Gorazd Korošec Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? Ena od pogosto ponavl janih splošnih modrosti o Hobbesu se glasi: »Tudi kjer s e j e motil, s e j e motil tako genialno ...«, n j eno nadaljevanje pa ima lahko seveda različne oblike, npr.: »da bi se raje motil skupaj z njim kot imel prav s komerkoli drugim« ali pa »da nas j e pri tem opozoril na stvari, ki bi sicer ušle naši pozornosti«.1 Načeloma tovrstnim modrostim nimamo veliko očitati, le da so pogosto služile in še vedno služijo predvsem zato, da se na prikrit način izrazi svoje nes t r in j an je z n j im ali njegovimi sklepi. Seveda ne glede na to, ali se je Hobbes o neki stvari dejansko motil, ali pa, kar se je dogajalo še pogosteje, j e tako mislil le in terpret . V tem članku si b o m o ogledali eno od takšnih interpretaci j - gre za l iberalist ično-marksist ično interpretaci jo C. B. Macphersona, k i j e izvršila iz jemen vpliv na spre jemanje Leviathana v zadnjih desetletjih. Macpherson j e avtor uvoda oz i roma sp remne besede v žepni Penguinovi izdaji,2 gotovo na jbo l j množ ičn i in razšir jeni izdaji tega dela v tem stolet ju. P o d o b n a stal išča ko t v t e m u v o d u zagovar ja tudi v svoji knj igi Politična teorija posesivnega individualizma,3 k je r s p o d o b n i m koncep tua ln im apa ra tom i n t e r p r e t i r a tud i po l i t i čna de la J o h n a Locka, mi pa si b o m o , ker pač o b r a v n a v a m o H o b b e s o v e g a Leviathana, p o d r o b n e j e ogledal i n jegovo in te rpre tac i jo v Uvodu k tej izdaji. M a c p h e r s o n o v uvod k Leviathanu j e za naše po t r ebe , saj nas pač zan imajo različne in te rpre tac i je tega Hobbesovega dela, pr imernejši še zarad i e n e g a razloga: v knj igi o »posesivnem« ali »lastniškem« indivi- dua l i zmu , k i j e izšla n e k a j let p r ed njegovo in te rp re tac i jo Leviathana, ' Prva različica je izpod peresa Hobbesovega biografa Johna Aubreya, drugo pa je zapisal Samuel Pufendorf , prav tako eden od predstavnikov nove moralne znanosti, ki so imeli Hobbesa za enega od utemeljiteljev te nove vede. Glej John Aubrey, Brief Lives, ur. Andrew Clark, 2 zv., Clarendon Press, Oxford 1898 in Samuel Pufendorf, De jure naturae et gentium (1672), Predgovor. 2 Thomas Hobbes, Leviathan, ur. C. B. Macpherson, Penguin, Harmondsworth 1968. Macphersonov uvod se nahaja na straneh 9-63 te izdaje. 3 C. B. Macpherson, The Political Theory of Possessive Individualism. Hobbes to Locke, Oxford University Press, Oxford 1962. Prim. srh. prevod, Politička teorija posjedničkog individualizma, CDD, Zagreb 1981. Filozofski vestnik, XIX (1/1998), str. 127-139. 127 Gorazd Korošec Macpherson podvrže analizi celoten politični »liberalizem« ali kot ga sam imenuje »individualizem« 17. stoletja oziroma vsaj njegove najpomembnejše predstavnike Hobbesa, levellerje, Harr ingtona in Locka. Njegovi osnovni tezi o »posesivnem individual izmu« seveda na jbo l j e us t reza Lockova politična teorija. Lahko bi celo rekli, da tezo, k i jo razvije ob Lockovi politični teoriji, skuša naknadno in vzvratno aplicirati še na Hobbesovo poli t ično teorijo, da bi dokazal n jeno širšo veljavo. To m u seveda povzroči neka j preglavic, ki še nazorneje izstopijo ob njegovi konkretni analizi Leviathana v uvodu k temu delu. Že zaradi tega j e ta Macphersonova knj iga m a n j ustrezna za analizo Hobbesovega Leviathana kot njegov Uvod v izdajo tega dela, v katerem sicer večinoma ponovi vse svoje osrednje teze iz knjige, a j ih tesneje naveže na besedilo in Hobbesovo argumentaci jo v Leviathanu. Poleg tega Macpherson zagovarja stališče, da Hobbesova politična teorija v vseh njegovih političnoteoretskih delih ostaja enaka, zaradi česar, kot bomo pokazali, tako v knjigi kot v Uvodu spregleda ravno eno od bistvenih novosti v Leviathanu. Macpherson torej v tej svoji knj igi zagovar ja tezo, da »p rob lemi sodobne liberalno-demokratske teorije leže globlje, kot s e j e mislilo doslej« in da »je prvotni individualizem 17. stoletja vseboval osrednjo težavo, k i j o predstavlja njegova lastniška opredeljenost. Njegovo lastniško opredeljenost smo odkrili v pojmu posameznika, za katerega j e bistveno to, da je lastnik svoje osebe ali sposobnosti in ki tej družbi ne dolguje ničesar.«4 Že ta osnoven oris teze nam j a s n o pove, da se teza s Hobbesovo politično teorijo ne u jema najbolje, saj v n o b e n e m od svojih polit ično- teoretskih del, še najmanj pa v Leviathanu, Hobbes prav gotovo ne zagovarja stališča, da »posameznik družbi ničesar ne dolguje.« Lahko bi dodali, da so ga njegovi nasprotniki, ki j ih je Hobbes v vseh obdobjih gotovo imel več kot zagovornikov, še najmanj obtoževali prav česa takega. Temu Macpherson dodaja, da s e j e »odnos lastništva, k i j e za vse več ljudi postajal odnos odloči lnega p o m e n a , ki določa n j ihovo de jansko svobodo ... pripisoval naravi posameznika« in ker na j bi bilo »bistvo človeškosti v svobodi od odvisnosti od volje drugih«, j e bila svoboda dojeta kot »funkcija lastništva«.'5 P o j a s n i m o takoj na zače tku še p r i d e v n i k , ki s m o ga n a m e n i l i M a c p h e r s o n o v i i n t e r p r e t a c i j i Leviathana, n a m r e č » l i b e r a l i s t i č n o - marksistična«. Liberalistične interpretacije zgodovine politične filozofije so Hobbesa v novem veku postavile na začetek ali za p redhodnika političnega teorije 4 C. B. Macpherson, Politička teorija posjedničkog individuatizma, str. 2. 5 Ibid. 128 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? oziroma ideje t.i. liberalizma, ki sicer doživi pravo formulacijo šele s Lockom. Hobbes se v to sliko seveda ne prilega najbolje in avtorji te miselne usmeritve ga vedno obravnavajo z nekakšno slabo vestjo, kot zgolj »predhodnika«, nekoga, ki še ni »dojel ali domislil vseh posledic ali razsežnosti liberalne misli ali ideje« in ga čimprej odpravijo kot totalitarista, da bi preskočili na »pravo« zgodovino »liberalizma«. Pri tem j ih ne moti pretirano niti dejstvo, da j ih pravzaprav sploh ne zanima resnična vsebina in logična koherenca ter d o m e t H o b b e s o v e po l i t i čne teori je , pač pa ga skušajo (več ali m a n j neuspešno seveda) le prilagoditi svojemu kalupu ali predstavi o tem, kakšna naj bi bila »prava« liberalna politična teorija. Macphersonovo in te rpre tac i jo s to liberalistično šolo druži n jena enostranost in dejstvo, da hoče Hobbesa prilagoditi svojemu modelu, čeprav se zaveda, da mu mnogo bolje oziroma zares ustreza šele Lockova politična teorija. Hobbesu sicer prizna, d a j e njegova politična teorija doslednejša in t rdne je zgrajena kot Lockova, a mu vendarle pripiše ali podtakne vrsto potez, ki se precej bolje u jemajo z njegovim teoretskim modelom, kot pa s s a m o H o b b e s o v o t eo r i j o , s p r e g l e d a vrsto p o m e m b n i h Hobbesov ih p o u d a r k o v in na k o n c u vsaj v določeni meri njegovo idejo absolutne suverenosti zavrne kot neustrezno rešitev ter se premakne k obravnavanju drugih avtorjev, predvsem Locka. Prav zato n jegovo in t e rp re t ac i jo lahko š te jemo za dokaj t ipično predstavnico iiberalističnih interpretacij, ki iz poznejšega ali današnjega zornega kota narcističnega ideološkega liberalizma niso sposobne dojeti celote Hobbesove politične teorije, ki j im je v precejšnji meri tuja. Poleg tega pa j e Macphersonova interpretacija Hobbesa in politične t eo r i j e »poses ivnega l ibera l izma« marks is t ična - čeprav se gibl je v ideološkem horizontu sodobnega liberalizma, na katerega pristaja, pa se temu pristanku pridružuje tudi zadržek, saj taisto ideološko obzorje v imenu u t o p i č n e g a marks i s t i čnega ideala b rez raz redne d ružbe , ki vsakemu posamezn iku o m o g o č a svoboden razvoj njegove ustvarjalnosti , hkrat i zavrača kot ne povsem ustrezno. Hkrati j e Macphersonova politična teorija liberalno marksistična še v enem pomenu: ne zavzema se za revolucionaren p r e h o d v b r e z r a z r e d n o d ružbo ali n e m a r a za »brezobzirno negaci jo obstoječega«, pač pa upa na počasen, evolucionaren prehod vanjo, čeprav resda tega, kako natanko si predstavlja ta prehod, ne precizira. Seveda nas p o t e m t a k e m ne more preseneti t i , če Macphersonova interpretacija zaradi svojih marksističnih izhodišč Hobbesu pripiše zagovor buržoazne družbe in avtorstvo politične teorije buržoazne države, da se v n je j t rudi poiskati ali pa vsaj ume tno skonstruirati vrsto dokazov, da se Hobbes zaveda, da analizira buržoazno tržno družbo in d a j o sprejema kot 129 Gorazd Korošec nevprašljivo danost oziroma kot univerzalen ali idealen model , da celo Hobbesovi analizi človeške narave pripiše, d a j e že podoba buržoaznega posameznika oziroma človeka v meščanski družbi, na koncu pa vsa priznanja Hobbesu za njegove teoretske dosežke pospremi s pristavkom, da so njegova spoznanja veljavna le za buržoazne družbe in ne univerzalno. In prav zaradi tega pridržka mu je gotovo tudi pripravljen priznati večje število dosežkov, kot bi mu j ih sicer. Macphersonova interpretacija Hobbesovega Leviathana nedvomno precej samosvoja, hkrati pa tudi izjemno vplivna, tako zaradi razširjenosti marksističnih idej, na katere se opira, kot tudi zaradi dejstva, da v obliki uvoda spremlja najbolj razširjeno in najštevilčnejšo izdajo tega Hobbesovega dela v Penguinovi žepni zbirki. Hkrati se opira na obsežno in n a t a n č n o razdelano avtorjevo splošno politično teorijo in je pri interpretaciji Hobbesa n e d v o m n o dos ledna svojim teore tsk im p r e d p o s t a v k a m . Kot e n a naj - pomembnejših interpretacij Leviathana torej Macphersonova interpretacija nedvomno predstavlja idealen primer interpretacije, s katero se je po t rebno teoretsko spoprijeti. Tako si bomo torej zastavili osnovno vprašanje : ali j e Hobbesova politična teorija v Leviathanu res buržoazna in ali Hobbes v tem delu res opisuje buržoaznega človeka in družbo? Da bi na to vprašanje dos ledno odgovoril i , pa si m o r a m o n a j p r e j natančno ogledati Macphersonovo interpretacijo. Macpherson Hobbesa opredeli kot analitika oblasti in miru. Takoj na začetku svoje in terpretaci je se vpraša, iz česa izvira še v e d n o t ra ja joče oziroma ponovno navdušenje nad Hobbesovimi deli? Ugotovi, d a j e Hobbes politični analitik, ki je dorasel Machiavelliju in bolj sistematičen kot kdorkoli do t le j in m n o g i za n j im . Te j ugotovi tvi bi seveda težko kaj d o d a l i . Macpherson ji doda ugotovitev, da Hobbes zagovarja v osnovi enako teorijo človekovih naravnih pravic, politične obveznosti in oblasti, kot j o poznamo še danes. Temu Macpherson dodaja, da s e j e Hobbes še kako dob ro zavedal nevarnosti vojne, tako kot s e j e tudi njegova generacija, ki j i j e nevarnost vojne nemara bližja kot katerikoli drugi generaci j i po Hobbesu . Če se zavedamo, d a j e bila ta trditev napisana v letu 1968, ko j e Macphersonova izdaja Leviathana prvič izšla, nas seveda ne more presenetiti, saj j e bilo to pač leto širokih javnih razprav o vietnamski vojni in demonstracij proti njej, pa tudi siceršnjega intenzivnega in širokega revoluc ionarnega vren ja v okviru študentskega gibanja. Poleg tega, ugotavlja Macpherson , j e Hobbes pol i t ično f i lozofi jo razumel kot znanost in se (precej upravičeno) imel celo za ustanovitelja te 130 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? nove znanosti. Zato j e prav gotovo lahko blizu bralcu dvajsetega stoletja, ki ima znanost prav tako za posvečeno. Vendar p a j e bil Hobbes, kot ugotavlja M a c p h e r s o n , m n o g o bol j ambic iozen in vel ikopotezen kot današn j a »vrednot osvobojena« politična znanost. Potemtakem j e Hobbes današnje- mu bralcu blizu tako glede pogleda na oblast in mir, kot tudi na znanost, torej tako glede predmeta njegove politične teorije, kot glede njenega smotra, pa tudi njegove metode. V e n d a r pa , d o d a j a Macpherson , obstaja še ena podobnos t , k i j e p o t r e b n a , da u s t r ezno in zadovoljivo pojasnimo, zakaj j e Hobbes za d a n a š n j e g a bra lca tako privlačen in zanimiv - in ta p o d o b n o s t j e po Macphersonovem mnen ju dejstvo, d a j e bil Hobbes analitik tržne družbe in meščanskega ali bu ržoaznega posameznika, torej družbe , kakršno poznajo, in posameznika, kakršnega predstavljajo tudi njegovi današnji bralci. Do mode la takšne družbe in posameznika, meni Macpherson, je H o b b e s pr iše l prav na pod lag i svoje znans tvene m e t o d e , k i j e to re j produktivna še danes, hkrati pa pojasnjuje tudi, zakaj j e še danes, po toliko stoletjih, Hobbes deležen tolikšne naklonjenosti in zanimanja tako bralcev kot političnih teoretikov. Macpherson zatrjuje, da se lahko od Hobbesa veliko naučimo, trdi pa tudi, da bi se bilo z analizo njegove politične filozofije mogoče dokopati tudi do odgovora na vprašanje, zakaj je buržoazna ali kapitalistična država danes zašla v krizo in s e j o vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Že njegova izdaja prevoda Tukidida v letih, preden je podrobno izdelal svojo polit ično teorijo, kaže, kot ugotavlja Macpherson, d a j e Hobbes želel opozoriti na nevarnosti demokracije in posvariti pred lahkomiselnim izraža- n j e m nezadovol js tva z obs to ječo oblast jo ter s p o d b u j a n j e m k u p o r u . Macpherson zavrne tudi očitke, da s e j e Hobbes v svojih političnih delih glede na t renutne politične razmere obračal po vetru. Kot vemo, s e j e bil Hobbes v svoji polit ični teoriji zmožen dvigniti nad aktualna polit ična nasprotja in podati analizo politične oblasti na povsem abstraktni ravni, torej na ravni, ki se v enaki meri nanaša na vse oblike politične oblasti - in, naj na tem mestu pr ipomnimo, tudi na politično vizijo oziroma obliko politične oblasti, ki j o skuša Macpherson potihem ponuditi kot alternativo Hobbeso- vemu »buržoaznemu« političnemu modelu. V nadaljevanju si Macpherson ogleda Hobbesovo analizo človekovega značaja, ki se naha ja v prvem delu ali knjigi Leviathana z naslovom »O človeku«. Že takoj na začetku zatrdi, da si bo prizadeval razkriti osnovni argumentacijski potek Hobbesove analize človekovega značaja, da bi lahko na osnovi tega razkril nekatere njene predpostavke, k i j ih Hobbes sicer ne poda , a j i h njegova analiza n u j n o zahteva. Isto metodološko strategijo 131 Gorazd Korošec Macpherson uporabi tudi v svoji knjigi o Posesivnem individualizmu, kjer poudarja, da si njegova študija prizadeva razkriti skrite ali tihe predpostavke pol i t ičnih teorij l iberalizma, ki so l ahko take, k i j i h j e avtor imel za samoumevne, ki se j ih ni zavedal ali pa j ih j e n a m e r n o želel skriti. Sam prizna, d a j e slednje, d a j e torej želel n a m e r n o skriti predpostavke svoje teorije, mogoče trditi le zaLocka. Na Hobbesa torej naslovi ostala dva očitka, d a j e torej določene predpostavke imel za samoumevne in da se j i h ni zavedal, ki pa sta med sabo prece j prot is lovna. Že tu se tore j začne jo problemi njegove interpretacije. A k temu se povrnemo kasneje. M a c p h e r s o n vzame za i zhodišče o s n o v n o t rd i tev iz 6. pog lav ja Leviathana, ki govori »O strasteh«, namreč da: (1) »ljudi spodbuja jo težnje in odpori«. Tej trditvi pridruži osnovno definicijo iz 10. poglavja, ki se glasi: (2) »Moč nekega človeka (če j o v z a m e m o u n i v e r z a l n o ) , j e n j e g o v a sposobnost, da si pridobi neko p r ihodn jo dobrino.« Iz teh dveh izpelje trditev, (3) »da si mora vsak človek vedno prizadevati za določeno količino moči«. Tem pridruži trditev iz Hobbesovega dela Elements ofLaiv: (4) »ker moč vsakega človeka ovira in se up i ra uč inkom moči drugega: ni moč enostavno nič več kot presežek moči nekoga nad močjo drugega.« Naslednja trditev j e zopet Macphersonova precej specifična izpeljava iz Hobbesovih trditev o moči: (5) »vsa pridobljena moč predstavlja nadzor nad določeno količino moči drugih ljudi«. Naslednji rezultat njegove izpeljave j e trditev, da so (6) »želje nekaterih ljudi brezmejne«, ki j o ponazori z naslednj im Hobbesovim sklepom: (7) »za splošno nagnjenje vsega človeštva postavljam večno in neumorno željo po vedno večji moči, ki se konča šele s smrtjo.« Macpherson ugotavlja, d a j e s lednja trditev veliki sklep Hobbesove analize človeške narave, ki ugotavlja, d a j e vsak posameznik n u j n o ujet v t ekmovaln i boj za moč o z i r o m a ob las t n a d d r u g i m i o z i r o m a vsaj v prizadevanje, da bi se uprl moči oziroma oblasti drugih. Do vključno tretje trditveje bila človeška želja po oblasti še nenevarna za druge, s četrto in peto trditvijo pa že postane nevarna za druge in z naslednjimi vodi v splošno tekmovanje za moč oziroma oblast ter v vojno vseh proti vsem v naravnem stanju. O m e n j e n e lastnosti človeške narave so za H o b b e s a seveda izvor razmerij oblasti in vzrok za to, da posamezniki vstopijo v politično skupnost in vzpostavijo suvereno oblast. Macpherson pa zdaj temu doda svoj sklep, ki se glasi, da Hobbes ta sklep o nujnosti splošnega tekmovanja za oblast izpelje »iz posplošitev svojih opažanj o človeku v družbi« in ne iz trditev o nu jnem obnašanju posameznikov v h ipote t ičnem naravnem stanju v 13. poglavju. Ali povsem klasično marksistično rečeno, Macpherson trdi, d a j e Hobbesova »človeška narava« že narava družbenega človeka, ali še drugače: 132 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? naravni človek buržoaznih teoretikov, kot bi rekel Marx, j e vedno že družbeni človek, sebični posameznik buržoazne družbe. D a j e ta trditev ena tipičnih strategij marksistične analize in d a j e Macpherson navdih zanjo poiskal pri Marxu, j e seveda povsem jasno. Nemudoma jo tudi pospremi z ugotovitvijo, da so to dejstvo vsi ostali spregledali, menda zaradi nazornosti Hobbesovega prikaza naravnega stanja. Prav ta trditev predstavlja tudi tisto tiho, zamolčano predpos tavko, o kateri Macpherson govori na začetku svojega prikaza Hobbesove analize človeške narave: »Dejstvo, da svoj sklep o človekovem tekmovalnem prizadevanju po oblasti doseže s pomočjo posplošitev o ljudeh v družbi, je pomembno, saj pomeni, daje Hobbes uporabljal duhovni model družbe, ki, naj seje tega zavedal ali ne, ustreza le meščanski tržni družbi.« 6 To svojo trditev se Macpherson potrudi tudi pojasniti z ugotovitvijo, da se prav v buržoazni tržni družbi neprestano odvija tekmovalni boj vseh posameznikov za moč oziroma oblast, a ne z odkritim nasiljem, pač pa s pomočjo tržnega delovanja in odnosov, da sta torej v njej stalno na delu trditvi (4) in (5) izmed trditev, s katerimi j e povzel Hobbesovo analizo človeške narave. Toda ta Macphersonova trditev o »vselej že družbeni« človeški naravi pri H o b b e s u j e žal napačna . Sicer j e v okviru Macphersonove analize verjetno res nu jna za ohranitev konsistentnosti njegove interpretacije, glede na Hobbesovo teorijo pa j e povsem samovoljna. Če Hobbes v okviru svoje teoretske zgradbe potrebuje hipotezo o človekovi naravi, ki sicer vključuje tudi človekovo družabnost (gotovo pri tem ne želi opisati Robinsona; sicer pa j e Marxova metafora o Robinzoniadah kot utelešenju teorij človeške narave v nasprot ju s po jmom »družbenega človeka« tako ali tako precej poznejšega da tuma - Robinson Crusoe, k i j e Marxu ponudil to metaforo, v Hobbesovem času seveda pač še ni bil napisan), a j e v bistvu enaka tako zunaj politične družbe kot v n jenem okviru, nas lahko zanima le, ali j e Hobbes dosleden tej svoji hipotezi - in vidimo lahko, da je ; po drugi strani pa nas seveda zanima, kako tendenciozno mora Macpherson preinterpret i rat i H o b b e s a in katere predpostavke mora njegovi teoriji dodati , da lahko utemelj i svojo trditev, da Hobbes v njej opisuje buržoaznega družbenega človeka. Hobbes namreč v 6. pogla\ju, ki je bistveno za njegovo analizo človeške narave, saj v n jem opiše človeške »strasti« (tudi Macpherson iz tega poglavja vzame prvo od trditev, s kater imi povzame Hobbesovo analizo narave človeka, torej trditev (1)), nikjer ne omeni družbe, le enkrat j e omenjeno »nagnjenje k družabnosti« (angleški izrazje seveda prav tako society). Tudi 0 C. B. Macpherson, Introduction to Leviathan, Penguin, Harmondsworth 1968, str. 38. 133 Gorazd Korošec sicer v tem poglavju ni zaslediti nikakršnega namiga, na osnovi katerega bi lahko sklepali, da naj bi Hobbes v n jem res opisoval »družbenega človeka« oziroma človeka, ki naj bi nu jno živel v politični družbi, urejeni z zakoni in se kot tak bistveno razlikoval od »naravnega človeka«, še manj pa seveda v njem Hobbes opisuje »buržoaznega človeka«. Prav zato, ker abstrahira od višjih, pravno posredovanih medčloveških odnosov, ki so značilni za civilne ali politične, pravno urejene družbe, ter obravnava človeka na ravni njegovih psiholoških motivacij in temel jn ih odnosov do soljudi , lahko H o b b e s povsem upravičeno zatrdi, d a j e prikazal »človeško naravo«. In če Macpherson na osnovi svoje teze o »družbenem človeku« trdi, da Hobbes celotno argumentacijo o naravi človeka opravi že v prvih enajstih poglavjih Leviathana, torej še pred poglavjem o naravnem stanju, ki nosi zaporedno številko 13 (s čimer očitno implicitno namiguje, dasiravno tega naravnost ne izreče, da bi s stališča potreb argumentacije Hobbes poglavje o naravnem stanju lahko tudi izpustil - po njegovem j e torej to poglavje namenjeno le temu, da naredi vtis na bralca), da s e j e torej »vse odigralo že v prvih 11 poglavjih«, ga lahko podučimo, da se pojem »civilna družba« v Leviathanu prvič pojavi šele v 12. poglavju, ki govori »O religiji«, pa še to le v bežnem kontekstu, saj tam Hobbes pravi, da j e namen kakršnekoli religije »da naredi ljudi primerne za poslušnost, zakone, mir, dobronamernost in civilno družbo.« Naslednjič se pojem »civilne družbe« seveda pojavi v 14. in 15. poglavju, ki govorita o pogodbah in naravnih zakonih ter seveda pozneje v drugem delu knjige, ki govori o državi ali politični skupnosti. V13. poglavju, ki govori o »Naravnem položaju človeštva« (in ne stanju, torej condition, ne state), Hobbes v skladu s tem ugotovi: »Torej lahko v naravi človeka na jdemo tri temeljne vzroke sporov. Prvič, tekmovalnost; drugič, nezaupanje; tretjič, samoljubje.« (Prav tekmovalnost je Macpherson štel za glavni dokaz, da gre pri Hobbesovi človeški naravi za buržoaznega družbe- nega človeka.) Prav narava človekaje torej vzrok, d a j e naravni položaj (ali stanje) človeka položaj (oziroma stanje) vojne med posamezniki. Zatem Hobbes , ko zavrača ugovore, pojasni , d a j e pos tu la t na ravnega s tanja oziroma položaja človeka izpeljal iz človekovih strasti in nekaj pozneje doda, da človeške želje in strasti same na sebi niso noben greh, če poznajo zakon, kij ih omejuje - seveda p a j e za zakon najprej treba postaviti zakonodajalca. In če j e v bilo v 6. in 13. poglavju govora le o strasteh, pa Hobbes v 17. poglavju, s katerim se začne obravnava politične družbe, omeni »naravne strasti«, ki so krive za položaj vojne med posamezniki in zaradi katerih se morajo ljudje podrediti zakonom. Od tu, torej od svoje teze o »družbenem človeku«, se Macpherson premakne na obravnavo »družbene pogodbe«, še enega od splošno znanih 134 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? pojmov, k i j i h Hobbes v resnici nikjer ne uporabi (niti v Leviathanu niti v svojih d rug ih pol i t ičnoteoretskih delih) . Macpherson sicer upravičeno poudar i , d a j e naravni položaj človeštva pri Hobbesu zgolj hipotet ični postulat, a ne m o r e m o se znebiti občutka, da želi preveč poudariti njegovo hipotet ičnost . Prav zato, ker se navezuje na Hobbesovo analizo človeške narave, ima namreč prikaz naravnega položaja ali stanja povsem upravičeno mesto znot ra j njegove poli t ične teorije (kot ga ima seveda tudi analiza človekovega razmerja do zakona in njegove svobode v okviru zakona v 21. pog lav ju ) in ga n ikako r ne m o r e m o obravnavati kot napo l odvečno hipotezo. Res Hobbes , ko zavrača predvidene očitke bralcev, da takšen naravni položaj vojne med ljudmi ni nikoli obstajal in da civilizirani ljudje nikoli niso živeli v njem, odgovarja, da to seveda drži, da pa v podobnem stanju živijo necivilizirana plemena v Ameriki in da se takšnemu stanju še najbolj približuje stanje državljanske vojne. Macpherson sledi Hobbesovemu argumentu do mesta, ko ta ugotovi, da mora jo ljudje, če hočejo zapustiti naravni položaj, predati svojo naravno pravico do tega, da počnejo karkoli (za to naravno pravicoje že prej ugotovil, d a j e uvedena v n e p o t r e b n o omejenem kontekstu, saj naj po njegovem m n e n j u ne bi bilo potrebno, d a j e vezana na »hipotetično naravno stanje«), a ne le predati , pač pa j ih prenesti na osebo ali telo oziroma skupščino, ki bo uveljavila njihovo pogodbo ali zaobljubo o vzpostavitvi politične družbe ter poskrbela za n jeno veljavnost, s tem, da to osebo ali telo pooblastijo, da za to uporabi celotno njihovo združeno moč, torej moč vseh, ki so sklenili to pogodbo ali zaobljubo. Ta oseba ali telo naj j ih torej varuje, skrbi za mir in postavlja državne zakone. Ta prenos pravic in moči pa seveda pri vsakem posamezniku ustvari obveznost, da bo spoštoval oblast, ki jo je s to pogodbo ali zaobljubo ustvaril, saj gre pri tem za njegovo lastno prostovoljno dejanje (česar Macpherson ravno ne hiti poudarjati) . Hobbes pravi, da j e s tem posameznik »OBVEZAN, ali VEZAN« in da »Mora, in d a j e njegova DOLŽNOST, da ne izniči tega svojega lastnega prostovoljnega dejanja.«7 T e m u Macpherson doda , da onstran hipoteze o naravnem stanju Hobbes seveda prepričuje svoje sodobnike, bralce Leviathana, ki j ih seveda ne poziva, naj sklenejo družbeno pogodbo, pač paj im pove, da j e v njihovem lastnem interesu, da sprejmejo enako polno obveznost do suverena, kot da bi sklenili takšno pogodbo ali zaobljubo. Samo v tem primeru se lahko izognejo nevarnosti zdrsa v državljansko vojno in upajo, da bodo živeli v čimbolje urejeni politični družbi. 7 Thomas Hobbes, Leviathan, poglavje 14, str. 65. 135 Gorazd Korošec S tem j e za Macphersona poglavitna analiza opravljena in ko si ogleda še Hobbesove odgovore na morebi tne ugovore njegovi teoriji, ponovno preleti besedilo Leviathana, da bi zbral še nekaj dodatnih podkrepitev svoje osrednje interpretat ivne teze o Hobbesovem Leviathanu kot buržoazni državi. Enega poglavitnih dokazov za to vidi v Hobbesovem stališču o davkih in obdavčitvi, saj Hobbes zavrne argument , da naj bi država od vsakogar pobirala enak davek, ker pač varuje življenje vsakega posameznika. Prav tako pa zavrne tudi idejo, naj bo obdavčitev sorazmerna z bogastvom, saj imajo bogati koristi tudi od dela revnih, zato bi pač morali plačati večji davek. Ugotavlja namreč, da bi to pomenilo pomanjkanje spodbude za varčne in prizadevne, zato predlaga davek na potrošnjo, k i j e prav tako v precejšnji meri sorazmeren z bogastvom. To Hobbesovo stališče o davkih nedvomno razkriva njegovo zavest o ekonomskih problemih in realnosti njegove dobe, v kateri s i j e merkanti- listična država prizadevala spodbujat i gospodarski razvoj. Vendar pa ne zadostuje za tezo, d a j e glavna poteza pol i t ične d ružbe , ki j o op i su je Hobbesova politična teorija, njen buržoazni značaj, ali pa za še splošnejšo trditev, da ima Hobbesova poli t ična analiza veljavnost le za buržoazne d ružbe . Enako velja tudi za H o b b e s o v o ugotov i tev , ki j o zapiše o b razpravljanju o mednarodni trgovini oziroma trgovini s tujimi ozemlji v 24. poglavju, d a j e namreč »tudi človekovo delo dobr ina , ki j o j e mogoče zamenjati za dobitek, tako kot vsako drugo stvar«. Podobno Macpherson argumentira tudi ob Hobbesovem obravnavanju komuta t i vne in d is t r ibut ivne pravičnost i , k je r H o b b e s zavrne n j u n i »predkapitalistični« obliki, po katerih naj bi po definicij i komuta t ivne pravičnosti izmenjani stvari v menjalni pogodbi imeli enako vrednost, po definiciji distributivne pravičnosti pa naj bi pri razdelitvi vsakdo za enako zaslugo dobil enak delež. Hobbes dejansko zavrne to definicijo komutativne pravičnosti kot nesmiselno, saj j e vrednost stvari, k i j e p redmet pogodbe , pač odvisna od želje pogodbene stranke po njej, in če j e prišlo do sklenitve pogodbe in menjave, to že pomeni, da imata izmenjani stvari tudi enako vrednost. Ker Macpherson za distributivno pravičnost pri Hobbesu ne najde podobnega ustreznega citata, se opre kar na marksistično izpeljavo, ki sicer zahteva ekonomistično (recimo ricardovsko) ali marksistično (Marx j e bil pač ricardovec, kot pr ipominja med drugimi tudi Schumpete r ) teori jo vrednosti. Njegov argument je naslednji: Hobbes bi mogel (če bi dosledno izpeljal svoje buržoazne predpostavke, ki mu j ih Macpherson pripisuje) podobno zavrniti tudi stari koncept distributivne pravičnosti; če je »vrednost ali ugled človeka, tako kot pri vseh drugih stvareh, njegova cena; to se pravi, 136 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? to l iko , k o t bi dob i l za u p o r a b o svoje sposobnos t i« , 8 na j bi bil tako posameznikov delež samodejno usklajen z njegovo zaslugo, saj to, koliko dobi za uporabo svoje sposobnosti, določa tudi že njegovo zaslugo. Čeprav omenjen i citat res kaže v tej smeri, pa Hobbes distributivno pravičnost opredeli kot »pravičnost razsodnika«, ki je bil izbran, da v neki stvari razsoja o zaslugah ljudi, tako kot tudi komutativno pravičnost opredeli kot pravičnost pogodbenika. In tega Macpherson ne omeni. Tudi odlomek o »vrednosti, ugledu oziroma ceni« človeka Hobbes pospremi s komen- tarjem, d a j e pač dober sodnik bolj cenjen v miru kot v vojni, obratno pa velja za vojaka in čeprav zatem doda, d a j e kupec tisti, ki določa ceno, to služi kot pojasnilo dejstvu, da ni odločilno to, koliko ljudje cenijo sami sebe, kar je običajno precej visoko, pač pa to, koliko jih cenijo oziroma vrednotijo drugi. A Macpherson j e očitno prepričan, d a j e z dovolj široko definicijo trga mogoče uskladiti tudi to. Tako je njegov sklep jasen: v Hobbesovi družbi vrednost vseh stvari in ljudi določa trg. Tako lahko povsem značilno ugotovi, da Hobbes ne sprejme le dejstva, pač pa tudi pravičnost tržne družbe. Sedaj pa je že čas, da podamo malo obširnejšo oceno o Macpherso- novem ovrednotenju in interpretaciji Hobbesa. Ker ugotavlja, da Hobbesova analiza človeka opisuje meščanskega posameznika in da Hobbes sprejema meščansko d ružbo in n j e n e medčloveške odnose, s tem pa tudi n j e n o podobo o človeku in njegovi naravi, kot nevprašljivo in nu jno danost, lahko n j e n o veljavnost zvede le na poseben primer. Tudi naravno stanje s tem izgubi svojo samoumevnost in utemeljenost v človekovi naravi, kot j o j e imelo pri H o b b e s u , ter pos tane le še projekcija vsakdanjega življenja meščanske družbe, podana v mračnih tonih in namenjena prepričevanju k poslušnosti suverenu oziroma ohranjanju politične vladavine (vladajočega raz reda , kot bi doda l vsak pravi marksist) . Seveda pa, če p o t e g n e m o v z p o r e d n i c o oz i roma posledice teh ugotovitev še nekol iko dlje, tudi vsakdanje življenje Hobbesove civilne družbe s tem postane v t ipično marks i s t i čnem stilu le še nekol iko bolj civilizirana ali u re j ena oblika naravnega stanja. To pa še ni vse: ker j e Hobbesova civilna družba pravzaprav le neprepoznano naravno stanje, je treba potemtakem pravo civilno družbo šele vzpostaviti, to nalogo pa naj bi opravila bodoča socialistična družba, v kateri bi posamezniki zaživeli pravo civilizirano življenje in resnično uživali svoje prave in polne pravice, ali v Macphersonovem besednjaku, resnično posedovali svoje pravice in svojo osebo. In prav to je očitno sklep, za katerega Macphersonu gre. 8 Ibid, pogl. 10, str. 42. 137 Gorazd Korošec Skoraj odveč j e p r ipomni t i , da M a c p h e r s o n s t em postavi svoje ideološke predstave in marksistični ekonomski nauk na mesto, k jer pri Hobbesu stoji politična analiza. Kolikor zatrdi, da Hobbesova teorija velja le za buržoazno družbo, ga seveda lahko odpravi kot zgodnjekapitalistični individualistično-egoistični odklon, ki ni zmožen misliti sodobne države blaginje ali socializma. Seveda p a j e v tej luči pot rebno gledati tudi vse ostale Macphersonove očitke Hobbesu - vsi temelj i jo na osnovni p o d m e n i o Hobbesu kot teoretiku buržoazne družbe - in kolikor j e ta teza, kar j e zdaj že dovolj očitno, napačna, se zamajejo tudi vsi ostali očitki Hobbesu. Zdaj dolgujemo še odgovor na naše osrednje vprašanje: ali je Hobbesov Leviathan res buržoazen? Naš odgovor j e n e d v o u m e n Ne, ko l ikor j e Macphersonova »ugotovitev« o »buržoaznosti«, k i je v resnici očitek, povsem ideološka ter nima ustrezne opore v Hobbesovem tekstu, avtorju interpre- tacije pa rabi kot sredstvo za razmeroma samovoljno p re in te rp re t ac i jo Hobbesa. Seveda sama »ugotovitev« o »buržoaznosti« že vsebuje vrednostno sodbo, predpostavlja pa tudi, kot smo nakazali, avtorjevo vero v utopični socialistični projekt, poleg tega pa zaradi nje avtor spregleda vrsto poudarkov Hobbesove politične teorije, ki so bili za Hobbesa odločilni. O b e n e m j e Macphersonova pozicija tudi v določeni meri razdvojena: tako na pr imer nameni kritičen očitek Hobbesu, da človekove naravne pravice uvede v preveč omejenem kontekstu, vezane na pojem naravnega stanja, pri čemer se nahaja na stališču narcističnega liberalizma, ki je v precejšnji meri osnovan na Locku. Z istega stališča tudi Hobbesovo teorijo moralne in politične obveznosti spoštovanja suverene oblasti zvede na golo liberalistično utilitaristično pre- računavanje lastnega interesa - in čeprav Macpherson trdi, d a j e Bentham gradil na Hobbesu, kar v neki meri gotovo drži, pa mu lahko odvrnemo, da Hobbes nikakor ni bil Bentham. Podrobneje bi se dalo pokazati, da njegova teorija poli t ične obveznosti temelji na k o n c e p t u zas topanja ali repre- zentacije, ki ga Hobbes razvije v 16. poglavju Leviathana, ki v tem in tudi ostalih ozirih ključno poglavje tega dela ter predstavlja v Leviathanu novost glede na njegova ostala dela politične teorije. Hobbes zelo odločno vztraja na zavezujočosti te obveznosti in j i da domala kantovsko p o d o b o »brez- pogojne civilne in moralne dolžnosti«, poleg tega pa vztraja, d a j e treba zato, ker posameznik z vstopom v civilno družbo pooblasti vsa dejanja suverena, to obveznost dojeti kot avtonomno delovanje, ki se kolikor j e le mogoče razlikuje od heteronomnega utilitarističnega preračunavanja lastnih interesov, za kar j o ima M a c p h e r s o n , tudi za rad i o m e j e n o s t i o b z o r j a svojega teoretskega stališča in svoje interpretacije. 138 Macphersonov Hobbes - je Leviathan res buržoazen? Podobno bi se dalo zavrniti tudi Macphersonov očitek, izrečen z istega stališča, da predstavniki »meščanskega razreda« ozi roma zgodovinske d ružbe po Hobbesu niso mogle sprejeti njegovega vztrajanja na pravici suverenega telesa do imenovanja svojih naslednikov ter pokazati, da gre Hobbesu pri tem predvsem za ohranjanje pravnega okvira zakonitosti, ki j e nedvomno ostal praksa večine modernih političnih družb oziroma držav. D r u g o od dveh Macphersonovih razdvojenih stališč pa j e seveda socialistično in se opira na njegovo temeljno »ugotovitev« oziroma očitek o buržoaznosti Hobbesove družbe in politične teorije. Seveda razmerje teh dveh stališč ni n a t a n č n o oprede l jeno - j e morda socializem narcistični liberalizem minus njegove negativne plati, recimo tiste, kij ih razkriva ravno Hobbes? Glede na vse povedano si moramo torej nu jno zastaviti naspro tno vprašanje: ali nam temeljna teza o posesivnem individualizmu, s katero skuša Macpherson (pre)interpretirat i Hobbesa, ne pove več o njem samem in o predpostavkah njegove lastne politične teorije, kot pa o Hobbesu? In glede na vse doslej povedano mora biti že jasno, da na to vprašanje odgovarjamo pritrdilno. Ne glede na vse, kar ima o njem povedati Macpherson, j e bil Hobbes očitno eden najbolje prodajanih avtorjev obdobja angleške Republike. V letih 1650-51 so izšla vsa njegova politična dela, tako Leviathan (1651), ki 139