je ena izmed glavnih nalog delavca s posebnimi pooblastili. Navedel bi nekatera področja in naloge, kjer bom delal v naslednjem obdobju: — Uresničeval zakon o združenem delu, to je krepitev vloge delavcev in njih nagrajevanje po delu. Krepitev odgovornosti in zavesti pravic in dolžnosti ter odločanje. — Organizirati obstoječo tehnologijo tako, da bo izkoriščenost naprav in strojev v maksimalnih možnih mejah. Hkrati modernizirati obstoječo tehnologijo z novimi dodatnimi prijemi (inovacije, ter poznane tehnološke rešitve). Pri tem ne smemo pozabiti na boljšo izkoriščenost surovin, delovnega časa, na tehnološko in delovno disciplino. Vzporedno je potrebno spremljati, kaj dela domača in tuja konkurenca. — Izboljšanje kvalitete proizvodnje. Pri tem je potrebna akcija za dobro kvaliteto tehnologije in kvalitetnimi reprodukcijskimi materiali. Le tako bomo uspešno konkurirali doma in na tujih trgih. Posebna pozornost je potrebna pri nabavah papirjev na domačem trgu in pri nekaterih kemikalijah. — Intenzivno nadomeščanje u-voženih repromaterialov z ustreznimi domačimi oziroma zmanjšali uvozni material z cenejšim u-voženim, da bo Aerova devizna bilanca boljša. Enako se je potrebno angažirati za rezervne dele in stroje. — Nuditi je treba v izvozu u-strezno tehnologijo v DVR ter izvoz polproizvodov. Intenzivno je potrebno izvažati proizvode, kjer je delež uvoženih surovin majhen. Pri vseh teh izvoznih akcijah ne smemo pozabiti na kvaliteto proizvodov in uslug. — Podpirati in vzpodbujati je potrebno inventivno dejavnost. Tukaj je potrebna aktivnejša organiziranost. Pristopiti je potreb- Na isti seji delavskega sveta TOZD Kemija Celje je bil ponovno imenovan na razpisna dela pomočnika direktorja TOZD Kemija Celje za ekonomsko področje Miljenko B RAJKOVIČ, dipl. ekonomist za dobo štirih let (drugi mandat). Tovariš Miljenko B RAJKOVIČ je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1979, pred tem je bil zaposlen v delovni organizaciji TOPER Celje kot raziskovalec trga in vodja finančne službe ter v. d. vodja TOZD Trženje. Povzetek koncepta o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev lastne vloge pri realizaciji le-tega je sledeč: UVOD Ko govorimo o razvojnem programu TOZD Kemija Celje za tekoče srednjeročno obdobje, moramo podčrtati, da smo njegove zasnove postavljali že leta 1980, torej ob koncu preteklega srednjeročnega načrta. To poudarjamo zato, ker se je njegova vsebina v tem času nekoliko spreminjala. Razlog temu je vsem znan. Že koncem leta 1979 in še prav posebej leta 1980 se je naše gospodarstvo začelo soočati s težavami, vezanimi na re- no k pravilni in realni oceni inventivne dejavnosti ter njeni realizaciji. Tu opažam, da je čas realizacije predolg, kar nam zmanjša dohodek v TOZD. — Pri teh in drugih nalogah moramo dobro informirati vse delavce. Te informacije in odločitve je potrebno reševati po samoupravni poti. Vlogo samoupravnih organov moramo še naprej razvijati, da bo delavec odločal in razpolagal s svojimi ustvarjalnimi dobrinami. — Potrebno bo poskrbeti za varno delo. Če izboljšamo pogoje dela bomo znižali stalež. — Že do sedaj sem bil namestnik vodje obrambnih priprav v komiteju SLO DS in sem sodeloval in izvajal vse naloge ter akcije, katere smo si zadali in postavili s plani. Ravno tako se moramo vključiti v plane občinskega komiteja, ter plane KS. Potrebna je še boljša povezava s postajo ljudske milice, da bi dosegli strikcije pri uvozu blaga, kar je imelo za posledico zmanjšanje obsega proizvodnje. Zavedajoč se dejanskega stanja in dejstva, da slednje ni le kratkoročnega pomena, se je tako razvojni program DO Aero, kakor tudi razvojni program TOZD Kemija Celje spreminjal. O tem obdobju bi lahko govorili kot o obdobju tihe (sprotne) korekcije naših proizvodnih načrtov, saj ni bilo realne možnosti obdržati načrtovan tempo proizvodnje. Pomembno je še poudariti, da smo tudi našo investicijsko dejavnost morali prilagajati trenutnemu realnemu stanju in možnosti TOZD. PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Z realizacijo ciljev, navedenih v srednjeročnem planu TOZD, moramo težiti za takšnim načinom gospodarjenja, ki nam bo omogočil rast celotnega prihodka ter obenem povečal učinkovitost in ekonomičnost gospodarjenja. Na takšen način je možno doseči naš temeljni cilj, t. j. doseganje čim več j ega osebnega in družbenega standarda še boljšo varnost in samozaščito. Za uspešno realizacijo teh in drugih nalog je potrebno imeti odgovarjajočih kadrovskih zasedb. To pa pomeni podpirati vse oblike izobraževanja t. j. štipendiranje, študij ob delu in strokovno izpopolnjevanje. Le tako bomo dosegli dobro samoupravno organiziranost ter poslovne in tehnične rezultate. S takimi merili in znanji se bomo lažje povezali s TOZD v medsebojnih dohodkovnih odnosih. Za realizacijo vseh teh nalog se morajo vključiti tudi družbeno politične organizacije. Poudariti je treba, da sem se že pri sedanjem delu zavzemal za teamsko delo, ki je slonelo na načelih samoupravljanja. Team mora imeti program, jasno definirane naloge in poimenske zadolžitve. Sodelavci morajo biti dobro informirani, pravilno usmerjeni po vseh načelih naše samoupravne socialistične in demokratične družbe. delavcev ter zagotovitev trajne ekonomske in socialne varnosti. S takšno globalno opredelitvijo se TOZD vključuje v razvojne usmeritve tako celjske občine, kakor tudi širše družbene skupnosti. Celotni prihodek TOZD dosegamo s prodajo: — na domačem tržišču, — znotraj DO, — na tujih tržiščih. Glede na dejstvo, da danes vstopamo že v tretje leto srednjeročnega plana 1981—1985, nam dosedanji pokazatelji kažejo, da ima celotni prihodek dosežen s prodajo na tujih tržiščih najugodnejšo rast, kar ocenjujemo za pozitivno. Ob dejstvu, da znaša realizacija TOZD znotraj DO danes kar petino celotnega prihodka, nam ponovno potrjuje Aero-vo pravilno usmeritev v reprove-rigi. še posebej se to jasno odraža pri poslovanju naše TOZD s TOZD Tovarno celuloze in papirja Medvode in v bodoče bomo razvoj obeh TOZD morali obravnavati bolj kompleksno. Pri tem je pomembno poudariti, da odnose med TOZD, pa naj si bodo še tako povezani, ne smemo gledati preveč ozko sa- mo na relaciji TOZD — TOZD. Nujno je potrebna aktivnejša vključitev delavcev na nivoju delovne organizacije pri reševanju problemov skupnega poslovanja. Tisti, ki problem poznamo, vemo, da presega okvire samo dveh temeljnih organizacij, saj repro-veriga DO Aero ne bazira le na odnosu dveh TOZD. Ni potrebno posebej poudarjati, da je komercialna funkcija gonilni motor — srce vsake delovne organizacije. Od njene dobre oz. slabe organiziranosti je v veliki meri odvisno tudi dobro oz. slabo poslovanje celotne delovne organizacije. Je naš pogled v svet, tako na domačem kot na tujih tržiščih. Zato je čedalje bolj nerazumljiva in neodgovorna večletna slaba organiziranost te funkcije znotraj DO. V mislih imamo organizacijsko kakor tudi kadrovsko organiziranost. Takšno stanje se čuti neposredno na poslovanje temeljne organizacije, na pridobivanja celotnega prihodka in dohodka, na nastopih na tujih tržiščih ter v končni fazi na i-mage delovne organizacije. Imamo jasno zastavljeno strategijo in politiko za dosego družbenega in za nas najpomembnejšega cilja — čimvečjega izvoza. Ob dejstvu, da tega cilja v TOZD ne dosegamo, se vprašujem tudi o odgovornosti vseh tistih, ki so za to odgovorni. Jasno je potrebno povedati, kdo svoje naloge izpolnjuje in kdo ne, ter postaviti ustrezne ljudi na ustrezna delovna mesta. Ob dobri organiziranosti bi takšen način dela moral pokazati pozitivnejše rezultate. Usmeritev naše družbe v izvoz je usmeritev tudi naše TOZD in ta začrtani trend moramo obdržati še vnaprej. Ne smemo nikoli pozabiti, da smo kemična branža, ki žal lastnih virov za proizvodnjo nima veliko in je naša odvisnost od uvoza dolgotrajnejšega značaja. V današnji fazi boja za celotnim prihodkom bo v kratkem potrebna tudi večja akcija zmanjševanja rabatov in popustov v ceni, kar direktno vpliva na njegovo rast ali zmanjšanje. Precej visoka stopnja rasti dohodka za srednjeročno obdobje, temeljna kategorija planiranja, je odraz efektov investicijskih vlaganj do konca srednjeročnega obdobja. Investicije imajo torej neposredni vpliv in so motivator za večanje celotnega prihodka in dohodka TOZD. Kljub zelo neugodnim možnostim investiranja vnaprej moramo o tem intenzivno razmišljati, saj so le bodoče investicije pogoj za nadaljnjo rast ne le TOZD in DO, temveč tudi celotne naše družbe. V mislih imam seveda le ekonomsko utemeljene ter izvozno usmerjene investicije. O tem nekaj več v nadaljevanju. KOLIČINSKI PLAN PROIZVODNJE IN PRODAJE Po planu do 1985. leta se količinski obseg proizvodnje in prodaje za TOZD povečuje več kot 2-krat. V prvi vrsti gre za povečanje proizvodnje AC papirja (stopnja rasti 25,9 %), jasnit papirja (stopnja rasti 10 %) ter a-mor papirja. Pri proizvodnji in prodaji AC papirja je le-ta pogojena z realizacijo investicije v novi papirni stroj v Medvodah in novi AC II v TOZD Kemija Celje. Deloma je možnost povečanja proizvodnje rešena z rekonstrukcijo AC I v preteklem letu. Slika pri proizvodnji jasnit papirjev in Amor papirja pa je povsem drugačna od predvidene, saj proizvodnja v zadnjem obdobju rapidno pada. Nujno je potrebno ugotoviti realni obseg plasmana in proizvodnje slednjih ob istočasno zmanjšanem izvozu. Nič boljša slika se ne kaže tudi pri proizvodnji ostalih izdelkov naše TOZD. Danes ugotavljamo nedoseganje količinskega plana proizvodnje in še več, nedoseganja lanskih rezultatov količinske proizvodnje. Vzpodbudno za večjo proizvodnjo je lahko le »deviznega izvora«, za kar smo v naši TOZD ob doseganju izvoza »prekratki«. Zato smo že danes primorani pospeševati proizvodnjo tistih izdelkov, ki s stališča TOZD pa tudi DO Aero prinašajo največ celotnega prihodka in dohodka, da vsaj na takšen način omilimo resen položaj. V prihodnje bo potrebno še pospeševati proizvodnjo iz naslova tako imenovane »predelave«, pa naj si bo z inozemskimi partnerji (AC, jasnit) ali pa z domačimi (print, karbon, jasnit, itd). Ne glede na položaj TOZD pri realizaciji prihodka in dohodka moramo proizvodnji predvideni za izvoz dati prioriteto. Ena od najpomembnejših elementov zagotovitve ter konstantnosti inozemskega tržišča je prav spoštovanje rokov izdobav. Kajti izvoz, ki se »seli« danes tu, jutri tam, je nikakršen izvoz in je obsojen na propad. Tipičen primer je izvoz AC papirja kot najpomembnejšega artikla pri izvozu naše TOZD. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO S sprejetjem sistemskih zakonov s področja ekonomskih odnosov s tujino je bila opredeljena tudi odgovornost temeljnih organizacij za stanje plačilne in devizne bilance. Rast uvoza mora biti manjša, rast izvoza pa večja od rasti družbenega bruto proizvoda. Eden od osnovnih kriterijev ob načrtovanju novih investicij je uvozno-izvozni vidik in prioriteto imajo tiste investicije, ki zagotavljajo več kot 50 % planirane proizvodnje za izvoz in imajo pozitiven plačilno bilančni u-činek. Z zgoraj navedenimi dejstvi sem hotel samo poudariti pomembnost ekonomskih odnosov s tujino doslej in še prav posebej za prihodnje. Naša opredelitev v srednjeročnem planu je jasna: močna rast izvoza in obenem zamenjava u-voženih surovin z domačini. V primerjavi z letom 1982 naj bi izvoz tako do konca 1985. leta povečali še za 4-krat. Glede na pričakovano novo investicijo v AC papir glavno breme izvoza tudi vnaprej nosi prav ta izdelek (po srednjeročnem planu kar 90 procentov vsega izvoza v letu 1985 sloni na AC papirju). Osnovna naloga pri pospeševanju izvoza je prav v razširitvi asortimana izdelkov iz programa TOZD Kemija Celje za izvoz. Danes, ko lahko z gotovostjo trdimo, da bo realizacija novega AC programa morala biti prestavljena v naslednje srednjeročno obdobje, je ta naloga še toliko bolj pomembna. Ugotavljamo pa, da smo na tem področju v preteklih letih naredili bore malo ali nič. Pomembnost predelavnih poslov: V gospodarskem načrtu za leto 1983 smo opredelili 4.500 t AC papirja kot predelovalni posel. Začetki predelave segajo v naši TOZD že v leto 1982, vendar glede na počasnost, bo delo na tem področju potrebno pospešiti ter razširiti tudi na ostale artikle (jasnit, široki pisalni trakovi, itd). V stabilizacijskem programu TOZD je jasno razvidna zasedenost (bolje nezasedenost) strojnih kapacitet, ki bi se na tak način koristno, kar pa je še pomembnejše devizno aktivirale. Za slednje pa je potrebno temeljito, po tržnih in ekonomskih načelih poznavanje zunanjega tržišča. Izvoz izdelkov višje stopnje predelave, ne glede iz katere temeljne organizacije, ali skupni izvoz mora postati naš poglavitni cilj pri klasičnem izvozu. Ob trenutnih neskladjih in začasnih dogovorih ne smemo obupavati, saj smo na najboljši poti, da problem v celoti rešimo. INVESTICIJSKA DEJAVNOST AC II Po prvotnih planskih predvidevanjih naj bi ta investicija bila zaključena v letu 1984. Ko govorimo o tej investiciji, je potrebno nujno upoštevati reprodukcijsko povezanost proizvodnih TOZD, V mislih imamo predvsem povezavo s TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode kot surovinsko bazo za našo in ostale TOZD. Ta investicija je v sklopu investiranja v novi papirni stroj v Medvodah. Glede na spremenjeno situacijo v preteklih dveh letih so se začetne aktivnosti, vezane tako na investicijo v PS II in AC II premaknile na konec leta 1984. Sklepamo torej, da e-fektov investiranja v tem srednjeročnem obdobju ni možno pričakovati. Določene aktivnosti v tej smeri, tako v TOZD Kemija Celje, kot v Medvodah so že stekle. V mislih imamo rekonstrukcijo ki je pravkar v teku v Medvodah. KARBON PLASTIK: Vse aktivnosti v zvezi s proizvodnjo karbon in indigo plastika morajo v naši TOZD biti usmerjene v smislu iskanja možnosti proizvodnje na obstoječem strojnem parku, bodisi v TOZD Kemija Celje ali v TOZD Kemija Šempeter. Na ta način bi proizvodnja plastik filma bila v tem srednjeročnem odbobju realnost. Delo pri proizvodnji osnovne poliestrske folije je v sodelovanju s Tvornico za izradu poliester folije Bor v takšni fazi, da omogoča redno proizvodnjo. Delo na »manjših« investicijah v naši TOZD poteka brez večjih zastojev in bodo pravočasno realizirane. ZAKLJUČKI: Moj prihod na opravljanje del pomočnika direktorja TOZD za ekonomsko področje je v letu .1979 sovpadal z zaključkom srednjeročnega obdobja, ki je za TOZD Kemija Celje bilo investicijsko najbolj razgibano. Z zaključkom nove investicije v AC papir leta 1978 se je začel nagel vzpon in obenem preobrazba TOZD. Po doseženem celotnem prihodku je TOZD Kemija Celje postala vodilna TOZD v okviru DO Aero. Obenem pa je postala povezanost s TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode kot glavnim oskrbovalcem papirja za nadaljnjo predelavo, vse večja in pomembnejša. Delo na področju ekonomskega vodenja TOZD pa ne more biti uspešno, oziroma še točneje ne more obstajati brez dobre povezave z vsemi službami tako v TOZD Trženje, kakor tudi v DSSS. Poleg tega daje temu delu še poseben pečat specifično organizirana temeljna organizacija v Medvodah, kjer se odnosi tako nabave, financ, ugotavljanje skupnega prihodka doma in v tujini neposredno urejujejo med dvema TOZD. Če upoštevamo še delo znotraj TOZD na tem področju, ki izhaja iz same narave dela, ugotovimo delokrog, s katerim se oseba, ki ta dela opravlja, srečuje. Gre torej za delo, ki je nekakšen vezni člen med proizvodno TOZD in deli na svobodni menjavi dela (TOZD Trženje in DSSS) ter delo, kjer sta prek internih tržnih cen ali prek skupnega prihodka povezani dve ali več proizvodnih TOZD. Pri obravnavi realizacije programa sem se dotaknil le najpomembnejših področij dela. Tudi ostala področja, kot so temeljitejše urejevanje dohodkovnih odnosov, razvojna dejavnost, kadrovska struktura, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, nagrajevanje po delu, itd. niso nič manj pomembna in zahtevajo za njihovo razrešitev polno organiziranost. Ves ta splet področij je v končni fazi potrebno družbenopolitično in samoupravno verificirati v TOZD, spraviti v življenje, pravočasno in sproti informirati delavce... Danes je situacija v TOZD Kemija Celje precej drugačna od one izpred štirih let. Realnost je takšna, da planskih kazalcev ne dosegamo, večji del dohodka oz. akumulacije se iz predelovalne industrije seli v surovinsko osnovo, investiranje je postalo otežkočeno, če že ne onemogočeno, itd... V takšnih okoliščinah mora za dosego planskih ciljev biti povezovanje proizvodne TOZD z vsemi spremljajočimi službami na nivoju DO maksimalno in glede na usmerjenost na izvoz morajo interesi DO biti pred interesi posamezne TOZD. Na dolgi rok je to prednost tudi za vsako posamezno TOZD. Misel, ki se mi ob koncu poraja in ki bi jo rad povedal, je sledeča: Delo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne more in ne sme izhajati iz opisa del in nalog. Je mnogo širše ter zahteva od nas angažiranje tam in na takšnih področjih, kjer s svojo sposobnostjo ter izobrazbo lahko najbolj pripomoremo k u-spešnemu delu TOZD in DO kot celote. TOZD GRAFIKA Dne 28. julija 1983 je delavski svet TOZD Grafika na razpisana dela tehničnega vodje TOZD ponovno imenoval ŠUŠTERIČ Andreja, dipl. ing. kemijske tehnologije za dobo štirih let (drugi mandat). Tovariš ŠUŠTERIČ Andrej je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1971, pred tem pa je delal v podjetju Slovenijaceste. V naši delovni organizaciji je opravljal pred imenovanjem za prevzem del s posebnimi pooblastili dela kontrolorja surovin, vodje centra kakovosti v DSSS in vodje kontrole kakovosti v TOZD Grafika. Povzetek programa dela in razvoja za naslednje mandatno obdobje imenovanega delavca je naslednji: Vsa moja delovna doba, to je več kot 12 let, je vezana na »AERO«, kjer sem se zaposlil 1. 6. 1971. Od samega začetka in nato 8 let sem delal na področju kontrole kakovosti in sicer: prvo leto kot »kontrolor surovin« v sedanji TOZD Kemija Celje, nato več kot štiri leta v DSSS na delovnem mestu »vodje centra kakovosti« na nivoju DO ter nazadnje dve leti in pol kot »vodja kontrole kakovosti« v TOZD Grafika. S svojimi sodelavci sem v tem času organiziral in uvajal sistem »integralne kontrole kakovosti« v celotni delovni organizaciji ter nazadnje ustanovil in organiziral službo kontrole kakovosti v TOZD Grafika. Glede na vse dodatno izobraževanje je kontrola kakovosti tudi moja ožja strokovna specialnost ter ne nazadnje in še vedno moja »velika ljubezen«! Na sedanjem delovnem mestu »tehnični vodja TOZD Grafika« sem že drugo mandatno obdobje! Začetek je bil tu težak ne samo zaradi v glavnem meni samemu prepuščenega uvajanja v to delo in področje, ampak predvsem zaradi izredno težkih pogojev gospodarjenja, ki so se od mojega začetka na tem delovnem mestu praktično iz dneva v dan stopnjevali. Prav zaradi tega je bilo moje delo v tem času manj strokovno kot na področju kontrole kakovosti, ampak sem se moral in se še velikokrat ukvarjam predvsem z organizacijskimi in poslovnimi problemi ter pomanjkljivostmi tako v proizvodnji, kakor tudi v celotni TOZD. Mnogokrat sem pri tem moral delovati in ukrepati kot navaden »referent za intervencije«, vendar sem se pri vsakem takem problemu vselej trudil reševati ga dolgoročno z vnaprej določenim dogovorom ali navodilom. še posebej sem se vedno angažiral in si vzel časa za sodelavce v proizvodnji, njihove želje in probleme, saj smatram in sem o tem vedno prepričeval svoje najbližje sodelavce, da leži v tem ključ rešitve marsikaterega problema v neposredni proizvodnji. V tem času sem se pri svojem delu angažiral predvsem na področju: — organizacije in uvedbe informacijskega sistema proizvodnje — reorganizacije, kadrovske zasedbe in delovanja službe vzdrževanja — problematike varstva pri delu ter tozadevnega izobraževanja in usposabljanja delavcev v proizvodnji — vzpodbujanja in pospeševanja inovacijske dejavnosti — izvozne problematike — urejevanja osebnih dohodkov (AODN) in posebnih oblik stimulacije — splošne organizacije proizvodnje in poslovanja. V bodoče pa bi morala biti u-smeritev razvoja in proizvodnje v TOZD Grafika predvsem 1. specializacija 2. visoka kvaliteta 3. masovnost 4. poudarjen izvoz kar po posameznih točkah pomeni: 1. Razvijali in osvajali naj bi glede na tržne potrebe takšne izdelke, ki jih ni v stanju izdelati nihče v SFRJ. 2. Kvaliteta naših izdelkov in uslug bo v bodoče in ne glede na trenutno situacijo še bolj odločilnega pomena. Zato jo je potrebno dvigniti do čim optimalnejšega nivoja in jo vzdrževati s koncepcijo integralne kakovosti. 3. Masovnost enakih ali podobnih izdelkov za znanega in neznanega kupca naj bi tudi v bodoče predstavljala osnovni in pretežni vir pridobivanja dohodka TOZD Grafika. Pri tem naj bi se čimbolj izogibali »drobnjakarstva« in predvsem del, ki jih glede na strojno opremo in znanje nismo v stanju dovolj kvalitetno opraviti — ne za vsako ceno! 4. V izvozu smo v zadnjih letih sicer naredili precejšen korak predvsem na področju neskončnih obrazcev (IBM — Evropa), vendar bi ga morali povečati tudi na drugih področjih oziroma pri neskončnih obrazcih »obogatiti«. Tudi vprašanje skupnega izvoza ostaja še vse preveč odprto in nedorečeno, a za izvoz TOZD Grafika ključnega pomena! Za izpolnjevanje navedenih ciljev so po mojem mnenju potrebni predvsem naslednji tehnološki in organizacijski posegi: — dopolnitev oziroma izpopolnitev obstoječe strojne opreme, kar bi pripomoglo k določeni specializaciji in ekonomičnosti proizvodnje — povdarek na organizaciji in delu prototipne delavnice, ki naj bi skrbela za že omenjene izboljšave in izpopolnitve obstoječe strojne opreme ter izdelavo manjših novih strojev — ustanovitev oddelka priprave (t. i. »form test«), ki naj bi pomenil začetek vsake konkretne proizvodnje oziroma grafičnega izdelka — postopen prehod na računalniško vodenje proizvodnje — poudarek na izboljšani organizaciji priprave dela in same neposredne proizvodnje; — natančnejša definicija in razmejitev funkcij operativni razvoj — tehnologija — proizvodnja — kontrola kakovosti; — še večji poudarek na delu službe vzdrževanja in domači izdelavi rezervnih delov; — celovita podoba naše TOZD oziroma našega dela in poslovanja; — še večji poudarek na kadrovski politiki TOZD in načrtnejšim izobraževanjem in u-smerjanjem posameznikov. Svojo vlogo pri realizaciji predlaganega programa dela in razvoja v TOZD Grafika moram izpolnjevati predvsem v organizaciji in nadzoru vseh nalog in ukrepov ter stalnem koordiniranju proizvodnje z vsemi spremljajočimi funkcijami znotraj in izven tehničnega sektorja oziroma TOZD. Posebno pozornost pa je pri tem treba posvetiti tudi razvijanju medsebojnih odnosov, tehnološki in delovni disciplini, inovacijski in razvoj no-razisko-valni dejavnosti, različnim oblikam stimulativnega nagrajevanja po delu ter preko stalnih in rednih sestankov samoupravnih skupin predvsem uveljavljanju osnovnih načel samoupravljanja in soodločanja v tehničnem sektorju, pa tudi celotni TOZD Grafika. Ne nazadnje in glede na trenuten težak položaj pa je potrebno stalno razvijati DSSS Delavski svet delovne organizacije je na seji 16. 8. 1983 na razpisna dela pomočnika glavnega direktorja za poslovno koordinacijo imenoval Jelisaveto PODGORNIK, dipl. ing. kemijske tehnologije za dobo štirih let (prvi mandat). Tovarišica Jelisaveta PODGORNIK je v naši delovni organizaciji zaposlena od leta 1966 pred tem pa v TT Prebold. V naši delovni organizaciji je opravljala dela vodje laboratorijev, vodje proizvodnje in vodje TOZD Kemija Šempeter. Predlog koncepta o načinu realizacije razvojnega programa, ki ga je pripravila je sledeč: V prvem in drugem letu izvajanja srednjeročnega plana je plačilno bilančni položaj postal največja razvojna usmeritev. Na vseh nivojih sprejeti ukrepi za pospeševanje izvoza in za uskladitev iz-vozno-uvoznih razmerij, zato tudi ekonomski odnosi s tujino ostajajo izhodišče in osnova razvoja in realizacije razvojne politike tudi v DO Aero. Poslovne odločitve naj bi imele pri tem selektiven pristop z večjim poudarkom na tistih odločitvah, ki nam bodo zagotovile ne samo obstoj, ampak tudi možnost realizacije razvojnega programa. Pri tem želim poudariti dejstvo, ki v Aeru še ni v celoti priznano, da razvoj DO pomeni tudi napredek cele vrste dejavnosti kot so npr. investicije, računalništvo, inovacije, marketing idr., vključno seveda z osnovnimi nosilci tehnološkega in tehničnega razvoja, kot so razvojna služba na nivoju DO in operativni razvoji v TOZD Vloga vseh naštetih dejavnikov postaja vedno pomembnejša vsled nujnega zmanjšanja uvozne odvisnosti, kar pa vedno ne bo možno doseči kratkoročno, zlasti ne na področju surovinske osamosvojitve. Tu je nujna večja strpnost in zaupanje v večanje lastnega znanja. Primer perspektivne neodvisnosti od uvoza je razvijanje aktivnega pigmenta, ki danes predstavlja izredno visoko postavko iz uvoza pri proizvodnji samokopirnih papirjev. Naloga bo izredno kompleksna, ker bo morala vključevati tudi druge delovne organizacije, od pridobivanja naravne rude do predelave te v ustrezno kemično obliko. Kljub temu pa kaže, da bomo morali pristati tudi na dejstvo, da bomo morali del tehnologije še naprej kupovati, vendar prav kupovati. Pri tem naj bi veljala načelna rotacija, kupiti, naprej razvijati in prodati naprej. Pri tem je potrebno doreči vlogo funkcije razvojne službe in operativnih razvojev z načelno opredelitvijo smeri, sicer se bodo strokovni potenciali začeli izgubljati v iskanju uspehov oziroma ne- in krepiti odnose z ostalimi TOZD in DSSS, kar še posebej velja za TOZD Medvode in TOZD Kemija Celje, s katerima je TOZD Grafika življenjsko, proizvodno in dohodkovno povezana. Skratka — vsi skupaj se moramo čimbolj truditi, da bomo »TOZD-ovske« interese podredili skupnim »aerovskim«, saj le tako lahko pričakujemo naš boljši danes in jutri! uspehov drugih. Ostre ločnice sicer ni možno potegniti, k edinemu skupnemu cilju — uspehu — naj bi vodili dogovori in opredelitve, ter obvezno upoštevanje teh smernic. Danes je že jasno, da obstoj in razvoj v IDO Aero sloni na izvozno usmerjeni proizvodnji. Osnovni proizvodi za izvoz morajo še nadalje imeti prednost in ostati nosilci izvozne usmerjenosti (samokopirni papir, selotejp, grafični proizvodi), predvsem proizvodi najvišje možne stopnje predelave. Istočasno bi se moral uveljaviti proces spreminjanja proizvodnje — opuščanje proizvodnje, ki ima ekstenziven značaj in uvajanje nove, tako po znanju kot po tehnologiji zahtevnejše proizvodnje, katere rezultat bodo vedno novi proizvodi. V situaciji, ki smo ji priča pa smatram, da smo zanemarili nekatere stare proizvode, npr. umetniške oljnate barve, klasika v grafiki, ki so lahko še tržno zanimivi, zato naj bi napravili inventuro Ie-teh in ocenili možnost proizvodnje in plasma-na, če je treba tudi na račun sovlaganja v proizvodnje izven Ae-ra, za doseganje večje izvozne usmerjenosti. Nekateri od teh procesov so dolgotrajneši in jim spričo nujnosti reševanja tekočih problemov ne posvečamo pozornosti, ker pač od njih ne vidimo rešitve jutri, ko nam je potrebna. Kljub temu bo treba take oblike, ki bi bile tudi kadrovsko, programsko, tehnološko-razvojno in tržno-dohodkovno specializirane celote uveljaviti tudi izven meja DO. V izvozno usmerjeni proizvodnji bo moral kvalitetni vidik pre- vzeti še večjo vlogo. Konkurenca na svetovnem trgu je vedno ostrejša, kupci pa zahtevnejši, medtem ko naš čut za zahtevnost in občutljivost zunanjih partnerjev do kvalitete še ni najbolj zaostren. Za uspešno realizacijo razvojnega programa bo potrebno iskati vedno nove in višje oblike delovanja. Na eni strani povezovanje s tehnološko razvitejšimi, na drugi strani pa sodelovanje z manj razvitimi tako v jugoslovanskem prostoru kot izven njega, s ciljem izkoristiti njihove ugodnosti za nas in istočasno njim nuditi pomoč v oblikah, katere smo mi v našem razvoju prerasli. V nadaljevanju opredeljujem nekaj glavnih razmišljanj o lastni vlogi pri doseganju zastavljenih ciljev: Razpisana dela in naloge jasno opredeljujejo funkcijo koordinacije v poslovnem smislu in z nivoja pomoči delom in nalogam glavnega direktorja. Na osnovi statusa člana poslovnega sveta želim enakopravno in s polno odgovornostjo prevzemati odločitve, ki bodo vodile k ciljem razvojnega programa. Ker bodo prevzete odločitve po samouprav- ni potrditvi terjale usklajene akcije smatram, da lahko večji del ustrezne koordinacije prevzamem z obvezo doslednega zasledovanja in usmerjanja. Med prvimi nalogami vidim koordinacijo v smislu rešitve odprtih oziroma nedorečenih stališč kot so že v predlogu koncepta o-menjeni: razvojna služba — operativni razvoj, kvaliteta, višje oblike sodelovanja ter s tem neposredno vplivati na doseganje ustreznejše izvozne učinkovitosti. V slučaju povezovanja z DO izven celjske občine ocenjujem možnosti usmerjanja dejavnikov v lastni DO. Funkcija povezovanja bi pomembno vlogo sprejela v različnih smereh, kjer dosedaj to ni bilo izrazito, kot npr. razvojna funkcija v celoti, področje enotne kvalitete in zasledovanje planskih ciljev tako srednjeročnih kot letnih, kar je tudi v nekem smislu uresničevanje razvojnih ciljev. Na področju inovacijske dejavnosti predlagam dopolnitev izhodišč in s tem večjo vrednotenje in vzpodbudo za to dejavnost, tudi preko ustreznejše oblike reševanja inovacijskih predlogov. Ker razvoj DO pomeni tudi stalno razvijanje družbeno-poli- tičnega dela predlagam stalne stike z nosilci funkcije ter po potrebi koordinacijo v smislu skupnih akcij za reševanje oziroma obravnavanje problematike in pripravo predlogov. Enak princip zagovarjam pri samoupravni strukturi, predvsem pa stalno prisotnost tam, kjer je čutiti potrebo po sprotnih informacijah v poslovnem smislu, kar večkrat onemogoča samoupravi j alcem ustrezno odločanje. Področje SLO in DS predlagam poglobiti v smislu dopolnitve in ustreznejše oblike dežurstva na nivoju TOZD. Vpliv na zaposlovanje produktivnih kadrov ne bo možno vedno direktno izvajati, več vidim možnega vpliva pri razvoju kadrov, t. j. sodelovanju, vzpodbujanju in v neki meri tudi vzgajanju zlasti mlajših sodelavcev, najbolj učinkovito seveda na osnovi pozitivnega zgleda. Svoja razmišljanja sklenem z mislijo, da le z ustreznimi dogovori še ne bo možno zagotoviti kvalitetnega razvoja DO — brez doslednega izvajanja vseh nosilcev dogovarjanja ni za pričakovati uspeha, zato tudi želim načelo doslednosti zagovarjati vedno in na vseh nivojih. Delavski svet delovne organizacije je po predhodnem mnenju delavskega sveta DSSS dne 16. avgusta 1983 na razpisna dela direktorja DSSS ponovno imenoval Marijo MARULEC, mg. pravnih znanosti za dobo štirih let (drugi mandat). Tovarišica Marija MARULEC je v naši delovni organizaciji zaposlena od leta 1973, pred tem pa je bila zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva — podružnica Celje. V naši delovni organizaciji je najprej opravljala dela vodje pravne službe in vodje splošnega in kadrovskega sektorja. Povzetek programa dela imenovane delavke za naslednje mandatno obdobje je sledeč: Pri programu dela za naslednje mandatno obdobje ter obrazložitvi svojih stališč in svoje vloge pri načrtovanju in izvajanju tega programa sem izhajala predvsem iz naslednjega: Delovna skupnost skupnih služb opravlja vrsto zelo odgovornih in strokovnih nalog za temeljne organizacije. V poostrenih pogojih gospodarjenja imamo delavci delovne skupnosti še posebej zahtevno in odgovorno nalogo s svojim delom zagotoviti v naj večji meri možen delovni prispevek pri načrtovanju in izvedbi zastavljenih ciljev. Zato moramo in tudi bomo naša prizadevanja in delo usmerili prvenstveno na tista delovna področja, ki so ključnega pomena za doseganje planskih ciljev in uspešno gospodarjenje. Delovna skupnost skupnih služb ima medsebojne odnose, obveznosti in odgovornosti s temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije opredeljene v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Izhodišča in merila za svobodno menjavo dela pa je potrebno dopolniti in uveljaviti tudi druga izhodišča, to je poleg doseženega dohodka temeljnih organizacij tudi ugotavljanje prispevka delovne skupnosti k dohodku temeljnih organizacij ter uresničevanje programa dela delovne skupnosti. Dopolnjevanje in spreminjanje odnosov svobodne menjave dela je zahtevna naloga, posebej v poostrenih pogojih gospodarjenja, slabših poslovnih rezultatih in nižjem dohodku temeljnih organizacij. Na drugi strani pa je ta naloga aktualna in potrebna posebej iz razloga, da je potrebno v večji meri izpostavili dejavnost delovne skupnosti, odgovornost za strokovno, gospodarno in pravočasno opravljanje del, s tem pa tudi izpostaviti vpliv na večji dohodek temeljnih organizacij. V programu dela sem izpostavila predvsem najpomembnejše naloge delovne skupnosti, ki imajo največji pomen in vpliv v celotni delovni organizaciji, zaradi česar jim velja nameniti prioritetno pozornost. Te dejavnosti oziroma naloge so predvsem naslednje: — Kadrovska politika Namenjam ji prioritetno pozornost, ker menim, da je kadrovska politika temeljna sestavina samoupravnega in poslovnega procesa v vsaki organizaciji združenega dela, ter odmevnost in posledice načrtnega in strokovnega pristopa, priprave kadrov, zaposlovanja in zaposlenosti kar naj večja. Sodim, da v organizaciji združenega dela, kjer je kadrovski politiki namenjena ustrezna pozornost in pomen, je tudi načrtovanje in izvajanje ostalih poslovnih in samoupravnih nalog boljše in učinkovitejše. V delovni skupnosti imamo ustrezno, strokovno in teamsko organizirano delo pri pripravi strokovnih osnov za načrtovanje in izvajanje kadrovske politike. Tak način dela bomo u-veljavljali še v naprej ter s tem zagotavljali ustrezne in potrebne strokovne osnove za načrtno, kvalitetno in dosledno iskanje, izbiro, usposabljanje, usmerjanje, zaposlovanje in motivacijo kadrov. Svojo posebno nalogo in vlogo na tem področju pa vidim v potrebi, da na poslovodnem nivoju v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji poskusim pre-dočiti in uveljaviti ustrezen odnos do celovitosti te politike, njenega pomena in posledic, sestavnosti in neločljivosti v samoupravnem in poslovnem procesu, ne pa samo do parcialnih kadrovskih problemov. Svojo vlogo pa vidim tudi v aktivnem odnosu in strokovnem delu do družbenih dokumentov, samoupravnih aktov na tem področju. — Razvojna dejavnost Temeljni cilji razvoja delovne organizacije, v tem okviru tudi delovne skupnosti, so v načrtovanju in izvajanju investicij, s katerimi bomo povečali in racionalneje izkoriščali proizvodne kapacitete, proizvodnjo dvignili na višji tehnični nivo, zagotovili večji izvoz in zmanjšali uvoz; pospeševanje razvoj no-raziskovalne dejavnosti, razvijanje in osvajanje novih izdelkov in programov, ki so dohodkovno zanimivi. Na področju inventivne dejavnosti je še vrsta odprtih nalog, imamo predvsem inovacije s tehničnega področja, le v manjši meri oziroma skoraj nič pa inovacije s poslovno-organizacijskega področja. V večji meri je potrebno spodbuditi množično inventivno dejavnost, pripraviti stimulativnejši pravilnik o vrednotenju teh predlogov ter v večji meri informirati in spodbujati delavce k inventivnemu razmišljanju in dajanju ustreznih predlogov. Svojo vlogo zastavljam predvsem v skrbi za dosledno izvedbo zastavljenih nalog na področju razvojne dejavnosti, učinkovitejšem prikazu u-činlcov tega dela na poslovno uspešnost temeljnih organizacij, v pripravi novih in realnejših kriterijev za vrednotenje razvojne dejavnosti, v spodbujanju delavcev za inventivno razmišljanje. — Planiranje Nedvomno je opredeljevanje planskih ciljev nadvse pomembna in odgovorna aktivnost, v poostrenih pogojih gospodarjenja pa je potrebno strokoven in odgovoren odnos do priprave planskih dokumentov in realizacije postavljenih ciljev še posebej izpostaviti. Svojo nalogo na te mpodročju vidim v aktivnosti in strokovnem sodelovanju pri pripravljanju strokovnih osnov, v opredeljevanju, načrtovanju in izvajanju palnskih ciljev in še posebej pri načrtovanju in izvajanju stabilizacijskih ukrepov za racionalno koriščenje porabljenih sredstev, delovnih sredstev in delovnega časa. — Stimulacija in motivacija Na tem področju se izvajajo strokovne naloge pri pripravi kriterijev in meril za ugotavljanje delovne uspešnosti. Naloga je strokovno zelo zahtevna, ima in bo imela veliko odmevnost na zadovoljstvo delavcev pri delu, in s tem na odgovorni odnos do dela. Naloga je odgovorna in odprta tudi iz razlogov, da je potrebno pri vsakem takem delu računati tudi na potrebno maso za osebne dohodke, poostreni pogoji gospodarjenja in manjši dohodek pa tega ne omogoča. V večji meri bo potrebno izpostaviti in razviti še druge načine in oblike stimulacije in motivacije delavcev kot pohvale in druga moralna priznanja, pomoč pri delu, podporo pri razvoju strokovnosti šir.ih afirmacij ipd. Svojo vlogo na tem področju vidim v posebejz izpostavljenem angažiranju in pomoči pri iskanju in opredeljevanju kriterijev in meril za realno ugotavljanje, merjenje ali ocenjevanje dela in rezultatov dela ter angažiranju za načrtovanje in izvajanje planskih ciljev in delonvih zadolžitev, ki vplivajo na boljši poslovni uspeh in večji dohodek, spodbujanju delavcev delovne skupnosti za odgovoren odnos do dela ter z lastnim zgledom. — V programu dela in v tem zapisu je nemogoče izpostaviti vrsto drugih delovnih področij, ki niso nič manj pomembna in nič manj zahtevna. Program dela delovne skupnosti bo za vsako poslovno obdobje seveda podrobno opredelil celotno dejavnost delavcev delovne skupnosti, moja naloga in odgovornost pa je zagotoviti priprave kvalitetnega programa dela, zagotoviti izvedbo tega programa, s tem pa seveda vplivati na uspešno uresničevanje zastavljenih planskih ciljev in stabilizacijskih u-krepov. Svojo vlogo pri načrtovanju, izvedbi, koordinaciji, organizaciji in kontroli programa dela oziroma delovnih nalog zastavljam na osnovi pristojnosti, pooblastil in odgovornosti, ki jih opredeljuje funkcija poslovodnega organa, kot član poslovnega in razvojnega sveta, kot vodja kolegija DSSS z aktivni modnosom in neposrednim angažiranjem pri načrtovanju in izvajanju poslovne politike v okviru delovne organizacije in še posebej delovne skupnosti, dajanju pobud za pripravo strokovnih rešitev in samoupravnih odločitev, spodbujanje teamskega dela, iskanju novih boljših, učinkovitejših in cenejših načinov dela ter skrbi za dobre medsebojne odnose in tovarištvo. V vlogi individualnega poslovodnega delavca pa vidim tudi aktiven in odgovoren odnos do razvoja in poglabljanja samoupravljanja, delovanja samoupravnih organov in družbeno-po-litičnih organizacij. V delovni skupnosti pa je še posebej odprta in zahtevna naloga oziroma vloga direktorja za boljšo koordinacijo dela in odno- temeljnih organizacij in delovne no doseči drugačen odnos do de-sov s temeljnimi organizacijami, skupnosti, pa tudi z neposrednim lovne skupnosti, ocenjevanja nje-Preko poslovnega sveta, kolegijev osebnim angažiranjem bo potreb- nega dela in delavcev. Delavski svet delovne organizacije je na razpisana dela glavnega direktorja DO Aero Celje na seji dne 17. oktobra 1983 imenoval: Milana ZUPANČIČA, dipl. ing. kemije za dobo štirih let (tretji mandat). V naši delovni organizaciji je zaposlen od leta 1973, pred tem pa v Cinkarni Celje. Za prevzem del glavnega direktorja je bil imenovan tretjič, pred tem pa je opravljal dela pomočnika glavnega direktorja. V nadaljevanju objavljamo povzetek njegovega programa: Nahajamo se v času svetovne recesije. Težki pogoji gospodarjenja v svetovnih razmerah se še bolj izrazito odražajo v domačem gospodarstvu. V takšni situaciji obstoja realna nevarnost, da ob obilici operativnih nalog za razreševanje tekočih problemov pride do stagnacije v razvoju DO. Rast delovne organizacije je bila v preteklem obdobju nadpovprečna. Pričakovati je namreč bolj zmerni razvoj v naslednjem obdobju. Planirane naloge v naložbe smo uspešno zaključili, z efekti poslovanja v tehnološkem smislu smo lahko zadovoljni, kakor tudi z doseganjem predvidenih zmogljivosti v vseh temeljnih organizacijah nam dajejo možnosti za povečano proizvodnjo, in kot večkrat rečeno: ... tudi za izvoz. Osnovna naloga sedanjega trenutka in cilj nadaljnjega razvoja je vezan na povečanje izvoza. Naša dolgoročna usmeritev v tem smislu je istočasno vezana na naš nadaljnji razvoj, saj brez pridobljenih deviznih sredstev, z lastnim izvozom za nujno pokrivanje potrebnega uvoza, ne moremo pričakovati uspešnega razvoja DO. Iz tega razloga moramo: — količinsko in kakovostno povečati izvoz, — poiskati nove oblike v zunanjetrgovinski menjavi (predelavni in kompenzacijski posli), — intenzivno uvajanje v mednarodno menjavo z DVR prodajo lastnega znanja. Glede na pomanjkanje deviznih sredstev, ki bo še vedno prisotno v nekaj naslednjih letih in ga ne bo možno pokrivati z lastnim izvozom, je nujno nadaljevati z že uvedenim načinom samoupravnega sporazumevanja v skupne naložbe z izvozno intenzivnimi dejavnostmi. Glede na to, da je danes najpomembnejši izvozni proizvod samokopirni papir, bo potrebno u-stvariti pogoje za povečanje in kakovostno izboljšanje proizvodnje. Rekonstrukcija celuloze v TOZD Medvode bo uspešno zaključena in s tem podani pogoji za varno proizvodnjo. Obstoječi programi za povečanje zmogljivosti papirja in nadaljnja kemična dodelava so izdelani in je to osrednja usmeritev v dolgoročnem razvoju DO Aero, vezano na povečanje količin osnovnega reprodukcijskega materiala, t. j. papirja. Poleg dograjevanja reproverige, potekajo smeri razvoja še v izpopolnitev proizvodov, ki se uporabljajo v informatiki ali v širšem smislu v reprografiji, ter samolepilnih materialov. Ob navedenem razvoju naj bi še vedno skrbeli za obstoj tistih proizvodov, s katerimi si je Aero ustvaril svoj »image« (šolski program). Iz vsega navedenega izhaja, da so naša jedra razvoja (tudi že izoblikovano na komisiji za dolgoročni plan) naslednja: — celuloza in papir, — reprografija, — grafični proizvodi, — kaširani in laminirani materiali, — barve. — samolepilni materiali, V naslednjem obdobju ni možno pričakovati enako intenzivne investicijske dejavnosti kot v preteklosti. Ocenjujem, da je nujno dopolnjevati strojno opremo z novimi kapacitetami, predvsem za povečanje proizvodnje, namenjene izvozu. Enako velja za programe, temelječe na dolgoročnem sodelovanju. Delo razvojne službe mora biti usmerjeno v intenzivne raziskave možnega nadomestila pomembne j .ih reprodukcijskih materialov iz uvoza. Sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami v širšem jugoslovanskem prostoru naj bi dalo či mveč uspešnih rešitev, vsak nadomestek pomeni zmanjšanje potreb po devijznih sredstvih. Določene naloge so v fazi raziskav (belilne zemlje), realizacije (različne kakovosti papirjev) in priprav (smole). Povezovanje z raziskovalnimi inštituti naj bi bila stalna oblika dela tudi v bodoče. Integracije, opravljene v preteklosti, so dale z jelo dobre rezultate. Proces povezovanja naj bi tudi v bodoče bil ena od oblik uspešnega povečevanja proizvodnega programa, upoštevajoč predvsem možnosti ponudbe v mednarodni menjavi. Zaradi medsebojno poslovno-organizacijske in tehnološke povezanosti kot tudi zaradi enotno dogovorjene razvojne politike, ki temelji na skupnih naložbah, so v DO ustvarjeni pogoji združevanja dela in sredstev na osnovah skupnega prihodka in dohodka. Ograjevanje novih družbeno-eko-nomskih odnosov (dohodkovnih odnosov) je pogoj uspešnega dolgoročnega razvoja delovne organizacije. Ob oteženi gospodarski situaciji, v kateri se nahajamo, ob zaostrenih pogojih investiranja moramo v dejanski ureditvi dohodkovnih odnosov še toliko prej spoznati osnovni motiv povezovanja medsebojnih interesov TOZD. Z novimi organizacijskimi ukrepi in s poglabljanjem samoupravnih odnosov moramo v bodoče zagotoviti ustvarjanje dobrih poslovnih rezultatov. TOZD TRŽENJE Delavski svet TOZD Trženje je na seji 28. julija 1983 imenoval na razpisana dela vodje sektorja zunanje trgovine Viktorja GORIČKI, dipl. ekonomist za dobo štirih let (prvi mandat). V naši delovni organizaciji je zaposlen od 1. 11. 1983, pred tem pa v ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, kot izvrševalec zunanjetrgovinskega posla. Objavljamo povzetek programa dela imenovanega delavca: PROGRAMSKE ZASNOVE ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA DO AERO Živimo v časih, ko so ekonomski odnosi s tujino dobili osrednje mesto v našem vsakdanjiku in ob njih nenehno zadevamo bodisi kot proizvajalci v združenem delu, bodisi kot porabniki v potrošni sferi. Pozornost, ki jo danes posvečamo tem odnosom je namenjena in usmerjena v stabilizacijske napore na vseh ravneh: od makroekonomskih, mezoekonom-skih do milcroekonomskih družbenih tvorb. Aero Celje je vsekakor ena od tistih OZD, v kateri se stanje njenih zunanjetrgovinskih odnosov zelo intenzivno odraža tako na pogojih gospodarjenja kot tudi na rezultatih gospodarjenja. V razmerah, ko je večina proizvodnega programa s polovico vložka odvisna od tujine, tudi ne more biti drugače. Tako je osnovni cilj zunanje trgovinskega poslovanja v AERU v teh razmerah podan kot objektivna nujnost, saj se preko njega uresničuje najbolj osnovni cilj OZD, to je reproduciranje razmer za svojo samoohranitev (t. j. nadaljevanje poslovanja). Z vidika deviznih bilanc TOZD pomeni zagotavljanje treh osnovnih pogojev: — pogojev za odvijanje reprodukcije na načrtovanem nivoju; — pogojev za odplačilo inozemskih kreditov (glavnice in obresti); — pogojev za razširjeno reprodukcijo z vložki nove opreme iz uvoza. Uresničevanje teh pogojev je najbolj sintetično opredeljena delovna naloga, ki zadeva vodenje zunanjetrgovinskega sektorja AERA. Posebno težo v zagotavljanju pogojev dobivajo izvozna prizadevanja. Izvoz mora dobiti prednostni položaj v oskrbi s surovinami, v proizvodnji in v izdoba-vi ter transportu. Izvoz mora v prvi vrsti biti samozadosten, to je sposoben se obnavljati v razmerah, ko je treba polovico zasluženih deviz odvesti za potrebe izven OZD. Izvoz je treba v določeni meri pre-struktuirati, tako da bo sposoben dajati tudi določene neto devizne učinke. Izvoz je tudi tisti faktor, ki naj bi opravičeval nove naložbe. V izvozu pa bo potrebno zasledovati naslednje cilje: — izvoz izdelkov čim višje stopnje predelave; — izvoz izdelkov, v katerih je čim več domače substance; — izvoz izdelkov, ki vključujejo čim več lastnega znanja; — izvoz izdelkov, ki so čim bolj delovno intenzivni. Nekatere sistemske rešitve, npr. način odvajanja deviz za splošne družbene potrebe, ter stanje pri oskrbi s surovinami in repromaterialom nam narekujejo tudi povečanje poslov dodelave, predelave in oplemenitenja za tuje kupce. Podobno velja za kompenzacijske posle, kjer se dodatno upošteva še plačilna zmožnost tujega kupca. V letu 1984 bo vsekakor potrebno doseči izvozne rezultate, opredeljene v planskih dokumentih in ki sumarno pomenijo 13,2 milijona dolarjev konvertibilnega in 1 milijon dolarjev klirinškega uvoza. To je naloga vodenja zunanjetrgovinskega sektorja, vodenja ki se vključujev zunanjetrgovin- sko operativo. Vključuje se v pomembnejših izvoznih akcijah, merila za pomembnost pa so lahko: velikost posla (vrednostno), osvajanje novih trgov, dolgoročni vidiki poslov, zahtevnost posla z vidika spoznavanja mednarodnega marketinga, itd. Vsekakor pa je še pomembnejši vidik povezave z operativo (so)oblikovanje določenih politik, kot so: politika cen na tujih trgih, politika financiranja izvoznih poslov, strategije nastopov na posameznih trgih, devizna politika OZD in podobno. Stalne sistemske spremembe zahtevajo nenehno prilagajanje politik kot meja, začrtanih zunanjetrgovinski operativi in če se to ne dogaja sprotno, se čutijo vrzeli s posledicami, na primer: izvoz za vsako ceno, zamujanje plačil iz tujine, devizno likvidnostni problemi, itd. Posebno skrb mora vodenje zunanjetrgovinskega sektorja posvečati tudi odnosom reprodukcijskih povezav posameznih TOZD in tudi navzven, nasproti drugim OZD. To je danes eno od naj kočljivejših področij zunanje trgovine, saj je mnogokrat potrebno koordinirati interese, ki se medsebojno povsem ne u-jemajo. Potrebno je najti merila za skupne nastope in za delitev njegovih rezultatov in v konkretnih programih skrbeti za njihovo uresničevanje. Vodenje zunanjetrgovinskega sektorja ima tudi svojo organizacijsko plat. To pomeni opravljanje del in nalog v zvezi: — z organizacijo dela ZT sektorja; — z ekonomičnostjo poslovanja ZT sektorja; — s storilnostjo dela v ZT sektorju; — z motivacijskimi procesi v ZT sektorju; — koordinacijo nalog ZT sektorja z pobudami, željami, naročili TOZD in DO Vse te naloge so prav tako pomembne kot naloge v zvezi z operativo in imajo trajno naravo. Organizacija dela mora biti usmerjena v učinkovitost. Eko-namičnost poslovanja pomeni, da morajo stroški biti upravičeni z rezultati dela. Storilnost poslovanja pomeni tudi pravočasno opravljanje nalog, točnost njihovih izvedb, ustrezen napor glede na pričakovane in dosežene rezultate. Vodenje ZT sektorja zahteva prilagajanje njegovega poslovanja željam in zahtevam proizvodnih TOZD, kot dohodkovnim nosilcem. Ti so končni nosilci ekonomskih odnosov s tujino in prav v njihovem poslovanju se potem najbolj odraža kvaliteta teh odnosov. Enaka po pomembnosti je tudi koordinacija poslovanja ZT sektorja proti DO kot celoti oziroma proti funkcijam, ki se zagotavljajo na nivoju DO. To pa je predvsem funkcija financira- nja, ki je po ekonomskih zakonitostih neminovni spremljevalec in pogoj vsake dejavnosti, naj si bo proizvodne ali tržne, torej tudi zunanjetrgovinske. V letu 1984 bo potrebno narediti bistveni korak k izboljšanju kvalitete izvozne proizvodnje, kar bi nam omogočilo večjo prisotnost na nekaterih trgih, hkrati pa »razbremenilo« pritiske na cene. Eden od bistvenih pogojev za kvaliteto je tudi kontinuiteta proizvodnje, ki jo med drugim zagotavlja ustrezna devizna likvidnost, delno tudi v povezavi z ustreznim nivojem izvoza. Tako je torej vodenje ZT sektorja pojmovati kot kompleksno nalogo, kjer se komercialna o-pravila prepletajo z organizacijskimi deli. Glede na sedanji nivo ZT odnosov so cilji jasni in določeni tako z večjo kvaliteto kot kvantiteto. Nekatera znamenja kot so: večja izvozna povezanost po reproverigi, povečano povpraševanje po glavnih izvoznih artiklih, premostitev naj večjih devizno likvidnostnih problemov, itd. so dobra spodbuda, da se z večjim optimizmom zazremo v naše bodoče ZT poslovanje in otvorimo željne cilje. To bi bilo potem tudi največje priznanje za opravljeno delo ne samo vodje, ampak celega ZT sektorja in sploh vseh, ki se tako ali drugače vključujejo v zunanjetrgovinske aktivnosti. IRIS - NOV PROJEKT AERA 1. UVOD »IPIS« to je beseda, ki jo v zadnjem času v Aeru večkrat slišimo. Kaj pa je to, ima skoraj vsak svojo predstavo. Zato mislimo, da ne bo odveč nekaj besed posvetiti tudi temu novemu projektu Aera. »Za demokratično družbo je izrednega pomena resnično neodvisen in demokratičen sistem informacij. Naša socialistična samoupravna družba pa daje izjemne možnosti za graditev integralnega in notranje povezanega poštenega sistema informatike, ki bo dejansko samo v službi delovnega človeka in njegovih samoupravnih skupnosti in družbenih organizacij.« (citat Edvarda Kardelja) Sedanje gospodarske težave, zlasti pa naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj, zahteva večje upoštevanje ekonomskih zakonitosti in ekonomskih meril, kar lahko zagotovimo le s celovitim in notranje povezanim informacijskim sistemom. Ta mora zagotoviti tako zbiranje, zajemanje, obdelavo ter spremljanje podatkov, kakor tudi nadzor in analizo z oblikovanjem informacij. V to pa so seveda vključene notranje informacije, kot tudi informacije iz okolja. Velikost Aera, organizacijska razvejanost ob istočasni poslov-no-tehnični povezanosti posameznih temeljnih organizacij in nenazadnje naše srednjeročne in dolgoročne usmeritve s specifičnimi potrebami, nas navajajo k temu, da ugotavljamo nujnost izgradnje INTEGRALNEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA. Potrebe v grobem poznamo, definirati pa moramo zahteve, opredeliti področja, način razvoja, usmeritve pri porabi strojne in sistemske opreme. Sprejeti bomo torej morali dolgoročne usmeritve in srednjeročni plan razvoja informacijskega sistema. Dodatna nabava strojne opreme mora biti posledica jasno začrtanih ciljev. Stanje, v kakršnem se trenutno nahajamo, neusklajenost informacijskih sistemov naše družbe z vedno novimi in širšimi zahtevami po informacijah, zahtevajo permanentno povečanje obsega živega dela, pogosto »rutinskega« in ponavljajočega, ki bi ga lahko ob dograjenem informacijskem sistemu, racionalizirali in usmerili na bistveno višji kvalitetni nivo. Ob tem je in mora biti osnov- ni cilj zagotoviti kvalitetno in a-žumo poslovno informatiko na najbolj racionalen način in s tem poiskati optimalno kombinacijo klasičnih metod dela z računalniško podprtim sistemom. 2. KAJ JE PROJEKT »IPIS« V gornjem uvodu smo skušali podati nekaj osnovnih izhodišč izgradnje »IPIS«. Vendar moramo ponovno opozoriti, da lahko v okviru projekta »IPIS« pridobivamo podatke in informacije bodisi preko avtomatske obdelave podatkov v okviru računalniško podprtega informacijskega sistema ali pa na druge načine. Najčešče pa se vse aktivnosti povezane z uvajanjem računalništva združujejo v projekt avtomatske obdelave podatkov. Končni cilj AOP projekta je »uvesti avtomatsko obdelavo podatkov«. Izgradnja poslovnega informacijskega sistema pa opredeluje projekt AOP širše. V zadnjem času ne govorimo več o projektu AOP, temveč o projektu izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema. Končni cilj tako zasnovanega projekta je izgraditi računalniško podprt informacijski sistem v DO. Izgradnja računalniško podprtega informacij- PRILOGA - PRILOGA - PRILOGA - PRILOGA - PRILOGA - PRILOGA - PRILOGA bilten OO ZSMS DSSS SREČNO 1984 VSEM MLADIM PO LETIH IN PO SRCU ŽELIMO V LETU 1984 CIM MANJ PODRAŽITEV IN VEČ POŽIVITEV. VEČJE PLAČE DA NAM BODO SPET PRAV HLAČE, MANJ USMERITEV DA SE REŠIMO ZAMEGLITEV. PA VEČ DEVIZ, DA PRIDEMO IZ KRIZ! POROČILO O DELU 00 ZSMS DSSS V LETU 1983 Dosedanje delo mladih v DSSS je bilo dokaj uspešno, čeprav ne moremo trditi, da so v delo bili vključeni vsi mladinci DSSS. Kljub temu menimo, da je prav, da vas seznanimo o svojem delu. V letu 1983 smo izvedli anketo o aktivnosti članov 00 ZSMS DSSS, katere namen je bil ta, da bi k delu pritegnili čimveč mladih, da bi ugotovili zakaj nekateri mladinci niso aktivni in da bi pridobili podatke o aktivnosti mladih izven DO. Organizirali smo razgovor s strokovnimi delavci o izobraževanju, o štipendijah, o zaposlovanju in o stanovanjskih vprašanjih, udeležili smo se mladinske politične šole v Dobrni in sodelovali na letnem rekreacijskem srečanju grafičnih delavcev. Pripravili smo mladinski izlet na Dolenjsko, izdali štiri stenske časopise, v Našem Aeru pa mladinski bilten, ki bo odslej izhajal v vsaki številki, pripravili smo proslavo ob Dnevu republike ter kulinarično razstavo. Kot stalne naloge smo obravnavali gradivo iz občinske konference ZSMS Celje ter z njimi sodelovali, prav tako smo sodelovali z ostalimi OO ZSMS v naši DO ter ostalimi družbeno političnimi organizacijami. V delo naše 00 smo vključevali novozaposlene mladince. Vendar s tem naš akcijski program še ni izčrpan, saj bomo do konca leta imeli akcijo zbiranja odpadnega papirja in čiščenje arhive, stare fascikle bomo usposobili za nadaljnjo uporabo, opravili bomo razgovor s pripravniki v sodelovanju s kadrovsko-social-no službo, ob novem letu zopet kulturni program in morda še kaj. Na splošno je opaziti, da aktivnost mladih v naši 00 narašča in da se vse bolj zavedamo svoje osnovne vloge v naši socialistični samoupravni družbi, da je delo naše 00 potekalo v letu 1983 dokaj uspešno, seveda pa bomo vse pomanjkljivosti skušali odpraviti v prihodnjem letu. Vesna Kropivšek PREDSTAVLJAMO VAM.. Danes vam predstavljamo VESNO KROPIVŠEK, predsednico osnovne organizacije ZSMS DS skupnih služb. Pogovor je potekal takole: — Najprej te prosim, da kot je ob takšnih priložnostih navada, poveš nekaj o sebi: — Rojena sem 16. 6. 1963 v Celju, Maistrova 16. — Kdaj si prevzela funkcijo predsednice OO ZSMS DSSS in s kakšnimi občutki? — V DO sem se zaposlila leta 1982, že v letošnjem letu pa sem bila izvoljena za predsednico OO. Kot vidite, sem se v delo OO kar hitro vključila. Res pa je, da so moja gledanja na delo OO ZSMS optimistično obarvana, kar je pri t. i. zelencih povsem običajno. Moram reči, da je bilo sprva hudo, ker pa mi stojijo ob strani aktivne mladinke, ki so mi takoj ob prevzemu funkcije predsednice obljubile pomoč in ki mi jo tudi ob vsakem trenutku nudijo, sem se še kar nekako znašla in mislim, da je delo pričelo teči dokaj dobro. — Ali se ti zdi, da se delovanje mladih v DO razlikuje od dela na srednji šoli? — Vsekakor. V šoli je namreč število mladincev preveliko, da bi se dalo upoštevati želje, predloge in mnenja vseh. Poleg tega menim, da je za slabše delo kriva prevelika pasivnost, s katero se večkrat srečujemo tudi v DO. V DO je situacija boljša v to- liko, ker nas je manj, lažje se zberemo in dogovorimo za razne akcije... — Ali misliš, da je za pogosto neaktivnost mladih krivo predsedstvo OO ZSMS? — Ne, mislim, da krivde ne moremo pripisati predsedstvu. — Ali se ti zdi, da bi lahko v delu naše OO še kaj spremenili, dopolnili, imaš občutek, da se naše mnenje upošteva enakovredno z ostalimi DPO? — Mnogo je še stvari, ki niso popolne, ali pa bi jih bilo treba spremeniti. Končno je moto našega dela stremljenje za boljšim, novim, pestrejšim... Glede sodelovanja z ostalimi DPO moram reči, da imamo pri njih vso podporo, naša mnenja so upoštevana, čemur pa verjetno nismo priča v vseh DO. Želela bi izpostaviti tudi zelo dobro sodelovanje z vodstvom DSSS, kjer prav tako vselej najdemo razumevanje za naše delo, probleme ... — Bila si štipendistka naše DO. Kaj si v tistem času pogrešala pri delu OO? — Menim, da je bilo premalo sodelovanja med štipendisti in mladinci DO, zato je ena izmed nalog nas, ki smo sedaj v predsedstvu, izboljšati to sodelovanje. Kot štipendist sem se vključevala le v delo dramske skupine DO Aero. —• Kot smo že povedali, si predsednica OO ZSMS; poleg tega si član dramske skupine, i-graš odbojko in študiraš ob delu. A.U ti vse te aktivnosti jemljejo veliko prostega časa? —- Kar se tiče dela v OO ZSMS in dramski skupini, ne bi rekla. Nekoliko več časa porabim za trening odbojke in seveda za študij. — Kaj bi želela sporočiti vsem, ki berejo naš časopis? — Najprej bi želela, da se v dopisovanju v naše glasilo vključijo mladi vseh OO ŽSMS TOZD, tako da bi le-to postalo osrednje glasilo mladih DO. Glede dela v OO ZSMS DSSS pa to, da bi tisti mladi, ki so danes le pasivni opazovalci, ki vidijo samo napake ne pa tudi uspehov našega dela, pristopili v naše vrste in s svojim delom pomagali k še boljšim rezultatom. Pripravila: Leonida štrukelj PA ŠE TO ... BODICE Za Dan republike smo mladinci iz DSSS pripravili proslavo in kulinarično razstavo raznih jedil. Praslava se je začela ob 12. uri z uvodnim govorom, ki ga je pripravil sekretar OO ZK Miro Majcen, nadaljevala pa se je z recitalom različnih avtorjev, napisanem prav za praznik naše republike. Ob recitalu smo imeli glasbeno spremljavo flavte in kitare. Po proslavi je sledila otvoritev in ogled kulinarične razstave, ki je bila zelo okusno in bogato pripravljena. Pripravljali smo jo mladinci sami, pomagale pa so nam tudi naše sodelavke. Ogled je trajal do 14. ure, potem pa je sledila degustacija in zabava. Čutiti je bilo prijetno vzdušje in zadovoljstvo vseh, česar smo bili zelo veseli in naš trud je bil tako bogato poplačan. Alenka Kolar Na vrata kadrovskih služb bi lahko pritrdili napis: vstop dovoljen samo tistim, ki imajo veze in poznanstva. —0— Jugoslovanski gospodarstveniki ne morejo biti na konju, ker so preveč navajeni na Mercedes. —0— Mnogi birokrati ne hodijo radi v planine — dovolj vzpenjanja imajo že v službi. — MB — NUCOLI ME MIHCE ME POHVALI STABILIZACIJSKE ZGODBE ))) =- „V3UD3B reb NE PRENEBEJO KRITIKE,, BE JE UAZBURJAL ČEVELJ. , TAKOJ ,KO JIM ZRČNEM SLUŽITI r Ml ZRVEŽEUO JEZIK V " »SAJ TO 3E STLASHO1 3£ VZKLIKNILA RADIRKA , »NF1 »VOJ! ŽIVLJENS.KI POTI SE NENEHNO SEECU3EM SRMO Z . NAPAKAH UV » SVET JE VSE feOLJ ŽALOSTEN," -3E VZDIHNILA štaba šala & kamorkoli pridem, nikjer, več ne vidim NASMEJANEGA OBRAZA MNES NIKAMOR, NE PRIDE", JE ZAMOMLJAL NOHT. „ MENE VERNO PRISTRIŽEJO." »POGASI BOH ZAČEL DVOMITI O VSEM J5H GOVOR3EN3U O SVOBODI," SEJE JEZIL BVINŽSNIK. „ JAZ. NENEHNO PISEN POT) PRITISKOM I" .. pO rtOJEH JE TREBA MALO V ^ ■* J ^ PODMAZATI , ČE DEVIZNI TEČAJ ŠKRIPLJE./'JE PREDLAGAL DINAR, Kakor vidite, sem žal še samski. Bil sem sicer že enkrat zaročen, toda ta zaroka se je zopet kaj hitro razdrla. Kako je do tega prišlo, vam bom zdajle povedal. Prazniki so bili pred vrati. S svojo zaročenko sva si bila še malce tuja in je bilo težko izbirati primerno darilo. Po daljšem razmišljanju in ob pomoči sošolke, ki sera jo slučaj- no srečal v isti trgovini sem se odločil za par finih rokavic in pismo, v katerem se je vsak stavek nanašal na darilce. Istočasno je sošolka kupila tople triko hlačke. Zaradi raztresenosti prodajalke sta bila zavitka zamenjana in je moja zaročenka, predstavljajte si, dobila za darilo hlačke in pismo sledeče vsebine; cDroyaJlarvcko-f Dolilo sem premišljeval, s čira bi ti napravil veselje in ti dokazal svojo ljubezen. Zadnjič sem opazil, kaj najbolj potrebuješ in ti to pošiljam v priloženem zavitku# llad bi bil zraven, ko jih boš prvič oblekla, še rajši bi ti jih kar sam nataknil, najraje pa - šele v pismu si upam priznati - bi ti jih ob prvi priliki snel in pokril s poljubi dehteče mesto, ki so ga pokrivale. Želim ti, da v njih preživiš srečne čase, ker so zelo lepe in bodo gotovo mnogim všeč. Namenoma sem vzel manjšo številko, ker se sčasoma itak nategnejo, razen tega pa bolje izgleda, če se tesno prilegajo. Imeli so tudi dolge, do sklepov, toda mislil sem si: čim krajše, tem bolje. Sploh pa so kratke bolj praktične, ker se hitro snamejo. Tudi s krznom podložene bi lahko kupil, pa sem se bal, da hi te preveč ščegetale, razen tega pa so preveč vroče. Probal sem jih na svoji sošolki, pa se je v njih tako oznojila, da sva jih z združenimi močmi komaj snela. Imeli so tudi usnjene z zavitki in bogatimi motivi, ampak pod njim bi najbrž ne mogel otipati tisto za kar te želim prositi. Razen tega pa se bližamo pomladi, ko jih ti, kolikor se mi zdi, ne nosiš več. Ne pozabi jih, če boš kdaj povabljena. Vzel sem nalašč takšne z zadrgo, če bo kdaj sila in se ti bo mudilo. Kadar bo toplo, jih lahko na sprehodu nosiš kar v roki, saj je to zelo privlačno. Dolgo ne bodo ostale čiste, ker imajo ljudje večinoma umazane roke. Če jih hočeš očistiti, jih enostavno polij z benzinom, ter se z njimi vsedi v park na sonce, da se posušijo. Še nekaj: če ti niso všeč, jih lahko zamenjaš. Poznam prodajalca, ki ti ho rad prodal druge. Ko bodo raztrgane jih prosim ne vrzi proč, da bom lahko z njimi brisal očala, ker bodo prepojene, s tvojimi nežnim dehtečim vonjem, se te bom vedno spominjal, kadar boš daleč od mene. - Tvoj horoskop za danes ni posebno ugoden... Vedno samo tvoj Francelj! < * VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 6KWiu KRIVEC, RAMŠAK ■bVCUEtl. pevec HARSAti \IC6U- vo KtHoV cevi v OoHAČA XWAV pRi-tr- CTvriicA ErticA AmHiriij ERC.lt riRAV- siverto «1x06 AVT.OX. WRB0B\ lAPErt, ▻oč€ta< PRE- PVAti EeiPT HA6ČE- VArite tAPRAri. OTOK 'jvriAkitttA češke ct«. rtAPADTBl, FlGVRA priče- tverki 1M\ORKA Heomet HRVAŠKA srn TcrtA K ■■MHVHRtMa ■ MaeA ■ yeri6K.o ■■E ye______ W.CRKA abecede oxik/wii XAlHEK PREDUJG PREBI- VALKA A«eeri- •nHe AMPER UArtA PREvAX j RoRAvrit OTOK PREKO >KveetTAj predpis omethik ftoPoRA kRAdHA PA»U OUKlri PUOD RlHGkA ereoivkA 6 DVŠIK. čiteken. EricTA lovce Hoftaine hmrtli** [TOČKA HA fbMoMV PVA9TI- CriA VRVICA KEM.CIH. xa veint- RADIO AVr.OJC. kARDOV- OA CVlrtKI mr Čte OKEBRO 6R£D0XBr ERA RAST-UtlA Ettovi v riAFTriM DERIVATI« R-rto*rtl kot« Bo« ooiriA XErifeKO ihe gropute jhrva*. |XA60R3V mm HEVto H* W. CfoM VtokAvDC pover ItKUf^cCk Keltov peten MsAH- vctrtkfc HeHfcfcl tkiAtAT. \iuepriek VHETrttlKl voWK iPkkggraA AVT. OX. kRArtsA ; W*OkoR- [ rti K HoRC> RlHtKA fcrg\M REKA V XRH PROSTOR HAVČI- TEvOG Hoditi ODKoP PRVA CRkA ABECEDE mm Bša FkmeK TVO DVO- evAbriiK BČS&.