EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2021 - Št. 1 Januar- Maj ŠE VEDNO NA ISTEM, A USPOSOBLJENI Ne pomnim že kako je bilo prej. Danes pravimo: »... ah! brez novic, vse po starem ...«, in to kar iz navade. Sicer, ce pomislim, ta trditev drži le do neke mere, vse je odvisno od tega, kaj je zate in zame »staro«, za katero obdobje gre primerjava in seveda na kateri zorni podlagi temelji vsa ta naša analiza. Ce pogledamo na leto 1900 lahko potrdimo, da nicesar ni tako kot je bilo tedaj, ce se osredotocim na cloveštvo oziroma na bitje kateremu pravimo clovek. Ce se premaknemo samo za osemnajst let - se pravi 1918 - pa bi si skoraj upal reci, da smo dandanes na istem. Kolo zgodovine se obraca in vsake toliko casa tudi ponavlja. Kljub vsem napredkom smo v bistvu še vedno isti. Tako se dogaja tudi z našo organizacijo. Glejte, obnavljamo se in se usposabljamo, da bi tudi bili zanimivi za ta »novi svet«; skušamo biti povezani v tesno povezanem svetu. Obdržati stike z našimi rojaki, somišljeniki, prijatelji in morda - zakaj ne? - pridobiti tudi nove clane, razkropljene po vsem svetu. V tem smislu še vedno vztrajamo na stališcu, kakor so si zamislili naši predniki tistega daljnega 20. februarja 1954. Je tudi veliko tistega: »nic vec ni kakor je bilo«. Tudi to si lahko morda delno ocitamo. A istocasno nam mora biti v tolažbo, da smo še vedno živi in da nadaljujemo pot po njihovem zgledu. Vabim vas torej k sodelovanju, da se opogumite in napotite z nami iz domoljubja in ponosa do korenin, saj se po naših žilah pretaka slovenska kri in podedovali smo dedišcino mocne kulture. Ne glede na to kje bivamo - kjerkoli na tem svetu - ce nam je mar za slovenstvo in smo ponosni na to, bomo lahko še vedno, kot posamezniki, to delili in širili; a veliko bolje je, ce to storimo s skupnimi mocmi. Novosti o našem delu lahko sledite po instagramu in po e-pošti. Z nami se lahko povežete po facebooku in preko e-pošte. Bodite pozorni, ker smo tik na tem, da otvorimo spletno stran ter naš youtube kanal. Seveda to je še vedno samo dodatek tistemu kar je bilo od vsega zacetka do sedaj. Nadaljujemo z fizicno obliko revije »MEDDOBJE« ki ji lahko sledite tudi v digitalnem formatu in prav tako tudi naš porocnik »GLAS«, ki ima tudi svojo digitalno obliko. S tem obljubimo, da bomo, kakor že omenjeno, bolj tesno povezani z vami in skupaj gradili most kulture, ki nas bo peljal k našim koreninam in v našo prelepo Slovenijo, ki letos slavi svojih 30 let svobode in neodvisnosti. skakcija ska.novice@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija skakcija@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija PREMIO NAZIONALE DELLE ARTI Violinistka Mojca Jerman je zmagovalka tekmovanja Premio Nazionale delle Arti v kategoriji stare glasbe (Musica per strumenti antichi e voci), ki ga vsako leto v Italiji organizira Ministrstvo za izobraževanje. Prva etapa tekmovanja je potekala preko video posnetkov, vsak konservatorij je poslal svoje kandidate. V finale, ki je bil v nedeljo, 9. maja na konservatoriju v Bologni (Conservatorio di Musica »G. B. Martini«) je prišlo 6 kandidatov, od tega trije pevci, cembalist, lutnjist, ena komorna zasedba s flavto in cembalom, ena vokalna skupina in barocna violina. V finalu je Mojca Jerman izvedla Corellijevo sonato za violino in basso continuo. Mojca Jerman je hcerka Marjanke Kremžar in Marka Jermana. Leta 2015 smo bili deležni njenega talenta v živo ob priložnosti turneje po Argentini s skupino trio Reverie (Mojca Jerman, Tanja Cinc in Katarina Leskovar), ko je nastopil med drugimi tudi v Slovenski hiši na koncertu, ki sta organizirala Slovenska kulturna akcija in sorodna organizacija Zedinjena Slovenija. KOROŠKA POJE Vsako drugo nedeljo v marcu, v Domu glasbe v Celovcu, se že desetletja predstavlja koncert Kršcanske kulturne zveze (KKZ) »Koroška poje«. Letos je, med drugimi vrhunskimi zborovskimi sestavami in solisti, sodelovala tudi Bernarda Fink Inzko. Kot obicajno so bile na sporedu koroške ljudske in umetne pesmi. Ogled koncerta je še vedno na voljo na spletni povezavi. https://youtu.be/nJBD1HFs5ZE LATINSKA AMERIKA O PAPEŽU V torek, 20. aprila je Tone Mizerit, naš clan in urednik Meddobja, govoril pri Društvu katoliških izobražencev o temi, kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža. Predavanje je potekalo po programu zoom in je pri številni publiki sprožilo veliko zanimanje. Latinska Amerika je kontinent katoliške vere, a se nenehno srecava z velikimi težavami. To je govornik natancno opisal v enournem podajanju, ki je bilo deležno priznanja in daljše debate »navzocih«. https://sites.google.com/site/katoliskiizobrazenci S PESMIJO ODPRETI KAKŠNO ZATRJENO SRCE Pravi, da je srecen, ko vidi, da s pesmijo pomaga odpreti kakšno zatrjeno srce in tako priti do cloveka. To je izjavil sedaj že legendarni operni pevec, naš Marko – Marcos – Fink. Ce želite slediti izjemnemu glasu vam v nadaljevanju omenimo nekatere izmed nastopov ali prispevkov letošnje sezone: Spletni koncert Glas življenja 2021, (19. 3. 2021) na https://youtu.be/QbmIu_OC3bE. Koncert Novomeškega sakralnega abonmaja (23.5.2021) - kjer tudi sodeluje Lucas Somoza Osterc - na http://www.youtube.com/watch?v=cyGLzEHSL9E Koncert »Korenine moje domovine« v slovenski filharmoniji (26.6.2021) ROMANTICNA MELODIJA Kljub okolišcinam pandemije se ustvarjalci še vedno navdušujejo in izražajo. To je primer na likovnem podrocju. Izraz polne ustvarjalne energije je naša clanica Irena Žužek, ki uspešno razstavlja v Barilocah (Argentina). V slucaju, da so vas življenjska pota zapeljala v te kraje pod Andi, vam priporocamo, da ne zamudite priložnosti in si ogledate šopek njenih del. Skupinska razstava 2021 - Exposición Tiempo Acumulado, Residente Bistró, Bariloche (muestra permanente en el bar junto a otros artistas barilochenses) Samostojne razstave 2020 - 2021 - Exposición Entre dragones. Consultorios de Esecialidades Médicas Morales. Bariloche (en curso) 2021 - Expo Popurrí Cromático III, Mi Rincón, Dina Huapi, Río Negro (en curso) 2021 - Expo permanente en Nativo Boutique Hotel, Bariloche (habitaciones y restaurante) ZANIMIVOSTI SLOVENSKEGA JEZIKA Ob 30. letnici osamosvojitve si oglejmo bogastvo našega jezika; kaj lahko povemo v knjižni obliki in kako lahko isto izrazimo tudi v narecju ... Knjižno slovensko: Danes sem si kavo prevec sladkala. Mariborsko: Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, cuj. Ljubljana – »srednješolski izraz«: Dons sm si kofi cist ful pošugrala. Koroško: Matr sn s swadek kafe naredwa. Prekmursko: Gnes san si kavo prevec pocukrala. Prleško: Gnes sen si kofe vünta prevec pocukrala. Gorenjsko: Dons sm s'kofe cist prevec ucukrowa. Kraško: Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku! Idrijsko: Ma, dans sm si kafjee prevec cukrala. CIKLUS POGOVOROV ZA NAŠE ROJAKE V AVSTRALIJI Aprila meseca se je uresnicil pricetek projekta ciklusa v pogovorni prosti obliki za naše rojake v Avstraliji. Ker današnji svet - kljub vsem oviram zaradi pandemije - omogoca, da se preko raznih medijev povežemo, je tokrat za to poskrbela radijska oz. multimedijska postaja SBS. Do sedaj sta bila izvršena le dva pogovora in sicer kako živimo Slovenci v Argentini in ob dnevu svetovne poezije. https://www.sbs.com.au/language/slovenian/audio/kako-zivijo-slovenci-v-argentini?fbclid=IwAR1IOGvudzTjbkupntG5K_JQSCyxGU_JptEFsvF6bsgwNoGvTL0Bps3NH6s https://www.sbs.com.au/language/slovenian/audio/damian-ahlin-ob-svetovnem-dnevu-poezije?cid=lang%3Asocialshare%3Afacebook&fbclid=IwAR3bzr2MDMD6plzNiDhqIN0ueviJbRk00q8eskTkR5UgRpUdajfd4NA_n5A LEPA MLINARICA Zimski cas in premor pri nastopih pospešujejo druge možnosti pri pevcih. Tako je naš Lucas Somoza Osterc med januarjem in februarjem s kitaristom Žarkom Ignjatovicem za Radio Slovenija, snemal Schubertovo »Lepo mlinarico«. Ce bo vse po sreci, se obeta tudi izdaja zgošcenke. BOŽANSKA KOMEDIJA Letos je za Italijane posebno leto posveceno 700. obletnici smrti Danteja Alighierija. Ce se osredotocimo na datum, je to 25. marca, dan, ki ga strokovnjaki prepoznavajo kot zacetek popotovanja v onostranstvo v Božanski komediji in je potemtakem posvecen italijanskemu pesniku. Tokrat smo se tudi Slovenci pridružili slavju. Na ta dan so pri Celjski Mohorjevi družbi organizirali program, s katerim so se hkrati poklonili tudi delu prevajalca dr. Andreja Capudra. Pri bogatem programu s spevi in mislimi so sodelovali: Pavle Ravnohrib, dr. Igor Škamperle, Neža Lesar (Gimnazija Celje - Center), Gašper Kvartic, Karel Bolcina, dr. Jadranka Cergol, dr. Leon Oblak, dr. David Bandelj, Polona Rodic, dr. Aleš Maver, Tone Kregar, Lea Pavlic (Gimnazija Franceta Prešerna), Vika Trebicnik (I. gimnazija v Celju), Kristian Koželj, Zarja Nemec (I. gimnazija v Celju), Sonja Mlejnik, Katja Cater Oblak (Gimnazija Franceta Prešerna), Tatjana Rojc, Andrej Arko, Erika Jazbar, dr. Anton Šepetavc (ravnatelj I. gimnazije v Celju), dr. Miran Špelic OFM, Ariana Hodžic (Gimnazija Celje - Center), dr. Miran Sajovic, dr. Tomaž Onic, dr. Miha Pintaric, Mateja Gomboc. LETO JOSIPA JURCICA Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kulturo letošnje leto razglasila za leto Josipa Jurcica. Letos namrec mineva sto štirideset let od smrti Josipa Jurcica - slovenskega pisatelja, pesnika in novinarja, avtorja prvega slovenskega romana »Deseti brat« in enega izmed osrednjih kulturnih in politicnih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi in odšel v vecnost 3. maja 1881 v Ljubljani. Obcina Ivancna Gorica je za to priložnost pripravila otvoritev leta Josipa Jurcica s posnetkom katerega si lahko ogledamo na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=QUunczXZ320&t=12s NAGRADA DRŽAVLJAN EVROPE 2021 Kot vsako leto se zbirajo nominacije za to nagrado. Letos sta predlagana brata Slavko in Vilko Avsenik, in sicer za njun doprinos k povezovanju med Slovenci doma in v zamejstvu, ter med narodi Evrope in izven nje. Kljub temu, da je slovenska glasba zaslovela preko njunega kvinteta s pevci, se poleg tega že tri desetletja nezadržno širi preko vseh možnih zasedb - zborov, pihalnih godb, komornih in simfonicnih orkestrov in tako svojo lepoto z veseljem združuje tako ljubiteljske kot profesionalne glasbenike z njihovo vedno širšo publiko. Kot ansambel so se namrec že pred leti zapisali v Guinessovo knjigo rekordov kot najbolj plodoviti v folk glasbi. Bratoma Avsenik v cast pa je tudi podatek, da sta bila tedaj najbolj izvajana skladatelja folk glasbe v vsej srednji Evropi. V Sloveniji so nagrado v preteklih letih med drugimi prejeli dr. Alojz Rebula, Boris Pahor, dr. Lovro Šturm in Drago Jancar. IN MEMORIAM TONE KRŽIŠNIK Prav gotovo se spominjate tistega 14. maja 1994 ob predavanju dr. Gogale; to je bila njegova edina samostojna razstava v prostorih SKA. Še prej in tudi v nadalje, je sledilo nešteto skupinskih razstav. Nekatera njegova dela krasijo tudi stene Rožmanovega doma v San Justo - v buenosaireškemu predmestju. Njegovi modeli so oživeli prijetno na papirju, res izredno lepi in realni so motivi, ki jih je našel v okolici njegove ljube Škofje Loke, po dolgih desetletjih zdomstva; in v Barilocah (Argentina). Tone Kržišnik se je rodil v Šempetru pri Novem Mestu 13. decembra leta 1932. Ker je bil njegov oce ucitelj je družina živela po razlicnih slovenskih mestih, zadnja leta pred odhodom v Argentino (1948) so živeli v Škofji Loki, kraj, ki mu je ostal globoko v srcu. V Argentini je bil ucenec umetniške šole SKA. Mnogo slovenskih rojakov je portretiral. Ker se v olju ni vživel (veckrat je omenil, da »olje mi ne leži«), je uporabljal vedno akvarele. Motivi so bili raznoliki: pokrajine, polje, drevja, narava. Zadnja leta se je posvecal barvitim šopkom rož. Letos 29. marca nas je zapustil. Za vsa ta plodovita leta, naj mu Bog da nebesa. IN MEMORIAM FRANCE PIBERNIK Rojen 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi, je odšel v vecnost 21. aprila 2021. Bil nam je zelo naklonjen in socuten, sledil je delu naših literarnih ustvarjalcev in po osamosvojitvi skušal, da se njihova dela objavijo v Sloveniji. V otroških letih si je hudo poškodoval desno roko toliko, da se je moral nauciti pisati in tipkati le z levo roko. Bil je zelo nadarjen, študiral je slavistiko, in diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani leta 1955. V prejšnjem režimu je bil vseskozi zasledovan zaradi raziskovanja književnih del »zamolcanih« pesnikov in pisateljev, zlasti Franceta Balantica. Zelo rad je imel pesniško oblikovano besedo. Sam je pisal pesmi. V njegovem delovnem opusu lahko omenimo monografije Franceta Balantica in Karla Mauserja, pogovor s pisateljem Zorkom Simcicem ter biografsko pripoved o Francetu Balanticu. Objavljena dela Franceta Balantica: (Zbrane pesmi, Tihi glas pišcali, Muževna (sem) steblika), Ivana Hribovška: (Pesmi, Himna veceru), Vladimirja Kosa: (Cvet, ki je rekel Nagasaki), Franceta Papeža: (Izbrane pesmi), Rafka Vodeba: (Srecanja in pogovori), Vinka Rodeta: (Temno zelenje), Branka Rozmana: (Cas je zreli plod jeseni), med drugimi. Naj mu Gospod za vse bogato poplaca. GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.