Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI
vuMižflvca	UubMa°a
Časopis za trgovino, industrije "c
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje Sho: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D, — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	28.	avgusta	1923.	ŠTEV.	100.
Sovietizacija marke.
Premalo se zavedamo, da je propast Nemčije svetovno - gospodarskega pomena in da bo to enkrat čutil ves svet; tudi mi. Katastrofa nemške marke je v zvezi s kata-strofo rnblia eden najvažnejših čini-telje njega življenja sveta. Zato je zanimanje za marko ali rubelj več kako'r pa samo zanimanje za kakoršnokoli valuto.
Marsikdo je mislil, da se da brez-primerno hitri padec marke, odkar je prekoračil dolar 100.000 marčno mejo, razlagati samo z močno in trajno sovražno intervencijo na inozemskih deviznih trgih. Res je, da so Francozi malo pomagali, a to ni odločilni vzrok, da se je vrednost marke približala ničli. Vzrok zmanjšane vrednosti je Poruhrje, vzrok velikanske brzine je pa poleg brezupnosti zunanjepolitičnih razmer in ■zgledov način, kako je Nemčija ta boj vodila in ga še vodi gospo-darskopolitično, finančnopolitično in, recimo, deviznopolitično. Nemčija se v novo situacijo kar ni mogla vdati, orijentacija javnega mnenja je ovirala bistroumne politike in časnikarje v vsem prizadevanju, da bi postavili politični program in politično ter gospodarskopolitično tak-iiko na bolj stvarno podlago. Ponavljale so se napake iz let 1916 do 1918.
Grehi najnovejše preteklosti so tako očividni, da jih nihče ne poskuša prikriti, razen tistih, ki so neposredno odgovorni zanje. Seveda pa danes marsikdo kritizira, kar je še včeraj hvalil. Dosti je gospodarskih politikov, ki do skrajnosti obsojajo devizno politiko državne banke, ki so pa še nedavno principijelno zahtevali, naj bo taka. Sicer pa je bila tudi pot nove devizne politike že od začetka napačna; usodepolna je bila misel, da moremo še sedaj z uplivanjem in reguliranjem trga ter z umetno preskrbo trga zadržati padec marke. Prišlo je prav narobe. Katastroto marke je vse to nazad-njaštvo samo izredno pospešilo in poostrilo. Najprvo so poskusili podpreti marko s tem, da so dali vsakemu toliko deviz, kolikor jih je hotel. Sicer so to postopanje predolgo nadaljevali, a bilo je vsaj logično.
Nato so pa hoteli držati kurz s tem, da so nakupovalcem deviz dovolili le malenKosten del tega, kar so za-hievali, sicer jim pa prepovedali nabavo tujih plačilnih sredstev drugod. To je bilo že tehnično nemogoče. Ce domačini na Nemškem na edinem dovoljenem trgu praktično niso mogli nakupovati deviz in je bila na istem trgu papirna marka za ino-zemce nenakupljiva, potem je morala pasti marka v brezdanjost. Saj ji je takorekoč državna banka sama odrekla prometno možnost. Kako naj ji jo prisodijo drugi, kako naj ji pripišejo kakšno vrednost? Naravna in neogibna posledica je bila ta, da so vsi oni, ki so morali imeti v Nemčiji devize ali pa so si jih želeli imeti, ponudili marko v vsaki poljubni množini, da bi jo obdržali; na drugi strani je pa zanimanje inozemstva za nakup marke postalo skrajno majhno. Večkrat slišimo na Nemškem naivno vprašanje, če se je gospodarski in politični položaj res za desetkrat poslabšal, odkar je vrednost marke za desetkrat padla. In ker se ni, mislijo, da je vendarle Francija z velikimi prodajalnimi manevri vrednost marke zmanjšala. Pozabijo, da je med onima dvema kurzovna banka sama napravila marko tako malo vredno.
Izločenje marke kot valutarične kvalitete je v zadnjem času škodovalo tudi notranji porabnosti nemškega papirnega denarja. Tu notri tiči bistveni vzrok jako nevarne poostritve socijalnega in notranjepolitičnega položaja. Samoobsebi se gospodarski položaj v zadnjem času ni bistveno poslabšal; zaposlenost in izvoz sta poleti celo izdatno napredovala. Nagib k avgustovi krizi na Nemškem je bil izključno le denaren; po zadnjih poročilih je kriza v glavnem premagana. Še v prvih tednih po polomu podporne akcije za marko se je zunanja zmanjšana vrednost na znotraj bolj malo poznala. Samo cene importi-ranega blaga so takoj poskočile in sicer primeroma z dolarjem. Vse drugo je šlo bolj počasi. Takrat je preteklo več tednov, preden se je kurz dolarja podvojil in potrojil, in potem zopet več tednov, preden so
Dr. R. Marn :
Po našem morju.
(Nadaljevanje.)
Saj obstoji še dosti zadrug ravno v tem pogledu in lahko rečem, da je to glavna zasluga pokojnega dr. Kreka, vendar jih je še veliko predalo. Posameznik ima ali kos vinograda ali kos vrta z oljkovimi drevesi oziroma masalimami, kakor Hn Dalmatinec imenuje. Za obde-tovanje vinograda, kakor tudi za rjbarenje, dalje za prenašanje in ra-‘iniranje olja rabi denar in tega nima. Kriza glede prodaje vina v Dalmaciji je splošno znana. Med svetovno vojno so izostali prejšnji odjemalci, tako v inozemstvu, kakor iudi v krajih, ki so prej pripadali Avstriji, n. pr. Češka, Nižje Avstrijska, a so zdaj za nas inozemstvo. Vsaka teh držav ima luksusno carino na uvoz vina in zato se tudi v Sloveniji bridko občuti vinska kriza, ker naše vino ne dobi odjemalcev v inozemstvu. Še hujše je pa v Dalmaciji, ker dotični, ki imajo vino-9rade, žive takorekoč samo od niih dohodkov, dočim pridelajo naši
manjši vinogradniki tudi drugi živež, da ne gladujejo naravnost. Tu-bi torej nove zadruge najbolj priskočile na pomoč, kajti dalma-tinsko vino je v naši državi najmoc neiše in njegove špecijalitete najboljše. O tem lahko pričamo vsi tisti, ki smo se udeležili potovanja, o katerem sem pisal.
Drugi predmet je olje. Tudi tukaj manjka racionelnega izkoriščanja, o čemer smo se sami prepričali. Videli smo n. pr. da ima cela vas en skupni vrt, na katerem rastejo na gosto masline (oljkova drevesa). Vsak seljak ima v tem vrtu nekoliko dreves, ki jih skrbno čuva kot zaklade. Ko dozori sad, ga doma prav primitivno prešajo in niti ne povem, kako.
Kajpada obstoji več oljarskih zadrug in tam kjer so, je bolje, ker imajo moderne stiskalnice in tudi priprave za čiščenje. Vendar zadruge niso mogle obvladati komerciel-no stran, zlasti v tem pogledu, da bi konkurirale italijanskemu olju Za oljarske zadruge je zato obstojala v Zadru centrala z velikim skladiščem, ki je zbirala olja, jih čistila in potem prodajala. Centrala v Za-
I se notranje cene spremembi popolnoma prilagodile. Danes je pa hitrost notranje zmanjšane vrednosti skoraj popolnoma ista, kakor pa hitrost zmanjšane vrednosti na zunaj. Približno v istem času, kakor se je podesetoril kurz dolarja, so se podesetorile tudi cene, in če je šel dolar v dveh dneh za 50 ali 75% gor, so šle skoraj v isti izmeri gor tudi cene v trgovini, ne le v veliki, temveč tudi v mali. V veleindustriji in veletrgovini se je v zadnjem času uveljavila skoro brez izjeme stroga in precizna kalkulacjia v zlatu. — O tem smo v Trgovskem listu ope-tovano govorili in rekli, da bo tako prišlo in da mora tako priti. — Tukaj je torej vstričnost valutaričnega gibanja in gibanja cen že kar podana. Preko tega se je pa tudi vse drugo gospodarstvo, ki ima opraviti z denarjem, dol do kramarja in brivca, navadilo na računanje v zlatu, seveda ne natančno. Tako nekako približno se dvigajo cene tudi tukaj, kakor je pač označen zadnji kurz v časopisih. Da je vse io v nasprotju z odredbami o navijanju cen, ki so na Nemškem še zmeraj v veljavi, seveda nikogar več ne moti.	,
Ko se je začel ta najnovejši razvoj, so začeli tudi delavci boj za plačo po indeksu. Po dolgem re-šetanju in obotavljanju so jo v principu tudi dosegli. A plača po indeksu je danes že premajhna, razvoj je šel preko tega. Edini izhod je splošen prehod k računanju v zlatu, tudi pri plačah — glej drug naš tozadeven članek. — Tako tudi pri kontih denarnih zavodov in pri davkih. Popolno ozdravljenje seveda tudi s tem ni omogočeno, to bo prinesla politika. Prim. članek o marki v Trg. listu od 19. junija.
Opazke k Ljubljanskemu velesejmu.
Ravnatelj trgovske akademije g. dr. L. L. Bohm se je mudil pretekli teden kot delegat ljubljanskega velesejma v Beogradu z nalogo, da povabi vse ministre in druge visoke državne funkcijonarje, vse uglednejše predstavnike gospodarskih krogov ter direktorje dnevnikov na obisk lil. ljubljanskega velesejma.
dru je prešla v italijanske roke in odtedaj je predelovanje olja nazadovalo. Primanjkuje tvornic za eks-trahiranje olja, zato ima dalmatinsko 9l)e, ki je samo na sebi izborne kvalitete, vendar za nekatere neprijeten okus, ker diši.
Veliko olja in sicer finega se rabi za konserviranje rib (sardin), Industrija za konserviranje rib v olju je Precej razvita, predvsem je omeniti delniško družbo »Sardina« v Splitu, h’ ima pet takih tovarn, vseh skupaj Uh je v Dalmaciji triindvajset.
S tem pfeidem na ribarstvo. Dalmacija je kakor ustvarjena za ribar-s»vo in je recimo v letu 1907 ulovila 12 milijonov kilogramov rib. Ali kakor v drugem, je tudi tu strahovito nazadovala in v letu 1921 se je ulovilo le 2 in pol milijona kilogramov rib. Največji vzrok nazadovanja je Pomanjkanje dobrega ribolovnega orodja, ki si ga siromašni ribarji ne morejo novega nabaviti. Poleg ribolova se je skoro povsem opustilo tudi racionelno gojenje rib in v tem pogledu se šele v zadnjem času boljšajo razmere, ker je Zadružni savez v Splitu prevzel nalogo, da združi v to svrho obstoječe ribarske
Delegat je bil povsod sprejet z največjo ljubeznivostjo in se je povsod pokazalo največje razumevanje važnosti te gospodarske prireditve.
Vsi faktorji, katere je posetil g. delegat, so si popolnoma v svesti velikega narodno - gospodarskega pomena velesejma v obče, ljubljanskega velesejma pa posebno za na-rodno-gospodarski pokret cele Jugoslavije.
Posebno se mora še naglašati, da so skoraj vse ličnosti, s katerim je g. delegat govoril, s povdarkom na-glašale velevažnost ljubljanskega velesejma za medsebojno spoznavanje in važnost sejma, kot enega najeminentnejših sredstev za poglobitev državne ideje.
Tembolj se moramo zato čuditi nečuvenemu izbruhu nam nepojmljivega ozkosrčnega šovinizma, kakor si ga je dovolil neki beograjski list.
Prepričani smo, da bodo vsi razsodni in trezno misleči krogi v Beogradu tako postopanje enoglasno obsodili in pričakujemo, da morda merodajni krogi tudi tozadevno podvzamejo potrebne korake, da se tako pisarenje, ki bi moglo imeti za ureditev naših notranje političnih in gospodarskih razmer mnogo vecie posiedice, nego si jih najbrže ne more predstavljati pisec inkriminiranega članka, prepreči.
Tudi smo prepričani, da pisarenje tega lista, kateremu noben resen človek ne pripisuje niti najmanjše važnosti, ne bo našlo nikjer odziva in da bo vsak razsodni čitatelj vedel, kakšen namen imajo taki član-ki in kaj naj si o njih misli._______
Gradbena razstava v Mariboru.
Prostorna Prešernova ulica je bila namenjena gradbeni razstavi. Vsled raznih že omenjenih nepritik se je te razstave udeležilo le troje gradbenih podjetij in tovarna umetnega škrilja »Komenit«. Po svojem paviljonu in napisu že daleč vidno stavbno podjetje ing. dr. Kasal (centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru pod vodstvom arhitekta MLillerja) je poleg drugih načrtov razstavilo v modelu predočeno vilo Ausch v Krčevini. (Pg. Ausch, član delniške družbe »Drava« je bil prvi
zadruge. Ribe se konservirajo ali s soljenjem ali v olju, dočim prebivalci za svojo porabo ribe suše.
Od prirodnih pridelkov Dalmacije so kot specialitete znane neke vrste višnje, ki zavzemajo pod imenom maraška skoro prvo mesto na svetovnem trgu. Na trg pride ali sveža ali posušena, najbolj nam je pa znana kot liker maraskino. V Dalmaciji obstoje stare in dobre firme za izdelovanje likerjev.
Dalmacija obiluje vsled svojega skoro tropičnega podnebja na zdravilnih zeliščih in rastlinah, med katerimi je najvažnejša kultura buhača. Buhač je naša kresnica, ki jo zaljubljeni ljudje tako radi porabljajo kot orakel, če jih ljubi ljubljeno bitje. Le to je razlika, da naša kresnica nima kot zdravilno zelišče pomena, dočim se buhač rabi v obliki prahu kot sredstvo za uničevanje mrčesa in muh, tako v stanovanjih, kot v poljedelstvu za obrambo kulturnih rastlin pred mrčesom. Rabi se tudi že v obliki esenca. Producira se buhača, t. j. suhega cveta okrog 130 vagonov, kar znači jako veliko, ker stane 100 kg tega cveta do
15.000	Din.	(Konec sledi.)
član kreditne in siavbne zadruge »Moj-mir«, ki si po tvrdki Kasal gradi moderno vilo na gričku nad Tomšičevem drevoredu). Model, ki vzbuja mnogo pozornosti, je delo arhitekta Miillerja. Poleg tega pavilijona se nahaja razstavni pa-vilijon stavbnega podjetja Acceto in drugovi. To podjetje je kakor znano, staro ljubljansko podjetje, ki iina svojo podružnico v Mariboru. Zelo lično opremljeni pavilijon vzbuja zlasti pozornost Ijubljančanov, ker najdejo v njem mnogo stavb in načrtov izvršenih v Ljubljani. — V tretjem tudi okusno opremljenem pavilijonu je domača mariborska stavbna tvrdka R. Kiffmann, poleg raznih stavb je razstavila tudi projekte za gradbeno loterijo. Načrti so bili od posebne jury kot prvotno odobreni. Razstavljalci gradbene stroke so postali tembolj znani, ker so bili edini, ki so pokazali, da imajo smisel za razstavo.
Gotzova dvorana nudi obiskovalcem mariborske razstave marsikatero znamenitost. Tu imamo na izbiro tehtnice (tvrdke Ussar), lične vozove (Stoužko, Pergler, Vozel, Ferk, Lešnik), Prvo jugoslovansko žično industrijo v Celju, kovinotiskarsko industrijo, Nipič, električno industrijo, Melistroja, strojno stavbeno tovarno in livarno zvonov, inž. Buhi, izdelovalnico brusilnih in likalnih kolut, Arbeiter, stavbeno kleparstvo, Rataje, Grebenc i dr., ključavničarstvo, zlasti dobro zastopano kotlarstvo, Glumač, Tomožič, izdelke vrvarne in ko-nopnine, Adamič, elektro-mehanične izdelke, Počivalnik in drugi,Kovinske izdelke, Wudlcr. Ta del rastave bi bil še bolje obiskan, ako bi se nahajal na pri-mernejem prostoru v ožjem stilu z glavnim objektom.
III. Ljubljanski velesejm
od 1. do 10. septembra 1923.
Sejmišče Ljubljanskega velesejma obsega 40.000 kvadratnih metrov, na katerem se nahaja 8 velikih in okrog 60 manjših paviljonov. Sejmišče leži v najlepšem delu Ljubljane pod Tivolskim parkom ob Gosposvetski cesti ter je od vseh strani obkroženo z divjimi kostanji. III. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil pod kraljevim pokroviteljstvom, bo prekosil vse dosedanje. Uprava velesejma je storila vse, da bo ta prireditev v resnici izraz in slika naše gospodarske moči, katera naj pokaže svetu cvet naše industrije in trgovine cele države.
Sejmišče je do zadnjega kotička zasedeno ter bo postavilo 748 raz-stavljalcev, med temi 148 inozemskih veletvrdk.
Blago bo razstavljeno v 21 velikih skupinah. Zato koristi vsak samemu sebi, ako obišče to prireditev, ker se tukaj vsakemu nudi prilika, da najugodnejše kupi iz prve roke. Posebno lepo priliko daje velesejem obrtnikom in kmetovalcem. Poljedelski, kakor tudi drugi stroji bodo ves čas velesejma obratovali, tako da bo vsak videl njihov učinek in se o njihovem delovanju na licu mesto prepričal.
Permanentna legitimacija, ki upravičuje posetnika na polovično vožnjo in vedno prost vstop na sejmišče, stane 50 Din in se dobi pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Uradu L)ubljanskega velesejma. Vstopnica za enkraten obisk pa se bo dobila za 15 Din ob vhodih na sejmišče.
Iz telefonskih predpisov.
PREDPISI GLEDE PRIVATNIH ;	TELEFONOV.
Vsakdo ima pravio, da na svojem posestvu zgradi telefonsko mrežo in ne plača za to nobenih taks. Ako po kdo želi svojo telefonsko napravo razširiti preko mej svojega posestva, torej preko javnega ali drugega privatnega posestva, mora vložiti na poštno upravo prošnjo za zgradbo zveze, kateri je priložiti tudi dovoljenje interesiranih privatnih strank, preko katerih posesti naj bi zveza vodila. Zgradbo lahko tudi interesent sam izvrši pod državnim
nadzorstvom ali pa mu jo izvrši država proti plačilu stroškov. Prošnji je priložiti skico željenih instalacij v dveh izvodih, kjer je treba navesti število aparatov in dolžino linije. Za take zveze preko tuje posesti mora plačati lastnik za vsak aparat, ki se nahaja na taki liniji, letno naročnino 50 Din. Od tega so izvzeta samo železniška podjetja. Ako je taka telefonska naprava v zvezi z državno telefonsko mrežo, se smatra prvo postajo za centralo, nadaljne aparate pa za vzporedne postaje. Za zgradbo električnih signalnih zvoncev se ne plača nikakih taks.
PODCENTALE IN POSTRANSKI APARATI.
Pomožna centrala, kakor tudi postranske postaje in vzporedne aparate se sme urediti samo na prostoru, ki stoji izključno na razpolago naročniku prve postaje. Drugim osebam se sme dovoliti telefonska zveza potom postranskih aparatov in postaj preko tujih glavnih postaj samo izjemoma in to le z odobre-njem poštnega in brzojavnega ministrstva, ki tudi v vsakem slučaju posebej vsakemu naročniku določi višino naročniške takse. Postranski aparati se smejo instalirati samo v isti zgradbi in na istem zemljišču, kjer se nahaja pomožna centrala, odnosno prva postaja,^ vzporedne postaje pa se lahko inštalirajo tudi v drugih zgradbah, ki se ne nahajajo na istem zemljišču, kjer se nahaja prva postaja.
Ako želi naročnik uporabljati telefon iz različnih prostorov, lahko dobi pomožno centralo. Vsaka naročniška postaja s katero je zvezan postranski aparat, se imenuje pomožna centrala. Ako se postranski aparat nahaja v trgovini ali v kavarni ali pa v kakšnem drugem prostoru, kjer bi se moralo za njega plačali višjo pristojbino, kakor pa v privatnem stanovanju in ako se nahaja glavna postaja v privatnem stanovanju, potem se mora postranski aparat plačati isto pristojbino, kakor da bi bila glavna postaja instalirana v trgovini, kavarni itd. Ako se postranski aparat ne nahaja v isti zgradbi in na istem zemljišču kot glavna postaja, potem je treba za vsako tako postransko postajo plačati enako takso za instalacijo, kod za glavno postajo. Naročnino pa se plača z ozirom na to, kje je aparat instaliran. Naročnik, ki ima pomožno centralo izven notranjega področja pošte, mora plačati tudi kilo-metersko pristojbino za vzdrževanje kakor tudi faktične stroške za priklopitev._________
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba »ILIRIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.
Telefon št. 220.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Naše tovarne lanenega olja bi bile v stanju, ako bi delale s polno kapaciteto, krti celo tuzemsko potrebo in bi še imele prebitek za izvoz. Vsled konkurence holandskega olja pa naše tovarne niso v stanju, da bi uvažale inozemsko seme, ker bi jim potem olje prišlo predrago. Na Holandskem se prideluje olje na veternih mlinih za olje, tak oda jih izdelata takorekoč nič ne stane.
Kvaliteta našega domačega olja, to je olja iz domačega lanenega semena je izvrstna in je veljajo svo-ječasno za najboljše olje. To velja še sedaj, v kolikor ne prihaja v promet razredčeno s cenjšim oljem. Ta način velja falsificiranja z razredče-njem bi bilo treba prepovedati in -kaznovati, pa bodisi da se to dela z domačim ali s tujim oljem. Iz kupljenega lanenega olja izdelujejo naslednje tvrdke laneno oljnati firnež, kit in ojlnate barve z oljnatim fir-nežem pomešane ter poleg tega tudi lake:
V	Beogradu je tovarna g. Dimitrija M. Beriča, ki je v stanju izdelati
okrog 200 vagonov oljnatega firne-ža, ter 20 vagonov kita za okna. Olje je dobival iz tuzemstva ter tudi s Holandskega. Sedaj je olje drago ter stane 100 kg 36 holandskih goldinarjev. En holandski goldinar pa pride na 35.50 Din. Poleg tega izdeluje ta tvrdka tudi letno 10 vagonov lakov.
V Zagrebu je tovarna za lake Mo-ster d. d., v stanju izdelati letno 24 do 30 vagonov lakov in lakovih barv ter 10 do 15 vagonov v firnežu mešanih barv, 40 do 50 vagonov kuhanega firneža in 10 do 12 vagonov steklarskega kita.
V Subotici imamo tovarno za fir-neže in lake Geze Kleina, z letno kapaciteto okrog 60 vagonov lakov in firnežev ter 30 vagonov lako-vega firneža.
V Ljubljani se nahaja tovarna lakov in bavr Medic, Rakovec in Zanki. Produkcijska kapaciteta znaša za laneni firnež letno 40 do 45 vagonov, za kit za okna 110 do 120 vagonov ter 10 do 15 vagonov lakov. Izdeluje pa sedaj letno 18 do 20 vagonov firneža, 30 do 35 vagonov kita za okna in 7 do 8 vagonov laka.
V	oljnatem firnežu drobljenih barv so v stanju izdelati 60 vagonov na leto, izdelujejo pa jih samo 12 do 15 vagonov. Laneno olje kupujejo 40% v tuzemstvu, 60% pa ga dobivajo iz Holandskega. Poleg te se nahaja v Ljubljani tovarna oljnatih barv in lakov »Orient«, ki producira letno okrog 10 vagonov v firnežu mešanih barv ter okrog 10 vagonov kita za okna. Firnež kuhajo sami iz lanenega olja. V slučaju potrebe bi bili v stanju producirati dvakrat tako veliko množino. Lakov ne izdelujejo.
Poleg teh navedenih tovarn se nahaja še mnogo trgovcev, ki izdelujejo steklarski kit, ali pa v majhnem obsegu kuhajo firnež odnosno navadne lake. Iz gornjega je jasno, da so naše tovarne v stanju kriti potrebo na lakih, oljnatih barvah in steklarskem kitu z ozirom na svojo kapaciteto.
Imamo dve vrsti lakov in sicer alkoholnih in lakovih firnežev ter celuloidnih lakov itd.
Alkoholni laki se sestavljajo iz rastoka smole v alkoholu, lakovi firneži pa so zmes smole, terpen-tinovega olja in oljnatega firneža; celuloidni laki obstojajo v rastoku nitroceluloze v amilacetatu; asfalf-ovi laki so razstop asfalta v terpen-tinskem olju ali bencolu, bencinu itd.
Kako stojimo s surovinami za la-kove in mešane barve? Alkohola imamo v državi dovolj. Izmed smol imamo samo nekoliko kalofonija, ki se dobiva v Poreču pri lerpentin-skem olju. Ko bo začela obratovati tovarna za terpentinsko olje v Više-gradu, ga bomo imeli zadostne množine razen finejših vrst. Isto velja tudi za terpentinsko olje. Ostale smole se morajo uvažati. Rezint>ti so izdelani iz smole, soli, smolne kisline in kovin, ki se uporabljajo za izdelavo alkoholnih lakov in za sikative ter se deloma izdelujejo v tuzemstvu, povečini pa se uvažajo. Prstenih barv glavnih vrst imamo zadosti. Kemične barve se deloma že izdelujejo in se bodo v čim večji meri izdelovale v tuzemstvu, a sedaj jih še deloma uvažamo. Asfalt se nahaja v državi, pa se tudi še uvaža. Bencol se pridobiva v tuzemstvu, a ga tudi uvažamo. Z upeljavo plinske razsvetljave se ga bo lahko več izdelalo, odnosno, ko se pri nas zgradijo tovarne za koks. Kitajsko lesno olje se pri nas ne izdeluje, marveč ga uvažamo iz Kitajskega. Nitroceluloza in amilacetat se uvažajo, toda v kratkem se bo začelo z izdelavo amilacetata pri nas.	(Dalje	sledi.)
S&išS S sS <3 ssssssssssa
>Bl)DDHA< r 	—3
-ti)
TRADE MRriK     _____
a®?
Trgovina.
Konzulat češkoslovaške Republike v Ljubljani opozarja na naredbe vlade ČSR z dne 14. junija 1923, katera objavlja, da se Državni žitni zavod in vse njegove podružnice nahajajo v likvidaciji. Kdor bi nameraval uveljavljati svoje zakonite pravice proti uvedenemu zavodu, temu so vsi bližji podatki zakona na konzulatu ČSR v Ljubljani v pogled na razpolago.
Mednarodna trgovina čaja. Na čajnem tržišču rastejo cene. Največji interes vlada za kitajske čaje. Prve pošiljke nove letine so sedaj že došle in vidi se, da je ta kvaliteta, dasi ne doseže kvalitete letine preteklega leta, vendar povprečno dobra. Cene so znatno narasle osobito za čaj prve bire, ki je najboljše kakovosti. Porast je povzročilo dejstvo, da so čaj prve bire takoj razprodali, in da se zahteva danes za blago druge bire, mnogo večje cene nego so' pred par tedni zahtevali za blago prve bire. K temu pride še okol-nost, da so na kitajskem zopet izbruhnili politični nemiri, radi katerih se dvomi, ali bo sploh mogoče ukrcati večje množine čaja. Pri teh razmerah ni nič čudnega, da ne dajo posestniki blaga iz rok in da cene rapidno rastejo. — Tržišče industrijskega čaja ne kaže spremembe. Dovoz letošnjega čaja ie neznaten, deloma zbog zakasnitve le-Gospodarska kriza v Nemčiji. Cene na živilskem trgu so vedno bolj neznosne. Funt margarina stane že 900 tisoč, surovo maslo 1 milijon 700 tisoč, masi 1 milijon, sladkor 2,700.000, moka 320 tisoč in jajca 110 tisoč mark komad. Zveza nemških trgovcev je svetovala malim trgovcem z živili, naj s 3. septembrom odpuste svoje nastavljence in zapro trgovine.
Novost na Praškem vzorčnem velesejmu. (Od 2. do 9. septembra 1923). Ravnateljstvo velesejma poroča, da bode na jesenskem velesejmu razstavljen in javnosti prvič izkazan epohalni izum, »Perpetuum mobile«. Kot gonilna moč za ta stroj se uporablja edino le privlačna sila zemlje. Zanimanje za interesantni izum je v vseh krogih nenavadno veliko.
Trgovinske pogodbe Avstrije. Jeseni se bodo pričela trgovinska pogajanja s Čehoslovaško, nakar bodo sledile konference z Madžarsko in Poljsko. Obstoječi dogovori glede izmenjave blaga ter pogodbe o osebnem in tovornem prometu se nameravajo nadomestiti s popolnimi pogodbami. V septembru odide državni kancelar dr. Seipel v Varšavo, kjer se bodo vršili razgovori o trgovinski pogodbi.
Trgovinska pogodba med Francijo in Čehoslovaško. V francoskem vnanjem ministrstvu je bil podpisan trgovski dogovor med Francijo in Čehoslovaško. Za Francijo sta podpisala dogovor ministrski predsednik Dior, za Čehoslovaško minister Dvoraček in sekcijski načelnik v trgovskem ministrstvu doktor Peroutka. Trgovski dogovor stopi v veljavo dne 1 septembra. Pogajanja za sklenitev tega dogovora so trajala celih pet mesecev, ker je šlo za trgovski dogovor med dvema državama z različnima trgovsko - političnima sistemoma. Francija ne sklepa trgovskih dogovorov s klavzulo o dovoljenju največje prednosti, čehoslovaška trgovinska politika pa temelji ravno na načelu tc klavzule. — Francija ie izjemoma dovolila Čehoslovaški naj več j o prednost nasproti Nemčiji, Avstriji in Madžarski za vse blago, pri katerega izvozu je Čehoslovaška prizadeta.
Uporaba sladkorja v Zedinjenih državah. V teku prvih 6 mesecev v letu 1923 so Zedinjene države uporabile 2 milijona 604.000 ton sladkorja napram
2.672.000	tonam v istem času leta 1922. tine, deloma pa , kar je najvažnejše, zbog pristaniških stavk v Angliji in na Daljnem Iztoku. Kvalitita novega čaja zaostaja mnogo za onim lanskega, kar pa je navadno vedno v začetku sezone. Cene so pod uplivom teh okolnosti deloma nekaj nižje, mora se pa upoštevati, da vsi kvalitativno boljši čaji najdejo lahko kupca tudi po višji ceni. Na tržišču Ceylonskih čajev rastejo cene. Java in Sumatra čaji se drže čvrsto.
Pomen zgornješlezijske industrije za poljsko zunanjo trgovino. Glasom zunanje trgovske statistike je Poljska v letu 1921 mesečno povprečno uvozila
29z iisoč ion, od teh celih 242 tisoč ton 1 te premoga, izvozila le 285 tisoč ton.
V	letošnjem mesecu aprilu pa je znašal uvoz 517 tisoč ton, dočim se je izvoz zvišal na 1 milijon 335 tisoč ton. Te množinske številke dokazujejo, s kakšno intenzivnostjo se je vpeljala Poljska v evropsko zunanjo trgovino in kakšen prevrat je nastopil v poljskem gospodarskem življenju s priklopitvijo Zgornje Slezije. Ta je pripomgola preje na premogu revni državi do tega, da danes premog v velikih množinah celo izvaža. Priklopitev Slezije, te male dežele je omogočila izenačenje dosedaj natorične pasivne poljske trgovinske bilance in bo najugodneje uplivala na stabilizacijo poljske valute.
Graški velesejem. Urad graškega velesejma, ki se vrši od 1. do 9. septembra 1923, je poslal trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nekaj sejmskih legitimacij, ki so po 40 Din interesentom na razpolago v zbornični pisarni. Legi-tiamcije dovoljujejo poljubno čest vstop na velesejm, vozninske olajšave na av-strijsKui železnicah in znižane pristojbine za avstrijski vizum potnega lista.
Obrt.
Shod slovenskih obrtnikov. Deželna ..zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi na veliko zborovanje vseh obrtnikov Slovenije, ki se vrši v soboto dne 8. septembra 1923 ob 10. uri dopoldne v dvornai »Kazine« (prvo nadstropje restavracije »Zvezde« na Kongresnem trgu). Dnevni red: 1. Preosnova zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centralizacije. Poroča gospod Jakob Zadravec iz Središča. 2. Izednačenje davkov. Poroča gospod Ivan Rebek iz Celja. 3. Prisilno zavarovanje obrtnikov »n njih rodbinskih članov zoper bolezen in starost. Poroča gospod Franc Ravnikar, načelnik pokrajinske zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. 4. Uvedba obligatorne mojstrske preizkušnje. Poroča gospod Matej Oblak, načelnik zadruge čevljarjev v Ljubljani. Važnost Točk dnevnega reda zahteva, da se shoda udeleži vse obrtništvo brez izjeme. Zastopane naj bodo po odposlancih vse obrtne zadruge in vsa obtna društva Slovenije. Udeležniki shoda imajo 50% popust na vseh železnicah, •ako si kupijo sejmske legitimacije, ki se prodajajo v vseh večjih denarnih zavodih. Zadruge naj naročijo legitimacije pri Uradu velesejma v Ljubljani. — Obrtniki! Težke razmere nas silijo, da se zberemo vsi v enotno fronto in da zavzamemo napram najvažnejšim stanovskim vprašanjem enotno stališče. Shod je edino letošnje zborovanje celokupnega obrtništva Slovenije, zato je dolžnost vsakega, da se shoda prav tloiovo udeleži.
Denarstvo.
Stanje hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah. Finančna delegacija objavlja uradno, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog in dvigov pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za prvo polovico četrtletja 1923.« v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
Poseben denar za velesejem v Leipzigu. Urad vzorčnega velesejma je dobil dovoljenje za izdajo začasne posebne valute za čas trajanja velesejma.
Promet.
Poštna konvencija z Grško. Beograd, 24 avgusta. Danes je vlada poslala našemu poslaniku v Atenah instrukcije radi zaključka pogajanj z Grčijo o poštni *n brzojavni konvenciji.
Maročitev vagonov. Prometno mini--drstvo je izdalo vsem postajenačelni-*«n naredbo, da smejo naročevati tišine in vojaške osebne vagone samo, : ako položijo kavcijo 200 Din za vagon. ”fcz te kavcije se ne smejo jemati naročnine v obzir in oblast, ki do določenega termina ne uporablja vagona, more kavcijo obnoviti.
Konvencija o južni železnici. Počet-hom prihodnjega tedna se sestanejo v Rimu delegati Italije, Avstrije in naše kraljevine na konferenco, kjer se bo predložila ratifikacija sporazuma, sklenjenega v Rimu v vprašanju južne železnice. Sporazum se bo uveljavil meseca decembra.
Promet na našem Jadranu. »Jadranska plovitba« javlja: Kapetani in stroj--.^*ki so se večinoma že prijavili na služ-
° in vzpostavlja se zopet brodarski ^otnet. V nedeljo, 26. avgusta, ob 18.
odhaja iz Bakra brzi parobrod v Dalmacijo do Gruža, v četrtek ob 18. pa brzi parobrod Bakar - Split. Razen tega vozi vsako nedeljo in četrtek ob devetih parobrod iz Bakra v Senj in na otok Rab, ob torkih in sobotah od devetih zjutraj iz Bakra v Senj, Vrbnik in Su-šak.
Blagovni promet na madžarskih železnicah. V mesecu juniju je bilo predano madžarskim državnim železnicam v popravo 129.215 vagonskih tovorov blaga ali 6.3 odstot. manj nego v maju t. 1. Od predanih vagonov odpade 5.865 na pšenico, 3103 na moko, 1281 na krompir, 28.117 na premog, 15.371 na leseno blago in 28.208 na gradbeni materijah Ostanek je porabljen za različno blago.
Promet z automobili med Francijo in Italijo. Promet z automobili med Francijo in Italijo je znašal v letu 1922: v Francijo se je izvozilo iz Italije 463 vozov, iz Francije v Italijo pa 59. V prvem polletju 1923 je uvozila Francija 6160 automobilov in izvozila jih je 12.563. Največ so jih uvozile zedinjene države: 5600, ki prihajajo takoj za Italijo.
Novo delniško hrodarsko društvo. Ministrstvo za promet objavlja po tiskovnem uradu: Na podlagi rešenja ministrskega sveta z dne 22. t. m., je pooblaščen minister za promet, da se osnuje privilegirano delniško brodarsko društvo. V to brodarsko društvo bo raz-ven tega, da se mu bo prepustil celokupni plovni park, kakor tudi vse obstoječe zgradbe in materijal na osnovi komisijske cenitve, lahko vstopilo tudi srbsko pooblaščeno brodarsko društvo, kakor tudi ostala privatna domača brodarska društva in lastniki brodov s svojim parkom in sicer ravnotako na podlagi komisijske cenitve, ako se zato prijavijo ministrstvu za promet najpozneje do 1. oktobra. To se objavlja zainteresiranim osebam v vednost.
Ofvoriiev začasne pošle in telefona »Ljubljana vel. semenj«. Na razstavišču III. Ljubljanskega velikega semnja se otvori tudi letos začasno pošto in telegraf z nazivom: »Ljubljana vel. semenj«. Pošta bo poslovala od 31. avgusta 1923 do vštetega 12. septembra 1923. Ta pošta bo prejemala navadne in priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma, poštne nakaznice, čekovne položnice in brzojavke. Razen dveh javnih telefonskih govorilnic bo imelo sejmišče tudi lastno telefonsko centralo. Uradne ure pri tej pošti se določijo takole: za blagajniško službo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, za drugo poštno službo pa nepretrgoma od 9. do 18. ure. Na razstavnem prostoru bo tudi primerno število pisemskih nabiralnikov, ki se bodo izpraznjevali po potrebi vsako uro. Pošta bo imela vsak dan večkratno zvezo s pošto Ljubljana L in bo poslovala kot oddelek te pošte. Poštne pošiljke, ki bodo oddane na sejmski pošti, bodo opečatene z žigom, ki ima besedilo: »Ljubljana vel. semenj« in isto v cirilici .
Odobrenje pogodbe o Južni železnici. Beograd, 27. avgusta. Kralj je podpisal in vlada je rafiticirala sporazum, sklenjen dne 29. marca v Rimu glede aranž-mana Južne železnice. Ratificirani sporazum je bil nato odposlan v Rim v shrambo.
Trgovsko Šolstvo.
Drž. dvorazr. trgovska šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali iz-pitj se prično v petek, dne 7. septembra točno ob 8. uri. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje učencev in učenk, ki so že obiskovali zavod, bo dne 11. septembra od 10. do 11. ure. V sredo dne 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo. V četrtek dne 13. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Novih priglasitev za vslop v prvi letnik ni več možno upoštevati. Pripravljalni razred je ukinjen.
Hmelj.
Hmelj. II. brzojavno tržno poročilo. Niirnberg, 25 VIII. 1923. — Na tržišču v Tetmangu ni bilo nikakega dovoza. — 300 milijonov mark za 50 kg. Legisch.
Izvoz in uvoz.
Izvoz našega tobaka. Priprave za izvoz letošnjega viška naše tobačne produkcije bodo v kratkem končane. Izvozilo se bo 300.000 kg najboljšega
tobaka iz Macedonije in Hercegovine ter bo mogel ta naš proizvod konkurirati z vsemi inozemskimi produkti.
Ukinjenje izvozne prepovedi za žito v Italiji. Po razpisu italijanskega ministra financ se pooblaščajo carinski uradi, da smejo dovoliti izvoz žita, ki jo bil do sedaj prepovedan.
Dobava, prodaja.
Dobava bakrenega materijala. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 10. septembra t 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega bakrenega materijala.
Oddaja pečenja kruha. Dne 10. sept. t 1. se bo sklenila pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, dne 12. septembra t. L, a pri komandi mesta v Čakovcu, dne 13. septembra t. 1. pri komandi mesta v Murski Soboti in dne 14. septembra t. 1. pri komandi mesta na Sušaku pismena pogodba za izdelovanje in pečenje kruha za garnizije Varaždin, ča-kovac, Murska Sobota in Sušak iz državne moke in soli.
Dobava materijala za telegrafsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico.
Dobava kruha. Pri komandi mesta v Slovenski Bistrici se bo vršila dne 12. septembra t. L, pri komandi mesta v Doljnjem Dravogradu pa dne 13. sept. t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kruha.
# * *
Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Književnost.
Zgodovinske anekdote. II. zvezek. Zbral dr. Vinko Šarabon. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 dinarjev. — Anekdote so krasne dogodbice, ki so se v resnici zgodile, ali pa, ki naj bi se bile dogodile. Vsaka anekdota naj ima poanto, zamislek, nauk, duhovitost. Drugi narodi imajo cele zbirke anekdot, ki so točno opredeljene na čas, na posamezne stanove, kraje itd. Dr. Šarabon je začel tozadevno pri nas šele orati ledino in priobčeval je v Mentorju nekaj poučnih in zabavnih prigodic. Z drugim zvezkom svojih zgodovinskih anekdot, ki so izšle razmeroma jako hitro Za prvim zvezkom, nam je dal knjižico, ki čmer-ne razvedri, vesele napravi razposajene, žalostne spravi v dobro voljo, ljubiteljem zgodovine da nove zgodovinske hrane, antuzijastom gledališč nudi pogled za kulise, glasbenikom odpre pedale muzikalne veselosti, skratka vsakdo pride na svoj račun. Anekdote so vestno prehrane in prerešetane in kar nam nudi pisatelj, niso vsakdanje šale, ampak dobro premišljene dogodivščine, ki so v celou usmerjene v poučno smer. In to je, da je v šarabonovi zbirki posebna vrednost. Dijak bo lahko črpal marsikaj koristnega iz njih, učitelj bo s temi anekdotami poživel pouk, vsakdo, prav vsakdo, bo imel korist od njih. Že razvrstitev kot: dobro srce, domišljavost, hladnokrvnost, nagajivost, točnost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, skopost, prisotnost duha itd. nam kaže bogastvo duha in mnogovrstnost in vsestranost obdelane snovi. Knjižica bo v sedanjih resnih, težkih, solza in trpljenja polnih časih zašla v zadnjo gorsko vas in nam nudila marsikatero prav veselo urico prijetnega odpočitka in vesele zabave.
Razno.
Kongres izvozničarjev v Beogradu. V
nedeljo ob 10. dopoludne je bil ofvor-jen kongres izvozničarjev kraljevine SHS. Kongres je s kratkim pozdravnim govorom otvoril predsednik beograjske Trgovske zbornice Gjuro Radojlovič. Za predsednika kongresa je bil izvoljen L. Stanojevič, podpredsednik Trgovske zbornice v Beogradu, za prvega podpredsednika g. Janekovič in za drugega dr. Fran Windischer tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in podpredsednik centrale industrijskih koropracij v Beogradu. Kongres je pričel razpravo o izvozni politiki in o vprašanju stabilizacije našega
dinarja. L. Stanojevič je uvedel razpravo o našem izvozu in njega organizaciji. Konstatiral je, da mi še vedno več uvažamo nego izvažamo, vsled česar je naša trgovinska bilanca še vedno pasivna. Lansko leto je znašal celokupni uvoz dve miljardi dinar, jv, a izvoz samo 1 milijardo 410 milijonov. Deficit v naši trgovinski bilanci pa neugodno vpliva na tečaj našega dinarja. Koncem svojega poročila je Stanojevič pozval na sistematično organizacijo in povečanje naše produkcije. — Minister trgovine in industrije dr. Kojič je kongres pozdravil v imenu vlade, kratko očrtajoč načelne smernice njegove trgovinske politike. Podrobno je minister v svojem govoru analiziral glavne elemente dobre in uspešne izvozne politike. Trije elementi so potrebni za gospodarsko uspešen izvoz: 1. produkcija, 2. kapital, ki ga v državi zelo primankuje in 3. dobro funkcijoniranje železniškega prometa. — Ob 1. popoldne so bile razprave kongresa zaključene. Na dnevnem redu so poročila zastopnikov posameznih, v vprašanju izvoza prizadetih ministrstev. Na kongres povabljeni ministri dr. Stojadinovič, dr. Miletič in dr. Velizar Jankovič se razprav niso osebno udeležili, ker so bili zadržani pri svojih resortnih poslih.
Izložba živine na Bledu. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo na državnih železnicah vsem onim, ki si nameravajo ogledati razstavo živine in mlečnih izdelkov, katero priredi Kmetijska družba za Slovenijo na Bledu dne 8. septembra. Razstavo si bodo ogledali tudi zastopniki ministrstva za poljedelstvo in ministrstva za trgovino in industrijo.
Konferenca Male antante. Beograd, 24. avgusta. Vlade Male antante so se sporazumele, da se bo v Marijanskih Lažnih vršila še ena konferenca, ki bo nadaljevala započeto delo v Sinaji. Na konferenci se bo pred vsem definitivno določilo stališče Male antante napram Madžarski. Dan sestanka še ni določen, po vsej priliki pa se bo začel okoli 15. septembra.
Razmejitveni sporazum med Jugoslavijo in Rumunijo. Beograd, 24. avgusta. Te dni se je dosegel definitivni sporazum glede določitve meja na suhem med Jugoslavijo in Rumunijo. Prihodnje dni se bo proučevalo vprašanje razmejitve na Donavi.
Žetev riža v Makedoniji. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode je žetev nza v Makedoniji popolnoma zadovoljujoča, tako da bo vsled tega zadoščeno potrebam večjega dela države in se bo torej le manjši del uvažal iz inozemstva.
Krediti za rudnike. Minister za šume in rude je zahteval od ministrskega sveta povečan kredit za raziskovanje rud v posameznih krajih naše države in za povečanje produkcije državnih rudnikov in privatnih rudniških podjetij.
Koliko bi se moglo izvoziti žitaric?
Po kalkulacijah bi se moglo v tekočem letu izvoziti sledeče kvantitete žitaric in sadja:
koruze	20.000 vagonov,	1.000,000.000 Din
rž,	35.000 vagonov,	2,900.000 Din
ječmena	1.730 vagonov,	43,000.000 Din
ovsa	700 vagonov,	15,500.000 Din
sliv	4.000 vagonov,	160,000.000 Din
V	teh številkah pa niso okalkulirani izdelki žitaric kakor: moka, testenine in izdelki sadja.
Znižanje izvoznih pristojbin v Bolgariji. Ministrski svet v Bolgariji, ki hoče nuditi poljedelskim krogom najugodnejšo priliko, da bi razpečali čim več svojega pridelka, je izdalo naredbo, s katero se je izvozna pristojbina za žito od 1.6 levov za 1 kg znižala na 0.40, za moko od 1.70 levov na 0.36.
Za one, ki potujejo v inozemstvo. Naši državljani, ki potujejo z našimi pravilnimi potnimi listi v inozemstvo, smejo vzeti s seboj: v Švico 3000 francoskih frankov in 1000 Din; v Italijo 3000 lir in 1000 Din; v Cehoslovaško 3000 češkoslovaških kron in 1000 Din; v Francijo in Anglijo 3000 francoskih frankov in 1000 Din; v Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Rumunijo in Bolgarijo pa v valuti omenjenih držav 3000 Din in 1000 Din v naši valuti.
Havaden Daljen (trtn) papl: la
THE REX C0„ LJUBLJANA.
Med Ljubljano in Prago bodo v času med 2. — 9. sepiembrom vozili posebni vlaki po znižanih cenah. Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma se nudi najugodnejša prilika, da poselijo iudi Praški vzorčni velesejem. Znižana vožnja velja za osebne in brzovlake. Pojasnila daje češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg 8 in Aloma Coinpany d. z o. z., Ljubljana, Kongresni hg 3.
Španija in države s slabo valuto. Španska vlada je prepovedala uvoz brez razlike vseh predmetov, ki prihajajo iz držav, katere imajo slabšo valuto. V kratkem se bo izdal tudi sklep, da se na borzi ne kotirajo valute držav, katerih valuta je slabejša. Po tem poročilu se je naša vlada obrnila na špansko vlado ter prosila pojasnila ali velja ta odredba samo za industrijske produkte ali tudi za poljedelske. Ako bo predmetna prepoved veljala tudi za
poljedelske produkte, bo naša vlada zopet intervenirala in zahtevala, da naj bi ta prepoved ne veljala za našo državo.
Trgovstvo v Budapešti proti verižni-škemu zakonu. Trgovstvo v Budapešti je imelo v soboto 25. t. m. protestno zborovanje proti novi protiverižniški na-redbi, ki jo je izdala vlada pred kratkim. Pri zborovanju, ki je bilo zelo burno in med katerim je trgovstvo pretilo z zatvoritvijo obratov, so se sprejele resolucije, v katerih se zahteva ali ukinitev protiverižniške naredbe ali pa vsaj temeljito revizijo vseh protiveriž-niških določil po zaslišanju gospodarskih organizacij.
Tržna poročila.
Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem v Mariboru, dne 24. avgusta
1923 se je pripeljalo 185 svinj. Cene v dinarski veljavi:	Mladi	prašiči,	5—6
tednov stari 200—250; 7—9 tednov stari 300 — 450; 3—4 mesece stari 450—550; 5—7 mesecev stari 700—750; 8—10 mesecev stari 925—1150; 1 leto stari 1625 do 2150. 1 kg žive teže 20—22.50. 1 kg mrtve teže 27.50—30. Kupčija je bila zelo živahna.
Tedenski pregled zagrebškega žitnega trga. Zagreb, 25. avg. Znižanje izvozne carine ni imelo velikega vpliva na tržišče. Nastala je sicer čvrstoča, ki pa je zopet popustila, čim se je videlo, da niti to znižanje ne oživi eksporta. Zanimanje za pšenico je kot preje slabo. Tržišče z moko je mrtvo kot pretekli teden. Za mline je bilo veliko iz-nenadenje, ker je izvozna carina na moka samo 5 dinarjev manjša, kot na pšenico, če se vpošteva, da ima Avstrija davka od prometa na pšenico 1%
in na produkte 4.2%, je jasno, da bo Avstrija kupovala pšenico, da jo sama melje. Ker je Avstrija za eksport pšenice in moke za nas najvažnejša država, ne bo ta cela redukcija izvoznih carin imela za posledico povečanje eksporta moke. Na tržišču so pretekli teden notirale: Pšenica iz Buč-ve 337.50—340, banatska je nekoliko cenejša. Srbijanska pšenica je bila pretekle dni nekoliko čvrstejša in je no-tirala 317.50—320, pariteta Beograd. V Slavoniji in Hrvatski je ponudba minimalna, ker producentom cene ne kon-venirajo. Koruza notira 280—285, oves 255—265, ječmen 270—275, vse postavno vojvodinska postaja. Promet z otrobi je nekoliko živahnejši in cene varira-jo med 165—170, pariteta Zagreb. Carina za otrobe je sedaj p<>piolnoma ukinjena, vendar prepozno, ker je izvoz olrobov pri teh cenah nemogoč.
X XX x ^X-J‘X ■ X'--'
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.	Telefon	intemrban:	Podnart	2.	■
Žeblji za železnice« žeblji za la sij e, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji'• za Čevlje, spojke za odre in pragre, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verigre, žoki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoCi izdelki po vzorcih in risbah*
Vafelne in Kartovarske oblate, naifinejše čajno pecivo, čisti štajerski malinov sok
priporoča
Ivan Pelikan
I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
Maribor, Gosposka ulica 25.
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Veletrgovina
(Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
smete opustiti,
ne etn 5*1 poselili
INGE
oddelek št. 154 nat Ljubljanskem velesejmu
Prva jugoslovanska
! žična industrija
d. z o. z.
Celje	Celje
Strojno izdelavanje žičnih pletenin, žičnih portalnih vložkov, železne konstrukcije i.t.d.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Tapetništvo in mizarstvo ■
agodič & Sajko I
zaloga pohištva §
Maribor, Rotovški trg 3"
■ se priporoča p. n. občinstvu. ■
Koledarje	Tiskarna	»Merkur*1
Cenike Izvršuje.. Illlhllail, ,, Okrožnice	!!	v Ljubljani !!
i '• ■•vi;-*.-
• m $
.NI PFtnŠCK.
RDR1R-IZDELKI LJUBLJANO
r£izr. itbJ^
OglaSajte i JUGOVIH USTIT!
Paviljon L 470 b.
)SLOGRAD<
Slovenska gradbena in Industrijska družba d. d.
Telefon interurban št. 180
LJUBLJANA
Tehnična pisarna: Ljubljana 7 Frankopanska cesta štev. 151
Brzojavi: „SLOGHAD'
Izvršuje: Stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne Industrijske zgradbe, betonske In železobetonske konstruclje, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih Izkušenj
Špecljallteta: Železobetonske cevi za vodne naprave In vodovode.
Zastopa: Patent dr. Inž. Empergerja za Izvrševanje konstrukcij Iz armiranega betona z litoželeznimi vložkaml za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih, „sllo", mostovih In podobno.
Izdeluje: Vse vrste tehničnih projektov In statističnih proraCunov.