NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste^r.
isTerw- Tori:, r/\ j-Lxlija 1900
Leto VTTT,
Slavljenje 4. julija.
Mrtvi in ranjeni.
Si nikoli ii 1 zahtevalo patriotism ilavlje 4 julija toliko žrtev kakor It-t-.R, kajti streljalo hh ni le eamo ■i navadnimi raketi tmn^efc tudi z oet.ronohitimi r»*v.tivi-rji, V New Y<.rkit pripetilo se jo mej drugimi, o*<iui z«1 lo uevjirnili alufcajnv ohstre Ijnnja; n»'ki Andrew Trojan je smrtno ranjen. \ Iirooklyim je pet os.»l> «»bstreljen i h, neka Katarina Pulton Inla je na mestu mrtva.
I' h i 1 a d e I p It i a, 4. julija. Ila-di umetnega ojjnja ho Kjli štirje otr<.«:i UHmrteni in sedem ranjenih Ranjane odvedli s ■■ v bolnico, kjer so trije umrli.
I1 & c i f i c, N. J., o. julija. V prostorih za snaž.uije tVvljev na Main ulici vžgal se ]•• zavitek tako-zvamb ,,dniamite t«>rpt*dos4\ Dve oŠ''1*1 hti bile na mestu mrtvi, dva nevarno m pet lahko ranjenih.
Isto iz drugih krajev poroča s© več n«-ereč.
na
Wstshmgtonu s a v liudimpešti
Najširje ceste na svetu.
Nh ••» lu vhih je avenu« de i'ariz v \ eisai I les, ktera je 1( II metrov žr oka ['o te m slede Inter den i.inden \ Berlinu h <i."> metrov šir-j.1 ve, KiiifJstraHHe mi Uuoaju s 57, največje cesti 5(>, Andrassv 4:i metrov Sirjuv*. Najožji cest* umed velikih mest ima London. NujSirja cesta v Londonu je White Hall ktera meri os metri>v širjave ; potem je najdi rja Northumberland av«nue, s 24 iu-*ti^>v širjave.
Družinska žaloigra.
»Se h e n e c t a d y, N'. Y.,5. juli ja. V Vischer « Fer: v, nekem selu v Si rat - 'ga c uniy u je Edvard Kes^br včeraj večer uotrelil svojega zeta Jaun s (iimniiona. Slednjega žena se je pred iiekternni tedni vrnila nazaj v hišo njenega očeta, Vnled t« ga je včeraj večer priši*l Gunnison k Kesslerjevim m pričel pretiti svojiMtiu tastu in njegovi družim. K easier je zgrabil za svoje puško in dvakrat spr..žil na zetst, kteri seje smrtno zadet zgrudil na tla. Morilec se je uatc^sam izročil policiji.
Krvni čin blaznega.
A m s t e r ti a m, N. V., 3. julija. /jo let stari Jožef Striker rodoui Avstrijec, je danes ustr>*lil svojega stričnika Otikar Tuvlorja, kteri je kmalu potem izdihnil svojo dušo. i'otem je poskušal tudi gospo Taylor ustreliti, t.< da posrečilo se ji je ute^i Striker je bil ž.! prejfe enkrat v blasnici in je najbrže sedaj zopet zbluznil. Nekaj ur po storjenemu činu so našli morilca, kton se je zaprl v hišo svojega ujea in ga odvedli v zapor.
Ni mogel najti pot v nebesa.
I, ay o n n e, N. J., "2. julija. 30-letni Mihael Murray je pretečeno soboto zblaznil, ter so ga odvedli v tukajšnjo tudmšuict», kjer so gw morali oldeči v prisilno srajco. V nedeljo večer posrečilo s« mu je omenjeno srajco sleči ter je hotel bolnišnico zapustiti. Dva ztrežaja bolnikov skušala sta ga ustaviti, toda pobil je obadva na tla ter samo v spodnji obh.ki v bežal v gozdič kraj Boulevarda. Stražarji, orožniki m več druzih ljudij iskali s<> ubeglega, toda niso ga našli. V občno vuBulost prišel je Murray v par urah sam v bolnico ter pripo vadoval, tla |0 iskal pot v nebesa, ktnro pa ni našel. Odpeljali so ga v bla*mco.
GOTOVE
denarje najceneje ku t»iš jiri t-'. SAKSERJU I09 Greenwich bl„ New York.
Skupni pogreb žrtev požara v Hoboken.
1'redsednik sanitetnega urada v Ilobokeu dobil je dne 3. t. m. od uprave severonemškega Lloyda dovoljenje, za skupni javni pogreb ponesrečencev, kterih ni biio rao-gofie spoznati. to svrho posvetoval seje dr. Ilelfer z superintenden-tom M urphyjem tukujšnega sanitetnega urada, da Be 1 v Bellevue nahajajoči mrtveci prepeljejo v Ilobokeu, kjer se je 5. julija vršil skupni pogreb na troške raznih parobrodnih društev.
Na tisoče ljudij prisostovalo je velikanskemu pogrebu, kakoršnega do sedaj še ni bilo v Hoboken ; 80 krst peljali so na črno okrašenih vozovih, prot i hobokenskemu tniro-dvoru, godl>a svirala je žalostne koračnice in veliki sprevod pomikal se je počasno po mestnih ulicah. Le na u4 krstah l»ila so črtati imenu nesr. čnih žrtev, dočim ostalih ni bilo mogoče prepoznati.
Na tisoče ljudij nabralo se je krog Iloil'manijove Morgue v .Jackson Str., kjt-r je liii napravljen skupni mrtvaški od< r tako da je bilo r>-darstvo prisiljeno ulico z vrvmi z »preti. 1 tu so se vršili tužni pri-z >ri, žene in oLroci so glasno jokaje it-kati med mnogimi krstami svoje drage, ogledali so natančno vsacega mrtveca, bi it ne našli drazega očeta, toda trupla bila so toli poškodovana, da ni bilo mogoče nikogar spoznati-
Po končani službi božji, ktero je opravljal pastor Krnil Menry počel seje žalostni sprevod ob 11. uri pomikal • - vozovi koraksJa so r.izna društva, za njimi mornarji, mestni uradniki, nemški konzul ter uradniki severonemškega Lloyda. Vse ulice bile so napolnjene z občinstvom. več ljudij je jokalo, ko je memo i,jih sledil voz za vozom napolnjen z mrliči.
Potapljavci in razni delavci še neprestano iščejo mrtva trupla po pristanišču; za vsako truplo dolu dotičuik dva dolarja nagrade. Dne 5. julija našli so tri, due 4. julija dve mrtvi trupli.
Do sedaj se je nabralo $1002.2") d pore zi nesrečne rodbine ponesrečencev.
Proti raznim kapitanom malih ladij, kteri so 6e branili rešiti ponesrečence, bode postopalo tukajšno sodišče kazenskim potom.
V Hoboken strašni smrad po mrtvecih.
Dne G. julija našli so zopet pet žrtev groznega požara Hobokenska sanitetna oblast odredila je, da Be mora vsako mrtvo truplo v 24 urah pokopati, ker inače ni izključeno, la nastaim v mestu koja epide mična bolezen. Mrtva trupla se še neprestano iščejo ; 7. julija izstrelili bodo vefc dinamit pod vodo, da priplavajo še eventueluo na dnu se lahajajoči mrtveci na površje. Pristaniške ni popolnoma pogašeno Smrad po mrtvih truplih je narav-
II	ostneznostn, desitihciranje neko risti mnogo.
Izgred v cerkvi.
II a r r i 3 h u r g, Pa., o. julija. Cirus \V. Randolph je pred nekaj časom tukajšnji metodistovski cerkvi posodil $10. Nameravali so namreč nabrati skupaj S500, s kterimi so mislili plačati cerkveni dolg. Randolph je zahteval svoj denar nazaj, toda pastor cerkve mu istega
III	hotel vrniti. Radi tega prišlo je včeraj večer, ko je bila metQdistov-eka občina v cerkvi zbrana k molitvi do resnega izgreda. Ljuta množica je napadla duhovnika na prižuici in ga s udarcem Tia levo oko pobila ua tla. Duhovnik trdi, da je Randolph denar cerkvi »podaril".
Strela vdarila v petro-iejska skladišča.
Velikanski požar vničil vso zalogo družbe Standard Oil Co.
Nesreče.
Velika nesreča na železnici.
Dne 5. julija vdarila je strela v petrolejBka skladišča družbe Standard 0;1 Co. v Constable Hook, N. J. IVtrolje se je takoj vnelo ter t*-klo proti vodi. Plamen bil je sila visok 111 je čarobno razsvetljeval celo mesto, kakor tudi otok Stateu Island in mesto Elizabeth. Gasilci iz Ba vonne in več malih parobro-dov prihiteli bo takoj 11a pomoč, da so izvlekli plovajoča petrolejska skladišča ter zabrauili pretečo ue-varnost; toda kljub naporu gasilcev zgorelo je več v bližini skladišč nahajajočih se hiš. Ko so se razleteli železni petrolejski kotli zanašal je veter goreče olje na vse strani, iadije morale so goreče olje obkoliti da so nadaljno razširjanje ognja preprečile.
Vi č stotisoč galon surovega in očiščenega petroleja je zgorelo, in nihče ne ve, kaj bode še vse vmčil grozni požar.
V že se je mislilo, da je požar dosegel vrhunec, ko se jn kotel kotlom razletel, potoki gorečega petroleja so s« valili po okolici opuBtošujoč vse, kar je bilo na poti, lirezda je bilo mogoče ogenj vstaviti.
Ljudje, ki bo bili ob času, ko je udarila strela na dvorišču skladišča pripovedujejo, da je strela h krati v dva kotla vdarila: v vsakem kot !u bilo jo po 30.000 godov pptroloj*. Pet minut po tem razlilo se je goreče petrolje po dvorišču in hipoma bila je vsa okolioa v plamenu. Sicer so bili gasilni takoj ua lici mesta, toda kaj zamore človeška moč proti takemu požaru. Kakor seje kteri kotel razbehl, razletel se jn z strašnim pokom, eksplozija vrgla je goreče petrolje preko 100 čevljev visoko in daljnih tisoč galon olja razlilo Sr> je krog druzih kotlov, ki so se takoj razleteli.
Krog pozorišča požara bila je neznosna vročina,^gasilcem ni bilo mogoče na mestu obstati več, kakor pol ure, ter so se morali vedno menjavati. Vsa okolica je slična gorečemu jezeru, iz kterega švigajo lo sto čevljev visoki pltsmeni. 450.-000 galon petroleja je zgorelo. Vslužbenci družbe, večinoma Rusi, Poljaki in Italjani, zgubili so vse svoje premično in nepremično premoženje.
01» treh zjutraj doseglo je goreče petrolje žtleznični tir ter obkolilo visok varnostni zid, v bližini zidu vname se drugi kotel. Na svoji poti razdejal je požar takozvano ,,Para-fiu" ali „Compountiug'* poslopje. Do desete ure dopoludne bilo je trinajst velikanskih kotlov vniče-nih, vname se štirinajsti in ž njim zgorelo je i veliko poslopje na 22. cesti. Eksplozija bila je tako silna, da je vtč ton težko pokrivalo koila približno 100 čevljev visoko odletelo ter padlo na precej oddaljeni železniški tir, kjer je zdrobilo tam se nahajajoči tovorni voz.
Deset oseb je deloma težko, de loma lahko ranjenih.
Skladišča niso bila proti požaru zavarovana.
Proti večeru razleti se šestuajsti kotel, v njem jk bilo 30 000 sodov nafte. Zu^so mislili gasilci, da je ogenj pri kraju, ko prične zopet b podvojeno silo divjati.
Proti polnoči vname Be dvonad stropno poslopje, kjer so bili druž beni uradi nastanjeni; zgorelo je do tal. Domneva se, da eo bile družbene knjige že preje v varnost prenešene.
Skoda Be ceni na miljone dolarjev, toda natančno Be ne more določiti.
/
/
But te, Mout., 3. julija. Na Montana Central železnici je vče-lajšno noč pri Task Slidindgu, 12 •ni I j od tod skočil iz tira osobni lak ; dva potnika bta bila ua mestu ^.smrtena in 32 je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Tir je baje na onem prostoru odnehal in trije vozovi bo skočili doli ter se pre-• rnili.
Obglavljen.
H a r r i s o n, N. J., 3. julija. Ko je danes zvečer proti 7. uri prihajal vlak železnice Lackawanna na postajo, vlegel se je 30letni Jacob tlueiick prostovoljno pod vlak. Na rešitev ni bilo misliti, kajti kolesa so mu odrezale glavo od trupla. Vzrok samomora ni znan.
Srečna rešitev.
Bel inar, N. .J., 2. julija. Gob pa \Tili H. Crege peljala seje z svojim otrokom včeraj ua sprehod. Ko se voz približa 10. Ave., kjer cesto železnica križa, pride nasproti vlak, radi česar seje konj splašil. Kočjaž in gospa z otrokom skočili so raz voz in trenotek kasneje povozil je vlak konja in kočijo. Ranjen ni nihče.
Devetnajst osob ntonilo.
Norfolk, Va., 3. julija. Pri nesreči, ktera seje pripetila mino lo soboto, ko je trčila ladija ,Ess< x" z nekim trgovskim in rudarskim parnikom je našlo smrt 19 ljudi.
danes popoludne »o puUgatii iz vode 12 trupel.
Ladija z moštvom vred potopila.
Belleville, Ont., 4. julija. Moštvo daneB tu dospele ladije ,,Annie Minuea" potrjuje vest, o potopu ladije ,,Picton" pri Char-lotta. Kapitan ladije ,,Annie Miu-nes" pravi, daje biia njegova ladija samo dve milji od kraja nesreče oddaljena, toda radi hudega viharja mu ni bilo mogoče hiteti na pomoč. S ,,Pictonom" vred se je potopil kapitan Lidley in vse moštvo.
Padel iz zrakoplova.
Santa Ana, Cal., 5. julija. Iskušeni zrakoplovec Emil Marken berg padel je včeraj iz svojega balona 500 čevljev globoko med vef-tisoč navzočih gledalcev, ter bil na mestu mrtev. Vrv, za kojo se je s zobmi držal se je pretrgala, kar je vzrok nesrečnemu padcu.
Strela ubila.
Philadelphia, 5. julija. X. Sirlinga, ki je včeraj v družbi prijateljev obhajal slavnost 4. julija, ter ravno počival pod košatim drevesom, ubila je strela Nenadoma nastala je nevihta in vesela družba iskala je pod drevesom zavetje, kjer se je pripetila nesreča.
Za stavo zgubil življenje.
Wilkesbarre, Pa., 5. julija. G. Cramer bil je na včerajšnjem pikniku v bližini Honey.Pot toli navdušen, da je Btavil sodček pive, da preplava reko Susquehano. Njegov prijatelj bil je z stavo zadovoljen in Cramer se je takoj podal v vodo, da izvrši nameravan čin ; priplaval jfe že blizu nasprotnega brega reke, ko naenkrat zakriči in se h krati potopi v globočino, brez da je bilo mogoče prijateljem rešiti nesrečneža. Truplo vtopljenca niso našli.
Panamerikanski kongres.
W a 8 h i u g t o n, 5. julija. MŽhi-kanska vlada je določila 22. oktober 1901 kot dan panamerikanskega kougreaa. Vse amerikanska ]ju-
Nov požar v Hobokenu.
Tirjal dvanajst človeških žrtev.
V spanju dohitela nesrečnike grozna smrt.
Kadile so se še razvaline strašnega požara, kteri je obiska; mesto H oboken, N. J., minolo s< hoto, še so iskali trupla pri tem pržaru ponesrečenih, še so ležala trupla najdenih nepokopana v mrtvašnicah, pri pogrebnikih ali sorodnikih, ko se *e poročalo od tam o novem pretresljivem dogodku. Razsajal je namreč v mestu nov požat, kterega posledice sicer niso bile tako strašne kakor prejšne katastrofe, toda še Vedno dovolj grozovite.
Dne 3. julija, malo pred A3, uro zjutraj je nastal požar v h ši št. 121) na Adams cesti na dosedaj neznani način. Ogenj se je širil z velikansko hitrostjo iu ko so dospeli gasilci na pozorišče, bile so štiri hiše v plamenu. Poslopja so bi-a trinad-stropna in lesena. Tej o k- in osti je tudi pripisovati, daje zgorelo toliko -število ljudi, ktere je dohitel plamen v spanju, ko niso veueh za nevarnost in v dušilnem dimu izdihnili svoje življenje. Njihova ožgana trupla su našli gasilci pozneje pod razvalinami.
Sprva so mislili, da je pri požaru ponesrečilo pet oseb, toda do 11. ure so izvlekl; izpod razvalin dvanajst trupel. Od Wiukeimauove družine, ktera j« štela devet članov so se rešili samo oče, mali, 14 mesecev staro dete in 12 let stari sin, pet družili otrok v »čar
Hudo kaznovana neumnost.
Jersey City, 6. julija. Ako tukajšni prebivalec 32 letni Eduard Burke ozdravi, bode vse svoje življenje pomnil predvčerajšni praznik neodvisnosti. Mož kteri bi pri tej starosti moral biti nekoliko bolj pameten, je vtaknil v žep naboj dinamita, da bi istega ob pri-ličnem času izstrelil. Nevarna tvarina pa se je vžgala v žopu, mu hudo pohabila desno nogo in skoraj odtrgala desno roko. V zelo nevarnem stanu leži nesrečnik v mestni bolnišnici.
Milijon predilnih strojev počiva.
Fall River, Mass., 4. julija. Odbor izdelovalcev bombaža svetoval je posestnikom tovarn da se predilnice za štiri tedne zapro in sicer med julijem in septembrom. V slučaju, da se to vregniči počivalo bode približno 1,000.000 predilnih strojev.
Zanje McKinley „nima časa".
W a s h i u g t o n, 4. j ulija. Štirje glavarji Creek Indijancev, kteri so prišli sem, da bi pri McKinleyu ugovarjali proti nekemu zakonu, kteri baje škoduje njihovemu rodu niso zamogli dobiti avdijence, ako-ravno so se veš tednov, zaman trudili, ker ima baje McKinley preveč opraviti. Ubogi Indijanci so sedaj sklenili se vrniti domov, ko uvidijo, da ne morejo nič opraviti in ker so popolnoma l>rez vsih sredstev morali bodo potovati^k nogam, kar b .de trajalo približno leto dni.
iil,'i OU
do 11 let so našli smrt v plamenu. ZaloBt starišev, kteri so zgubili večji del svojih otrok je brezmejna.
Nekaj trupel je biio tako hudo ožganih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Zgoreli so štirje odraščeni in osem otrok. Petnajst družin je zgu bilo vse evoje imetje. Materijelna škoda znaša kakih SIO.OOO.
Napad v Pittstonu.
Pitts t o n, Pa., 4. julija. Več zakrinkanih mož prišlo je danes v dtanovanje James Moffita, ter so s znanim pretenjem in v znamenju revolverja zahtevali od njegove rod bine, da njim izroči vrednostne stvari. Pogumna obitelj branila ae je vztrajno ter prepodila drzne napadalce, od kterih je jeden ranjen, kajti sledovi lopovov so bili krvavi.
Boje se nesreče.
Al toon a, Pa., 4. julija. Več sto farmerjev v Quemahoning dolini, Somerset County uprlo se je zidanju j^za, kterega namerava Cambria Steel Company iz Johnstowna zidati. Vsi farmerji so se oborožili ter hočejo zidanje z orožjem preprečiti; zemljemerci, kterim je bila naprava načrta poverjena, morali so nedokončano delo ostaviti. Jez moral bi biti mnogo večji, nego oni South Fork WaterWorks, koji se je pred par leti porušil ter pro-vzročil opustošenje mesta Johnstown. Kmetje so pri sodišču zahtevali takojšnjo opustitev nameravanega zidanja, ker so inače v vedni nevamoBti za življenje, kakor tudi njihova zemljišča brez vsake vrednosti.	k
Gompers naj pomaga.
C h i c a g o, III., 6. julija. Predsednik Samuel Gompers je imel danes tajno posvetovanje s uradniki tukajšnjega „Building Trades Couucila". Kakor se čuje ao vpeljali potrebne korake, da bi boj „Coun-cila" proti zadrugi stavbnrakih podjetnikov s denarnimi prispev-kami odstrani osnovanih delavskih
Priporočilo.
Rojakom dospevšim v New YorK
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel'
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne.
Huda vročina
je zelo neprijetna za ysacega, totia n i n e-v a r n a za istega, kdor j>ije
Trinsr's American Elizir of Bitter Wine
TRINERJEVO GRENKO VINO
kajti isto je najboljše in istočasno n a j-okuanejSi zdravil u, ktero varuje proti vsemi poletnimi bolezni m i.
Nobeno drugo zdravilo ni dobilo tako m nogo prostovoljnih sp r i £ e v a 1 od odličnih ljudi, kakor Trinerjevo amerikansko grenko vino, ktero provzr.-iči a pet i t, zbolj-ia prebavi j an je, čisti kri. želodec, jetra in 1 e d i c e.
Kot zdravilo za občutne Ženske in Ijokhne otroke ga nima para.
Dobi se v lekarnah ali pri izdelovalen
JOS. TRINER,
437 \V. iS Street,	Chicago, Illinois.
Varuj se pred ničvrednimi ponarejanji ! Vprašaj za TRINERJEVO grenko vino glej »la dobil prayo.
dovlade so napovedale svojo ude- unij v deželi kolikor le mogoče ležbo.	I podpirali.
Seveda...

i
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda ...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - moH.
PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH.
October 2. 1893.
»GLAS NARODA".
List slovenskih dela vcev v Ameriki.
Izdajatelj in orodni*: Published by
F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.-
la pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vee leto . . . gld. 7.—, ,, „ „ pol'leta . . . . „ 3.60, , „ „ čatrt leta . . - „ 1-75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki
Entered as second cisbs matter at' so bile vse knjige večkrat ponatis-the New York, N. Y. Post office j njene. Potniki, kteri so prepotovali
osrednje Kitajsko pripovedujejo, da so daleč v notranjih krajih cesarstva našli uradnike, kteri so bili o najnovejših evropejskih in ameriških iznajdbah, kakor tudi o političnih dogodkih zapada, natančno poučeni. V dokaz probujenja na Kitajskem, nam isto služi dejstvo, da se je število časopisov od 19, v letu 1895 do 80 v letu 1898 povečalo in konečno bi vpor pod vodstvom Kiang Yu \\*eija nikakor ne mogel zavzeti tacega obsega, da ni osnovan na podlagi evropejske omike.
V teh okoliščinah, bilo bi naj-umestneje, ako bi inozemske države pustile v miru duševno razvijanje Kitajske, da se vrše vse reform« od znotraj na zunaj; države bi morale opustiti ve , kar bi utegnilo Kitajec vznemirjati. Todažal, bašobratno se je zgodilo. Naravno, da bi reformacija od znotraj na zunaj pri 400 milijonov Kitajcih zahtevala več časa, nego pri 40 milijonov Japoncih, toda radi pohlepnosti raznih evropejskih držav in čudnega postopanja misinojarjev to nikakor do sedaj ni bilo mogoče, kajti misijonarjem je dobro znano, dji bodo na Kitajskem, čim se dežela modernizira, dovršili svojo vlogo, kar se je na Japonskem že zgodilo. Sedanja ustaja, bodisi nje izid kakršenkoli, bode njih delovanje za dolgo vrst« let, ali pa za vedno omejila.
Ni izključeno, da bodo krščanski napadalci v bojih z kitajskim cesarstvom večkrat neljubo iznena-deni.
„(jlas Naroda" izhaja vsako sredo in Boboto.
GLAS NARODA"
(,,Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic s« plača 30 centov.
DopiBi brez podpisa in osebnosti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poBlati po Monty Order.
Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da so nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City. Teiyfon 3795 Cortland.
Probujenje Kitajske.
Vsakdo bo 6e spominja t> kakim začudenjem smo čitali v raznih časopisih, kteri so početkom kitajskih nemirov poročali, da je Kitajsko cesarstvo v vojaškem smislu mnogo bolje organizirano in oboroženo, nego se je * početka mislilo; i-j nihče ni mialil, da bodo ,,krščanske" države v skrajnem iztoku naletele na tak odločen in nepričakovan odpor.
V vojni proti Japonu ee niso Kitajci bojevali, temveč odnesli so pete, čim so vgledaii japonske čete; kitajski vojaki priznali so povsem odkritosrčno, da niti nikomur na um ne pride vojskovati se za dinastijo in gubiti življenje za razne nenaBitljive mandarine. Sedaj je temu vse drugače, Kitajci se drage volje bojujejo in gubijo svoje življenje. Vse to nam svedoči, da se je po sklenjenem miru v Simono-zeki v duševnem pogledu kitajski narod mnogo premenil, čigar preporod nam jamčijo zadnji dogodki v ,.cesarstvu središča". Znano je, da so razne evropejske države takoj po kitajsko-japonski vojski, za razna ,dobra dela', koje so skazale kitajski vladi, zahtevali od nje razne koncesije in odstop nekterih pokrajin, kar bo tudi popolnoma dosegle. O tej priliki dobila je Rusija Port Arthur in poluotok Liao Tang, Anglija mesto Wei Hai Wei in nekaj dežele pri Ilong Kongu, Francija posedovala je že prej zemlje ob južni meji, Nemčija Kiao Tchou, a Italija je nameravala zasesti San Muuški zaliv; s tem so bili vpeljani prvi koraki za delitev Kitajske. Sramotni poraz, kterega so Japonci prizadejali Kitajcem in lopovski napadi evropejskih držav na velikansko cesarstvo vzbudili so v kitajskem narodu samozavest in domoljubje. Profesor R. K. Douglas, ki je več let bil na Kitajskem ter so mu tamošne razmere dobro znane poroča, da je angleško društvo za razširjevanje raznih veduosti tekom zadnjih let, 120 zbranih del o zgodovini, zemljepisu in naravoslovja, dalo na kitajski jezik prestaviti. Društvo omenjene knjige prodaja in naročila so izvanredao velika. Pred vojsko z japonskim cesarstvom prodalo je društvo v jednem letu za $817 knjig, a v leta 1898 za 818,4.">7. Mackenaijeve zgodovine 19. stoletja bilo je v 14 dneh 4000 komadov prodanih. Ponatis raznih knjig na Kitajskem po zakonu ni zabranjen, toraj je samo po sebi umevno, da
Iz
Vojaštvo od poklicali iz Kube.
W .t s h i n g t o n , 3. j u li ja. Voj ni oddelek j«; danes odpoklical iz Kul»i 2o0<> vojakov, da jih pošljeje na Filipine. Konjiča ostane na željo general W da še nadalje na Kube. Ker na F ipinah konjico nujno potrt'W;jej ^bodo baje v č polkov i/, zapadti i ja poslali.
O• neral Wood poroda vojnemu oddelku, la so s? med aaerikans-kimi vojaki pojavili trije slučaji j rumene mrzlice.
Poveljnik ameriške križarke ,,Newark", je mnenja, da mora mej-narodna vojska šteti najmanj 50.000 mož, da zamore rešiti poslaništva v Pekingu.
Pariz, 3. julija. Francozki konzui v Saughaiju poroča, daje cesarjevič Tuan kitajsko cesarico odstavil ter prevzel vlado ; njegovi vojaki oblegajo ceearičino palačo. Tuan in Kaugyi zapovedala sta vsi m podkraljem, da se vdeležijo boja proti tujcem. Podkralji pokrajin Canton, Nanking in Hu-Tschang se pozivu niso odzvali, ter smatrajo Tuanga za upornika, koji zasluži smrtno kazen.
London, 4. julija. Iz Shang-baija ee brzojavlja, da je položaj evropejekih poslaništev obupen. Evropejskega vojaštva bilo je spočetka 42S mož pod poveljništvom kapitana avstrijske križarke .Zenta' Tomandija Montalmar. Zgube so velikanske. Mrtveci vsih narodnosti do sedaj še niso pokopani. Iz kitajskih virov se zatrjuje, da so v Pekingu vsi tujci umorjeni.
Shanghai, 4. julija. Glasom kitajskih poročil, napadle bo cesarske čete angleško poslaništvo takoj, ko je inozemskim vojakom zmanjkalo streljiva. Radi lakote in napora, se ptujci niso megli dolgo časa vzdržati. Kitajski vojaki posekali so moške, ženske in otroke.
Bero lin, 4. julija. Nemški konzul poroča iz Che-Fu, da Kitajci oblegaja mesto Tien-Tsin. Več železničnih mostov je razdejanih, misijonska poslopja v Mukden so Kitaju požgali iu mnogo domačih kristjanov pomorili. Na parnike, ki ostavljajo Tien-Tsin, neprenehoma s topovi streljajo.
London, 4. julija. Brzojavi iz Chefu javljajo, da so kitajske oblasti Evropejce obvestile, da nemudoma Tien-Tsin ostavijo. Brzojavna zveza meti Chefu in Shanghai je razdejana.
Cesar in cesarica zastrupljena.
Shanghai, 6. julija. Tuše zatrjuje, da so Kitajci pomorili onih 3000 ruskih vojakov, ki so 11. junija iz Tien-Tsina v Peking odšli.
L o n d o n, 6. julija. Evropejske vlasti pooblastile so Japonsko, da nemudoma odpošlje 100.000 mož močno vojsko v Taku in dalje proti Pekingu, ker je edino le Japoncem mogoče v najkrajšem ča&u postaviti dovolj močno vojsko, na kitajska tla.
Temu se niti Rusija ni proti-vila, dasi je to po nekoliko proti ruskemu nameravanju, kajti vlada v Petrogradu je uvidela, da je brza
odpošiljatev vojakov skrajno nujna. Cesarska vlada v Tokio je takoj odredila, da se 22.000 mož japonske vojske vkrca za Kitajsko.
Tien-Tsin, 29. junija, via Chel'u, 5. julija. General Tung-Fu-Sian koraka na čelu 10 000 raj bolje disciplirane vojske (mo-hamedanci) proti Pekingu. Mej-ivarodno vojaštvo požgalo je vso okolico Tien-Tsina. Ni jeden Kitajec se ne prikaže na ulico. Na tisoče mrtvili Kitajcev leži po okolici Depokopanih. Inozemci imajo svojo rešitev Rusom zahvaliti.
B e r o 1 i n, (i. julija. Ustaja se je razširila preko cele južne Mandžurije.
Vojna m Soerci in Anglijo.
zgube angležev. London, S. julija. Vojno ministerbtve je dane? objavilo do-si'daj" poročane zgube jugoalrikan-ske vojske — mrtvih in vjetih. Bolniki in ranjeni v tnj objavi niso vpošteti. »Skupne zgiibo zuašajo 21>,70(; mož. Med temi je bilo usmrtenih v razni h boji h 254 častnikov it; 2403mož ; valed ran umrlo 70 čast ni k- v :ii GlOmož; ,, pogrešanih'* ni od lioercev vjetih ('»5 častnikov in 2(»L 1 mož: vsled raz.iih bolezuij umrlo 133 častnikov in 1204 mož; na Ang'eško nazaj poslanih inva-London, 5. julija. Iz Shang- j Udov 844 častnikov in 18.433 mož. haijTi poročajo ae vedno grozne je i
vesti o neprestanem klanju po uli-! I z,'riia velikodušnost, eah. Vrta poročila iz Pekinga s«, ^ London, 3. julija. General toli grozna in strašna, da se celo: Roberts brzojavlja u Pretorije: sami Kitajci zgražajo uad njimi. ,General Hunterova divizija pre-V Parizu je kitajsko poslaništvo j koračila je reko Vaal ter pride da-slično mrtvašuici, kajti poslanik nes v Frankfort, kjer se združi z in njegovi uradniki so prenehali brigado polkovnika Macdonalda
Homafija na Kitajskem.
Dewey pojde na Kitajsko.
W ash i n gtou, D. C., 2. julija. N* diploniatičnih krogih mislijo, da bode umor nemškega poslanca in razdejanje poslanstev v Pekingu imelo v posledici svetovno vojsko. Nemčija bode najbrže prva napovedala vojsko. Radi mogoče svetovne vojske v iztočni Aziji je strategični sovet mornarice izdelal že popolen načrt. Istega bodo predložili še oddelku mornarice, in je sedaj še skrivnost. Znano je le da bode v slučaju vojske admiral Dewey prevzel višje poveljništvo čez azijsko brodovje. Iskušenega Deweya smatrajo namreč naj bolj sposobnim možem pri posredovanju pretečih mednarodnih homatij na Kitajskem.
Vojni tajnik je danes naznanil, da imata dosedaj samo pešpolk št. 9 in konjiški polk št. 0 povelje odriniti na Kitajsko.
Baje vsi poslaniki umorjeni.
L o n d o n , 3. julija. Brzojav iz Shanghaja poroča, da sta bila ra-zun Kettelerja še dva inozemska poslanika umorjena; in sicer angleški in francozki Sir Claude Mac Donald ter M. Tichou.
\ imenu kitajskega cesarja dobile bo kantonske čete ukaz, nemudoma v Peking odriniti.
Cesarjevič Tuan povabil je vse inozemske poslauike v zunanje urade, kteremu povabilu se je samo nemški poslanik odzval, ob kojej priliki ao ga na ulici umorili. Očividno ni bilo povabilo nič dru-zega, nego poslanikom nastavljena past. Takoj po umoru napadli ao Kitajci ptujezemska poslaništva ter vse v njih nahajajoče ptujce poklali.
Pri Tieu-Tsiuu vršilo se je več bojev ; admiral Seymour je ranjen.
uradovati ter izjavili, da kitajska vlada več ne obstoji, knjti v čelen cesarstvu je zavladala revolucija.
General Bulerjeva predstraža napotila se je iz Tanderton v Graylmg-stad. V Pretoriji kakor tudi v
Shanghai, 5. julija. Cesar Johannesburg!! razdelili smo pod Kwang.Su seje zastrupil, ali bolje, j I>ore 1U	med oneobitelji, ko
cesarjevič Tuan prisilil gaje morfij
jih reditelji se še proti nam bojujejo. V Ileilbronu, kjer je nam živež pršel, razdelili smo še preostalo meso pod nadzorstvom podpornega odbora mett revne prebivalce mesta. Isto bodemo med
piti. Isto cesarica vdova pila je strup, toda ona še živi; radi zavži-tega strupa je zblaznila. Vse vesti p° uradno potrjujejo. Neki tekun. ki je dnč 27. junija Peking ostavil poroča, da oblega 100.000 vojakov k»>ptovatc4 razdelili potrebno žito
in ,,bokserjev" poslopja evropejskih za S'tev' kaJtJ	prebivalcem
poslaništev ; tekun nadalje poroča, Dl moSo6e dob*viti potrebnega žita.
da so vse osebe, ki so z dvorom v ožji zvezi, bokserjem prijazne, celo vojvode in princi. Vrata notranjega (svetega) mesta bila so ped dneva odprta.
L o n d o n, 5. julija, lirzojav iz i Shanghaija z dne 4. julija javlja, das^ angleško poslaništvo,v kt^rem i je ^600 ljudij brani proti 80.(XX) oblegalcem. Poslaništvo bi toliki premoči nikakor ne m^glo kljubovati da ni pravočasno dospelo japonsko vojaštvo. Poslaništva so z
Drugi brzojav se glasi: „Geuerai Ilunter dospel je prvega julija v Frankfort, kjer ni -našel upora, General Methnen javlja iz Paarde-kraala kraj Heilbron-Kroonstad-žel«znice, da je poveljnik De \Veto-vih ogleduhov, Wesel, glavarja
i društva A frikanderjev in dva Bo«rca vjel.
Iz Stamdertona se brzojavlja: ,,Clev zasedel je dne 1. julija Grai-lingston, koje mesto se mu je udalo brez upora; le nekaj boerskih strelcev nadlegovalo je Cleryjain njego-
ranjenci prehapeljena.
Druga brzojavka iz Shanghaija ™ mužtvo, od Uerifa ja 5 ranjenih."
poroča, da so trije kitajski vsluž-	-—— -
benci Evropejcev utekli ter pribe-žali v Shanghai, kjer so naznanili, da so vsi ptujci, lOOO po številu z
Dopisi.
vštetimi 400 vojaki ter velike« število žensk in otrok v britiškem poslaništvu bili omo^rjeni.
L o n d o n, 5. julija. Velika kitajska vojska je na po'u proti Tien-Tsin udospela do mesta Loja. Druga 30.000 m< ž broječa vojska prihaja od juga, slednjo so združeni Rusi in Japonci prepodili. Dvomljivo je bode li mesto Tien-Tsin moglo vztrajati proti kitajski premoči.
L o n d o n, 6. julija. Iz Shanghaja se iz zanesljivih virov poroča, da so kitajski vojaki 5000 rimskokatoliških Kitajcev, pomorili. Iz Pekinga ubegli Kitajci zatrjujejo, da bo ulice Pekinga z krvjo preplavljene.
s 1 ' > . .- ..
Salida, Col., 3. julija.
uredništvo! Izvolite Vašem cenjenem listu
Slavno objaviti v sledeče:
Dne 29. junija podal sem se z mojim prijateljem Josip Speklo v Montano. Jedva sva bila par ur na potu, ter prišla do Lead vil le, ko se nama približa tolpa, pouličnih lopovov ali takuzvanih ,,bomsov." Resnici na ljubav moram priznati, da sem, ko sem videl, da nama ni mogoče premagati močnejše pro-tivniko u bežal, terse skril v bližin5, od kjer sem natančno opozoval početje ,,bomsov." Obdali bo ga od vseh stranij ter preiskali njegove žepe,, med tem ko je moral mirno med rijimi stati. Ni mi znano, je
_
li imel Spelko ž^ poprej revolver v rokah, toda skratka rečeno, naenkrat sem vgledal v njegovih rokah revolver, s kojim je nevsmiljeno udrihal po iznenadenih „bomeihlt, od kojih je na mestu tri pobil na tla. Takoj potem slišal sent strel, toda ne vt-m, je li Spelko, ali kedo od onih lopovov streljal. — V sv. -jen« življenju še nisem imei prilik-opazovati tolike hrabrosti, kaki r v t^m slučaju. Srčno obžalujem, da mi po dovršenem boju ni bilo mogoče najti ni Spelka, ni onih lopovov, niti ne vem je li živ ali mrtev. Posodil mi jec-sem dolarjev, in ker je moja glavna skrb. da mu omenjeno svoto nemudoma vrnem, zvedel bi rad za njegov naslov, ako je dotičnik še med živimi.
Ker je pa Vaš cenjeni list „Glas Naroda" razširjen po vtili Zjed. državah, ter v Slovencih najbolj priljubljen, upam, da se mi gotovo posreči z njegovo pomočjo najti drazega mi prijatelja in tovariša.
Josip Spelko je rodom iz Fužine v okraju Zužemberg. Prosim ti ni pot-mi vbh cenjene rojake, da v slučaju, ako kedo o Josip Spelku kaj zve, blagovoli o njem spor «čiti ter njegov naslov doposlati uredništvu „Glas Naroda." Odličnim spoštovanjem.
Martin Sust^rš,č.
Rul^ville. Miss., 3 julija.
Dragi mi ,Glas Naroda!4 Pr sim za inalo prostorčka v našem delavskem listu, da naznanim Slovencem po širni Ameriki razmere v missin-sippski dolini. Tukaj se nam delo v šumi vedno bolj na slabše obrača in zaslužek zmanjšuje, poleg t -g < pa je zelo slabo vreme, hude nevihte in strašno deževje. Že .štiri te-due pada dnž skoraj neprenehoma. Dne 17. junija je bil tak vihar, da smo mislili vse hiše bode pudri in v istini je porušil tri poslopja, med temi novo prodajalnico, ktera je bila komaj dodelana. Za nas delavce po šumah, je bila sreča, da je razsajal vihar na nedeljo, ako bi st-bilo pripetilo to na delavni dan, bi bil gotovo tudi kak naš rojak našel smrt v šumi, kajti vihar je ruval močna drevesa s korenino iu jih podiral kakor slamnate ^ike. Dne 25. junija je rasajila tudi strašna nevihta, treskalo in gromelo, da je bilo joj. Strela jo udarila v mnogoštevilno dreves in delavci pmo bili v veliki nevarnosti. Ubogemu trpinu je toraj smrt vedno za p« ta-mi bodisi v šumi, rndokopu ali tovarni. Srčen pozdrav vaj m rojakom po širni Ameriki.
F. Zon ta.
Velke Lašče. 21. junija.
Dragi rojak g. Fr. Sakser, ured nik delavskega lista! Naznanim Vam, da smo srečno prišli v star domovino, ter zdravi in veseli dospeli k svojcem. Imeli smo izvrstno vožnjo in bili na parniku prav dobro postreženi. P»ilo je večinoma lepo vreme in potovanje je bilo n lo prijecno, v sedem in pol dnevih smo bili čez morje. Zat" se Vam še enkrat srčno zahvaljujem za izbor-no postrežbo, ter želim, da bi se vsi drugi rojaki, kteri se nameravajo podati v staro domovino, ravnali po Vaših nasvetih, ker sedaj vidim iz lastne izkušnje, kakova.'-noje, ako ima človek na tako dolgem potovanju vožnje listke lepo v redu. Vsakemu rojaku pa tim potom priporočam naj se obrne na Fr. Sakserja 100 Greenwich St. N( u York naj si bode v kteri koli zadevi. Ako to stori mu gotovo ne bode žal. K sklepu vse rojake po širnej Ameriki srčno pozdravljam in vsim skupaj želim mnogo vsjieha.
Štefan Klaus.
Linčanje v Aiabami.
Alabama, Ga., 6. julija. Pri Co lumbia, Ala., je razkačena tolpa iin-čala nekega lSletuega zamorca radi nečistega napada na neko belopolt-uo deklico. Zločinec je pobegnil, toda njegovi preganjalci somu bili kmalu za petami, ga dohiteli in ustrelili.
Bryan demokratski kandidat. '
Kansas City, 5. jnlija. Demokratski narodni shod s Brvanom kot kandidatom na čelu, je postavil svojo ptatformo. Ista pravi, da je vprašanje imperi-jalizma v naravnostni zvezi z obstojem naše ljudovlade. Pravilo glede srebra so takole predrugačili;
i p< trjujemo na novo in sprejmemo pravilo platforme demokratskega sho«da 1. 1^90." Totem sledi pozitivna izjava za prosto kovanje srebra in proti pcatavodajalstvu zlate veljake minolega kongresa.
Na čelu platforme je tudi anti imperijalistično pravilo, ktero odseva v luči naše republikanske ustave. I o te m našteva vladi vse ujene uradne grehe: Obdačenje Porto Rice brez zastopništva-, pri-svojenje Kube, hudodelna politika na Filipinah, kjer hočejo s vojaškim uasilstvom zatreti prostost in neodvisnost. MatO poje slavo Monroe doktrini in prav posebno udriha po militarizmu kot naj hujšemu zlu protste ustave. V mirovnem j času zadostuje mala stalna armada ; iu dobro izvežbaua državna milica ; i * vojski nem času pa je armada prostovoljcev najboljša obramba dežele. Potem slfdi poglavje proti trustom, pri b te rem tudi ,,l»rat delavec " dobi par drobtinic. Od triiotov pride platforma do napadov na varstven > colnino in potem prav na rahlo v prostem kovanju sreba. Nadaljne točke platforme so; naravuostna volitev zveznih senatorjev: vpeljava razsodišč z:t raz-sodbo navskrižja med družbami in ujihovimi delavci ; ustanova delavskega urada pod posebnim tajnikom, kteri bi imel v kabinetu sedež ni glas; lil«eralne pokojnine za vse vojakine v- terance; zgradita in kontrola Nicaragua kanala od Zjed, držav; točno izvrševanje zakona glede izkMučenja Kitajcev od naseljevanja; obsojevanje republi-I kanske svetovne politike in slabo j skrit« prijateljstvo z Anglijo na •jkvar drugim narodom (glede južne 1 j Afrike m Kritajske) simpatija s pogumnim bojem boerskih ljudovlad j za pr-stoBt in neodvisnost; ob-s ijanjo kih str* škov za slednji r puOlikatiHki kongres; zmanjšanje davkov m varčna uprava. Kouečno pravi platforma, da je treba rešiti i prvotne nazore naše ljudovlade, kteri so v nevarnosti.
Ko je bila platforma jednoglasuo sprejeta, bil je Bryan imenovan kandidatom za predsedništvo.
Nesreča na poulični železnici.
T a c. o m a, W ash., 4. julija. Voz poulične železnice, ki je vozil v South Tacoma m Spanaway Lake skočil je na mostu med Delin-in D-ulico i z tira ter se prevrnil v globočino. Voz bil je natlačen izletnikov, kteri so se hoteli vdele-/iti slavja 4. julija. Motormen seje zastonj trudil voz vstaviti, kar so
HITROST
inčaranje, samo dobre volje je potreba, pri > SI I JANJ L' l«i; NA RJE V V STARO DOMOVINO in goiovcj je naj hitreje in najcenaje v pošiljanjn denarjev- FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
Kretanje parnikov.
V New York .lt.sj.cli: ,.hsa", }a!i i 1 Hamburga s 1(0 jx>tniki. ..Trave", j julii.i i/ Hi tneiia - S2 potniki. ,. 1'>arl<ar.1 julija i/ ltrcnicna 1271 [totoiki.
,,Kaiser Willielin II.", .(• julija 1/ (jenove s
Sil i m itniki. .,< »ceanic-% 4. ]idija i/. Liverpooia s 1012
jMiliiiki.
.,Lal«n", 5. julija i Bremena m (»71 jaitniia. ..0"ohimliia4*. (». )uIjj.i 1/ llaiuburga a (»30 potniki.
Dospeti i m a ) o :
,,N'>ordIand" i/ Antwerjiena. ,, Ea t lase« >^1 ie" i/ llavre. ,,Siatrii«iam'* Rutterdaai. lireta^iie" llavre.
O d p I j u 1 i so:
,,St. E">\;i>'-, julija v Soull«anipti>o. ,,Ki'ii-iin^toii", 5. julija v Anlwerjicn. ,,Majestic'*. 5. pilij.i v I iverpv"'-
,, K:iist;r l ri<rilrich", <> julija v I Iamk>ur<^. ,,La Touraine", (>■ julija v llavre. ..Kai^-r Wilheliu IE", 7. julija v (jenov«. Potsdam", 7. julija v Rotterdam.
O ki p 1 j a i 1 1« od o i
,Lahn", 10. julija v Ilremen. ,New \Urk-1, 11 julija v Stiuthampton. .»Oceanic'*, II. julija v Eiverpool. ,N'x»rilland", n. julija v Antwerpen.
Gascogne", 12. julija v llavre. ,,Itarbariissa**, 12. julija v Bremen. ,1 "nluml>ia", 12. julija v Iian»l>ury. , I teutschland", is. julija v Hamburg. ,St. I'aul", is. julija v Southampton.
Parniski listki so dobiti po izvirnih cenah pri ER. SAKSER & CO„, 109 Greenwich Su, New York.
: - - ^ - ■ •• ■
>

S
Jugoslovanska Katoliška Jednota,
Sedež v ELY-, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pejsdirc, 1024 South loth St., Omaha, Neb. ;
I.	tajnik: Ivan Govts, Box 105, Ely, Minnesota;)
II.	John Gi-orokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Aonič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG:
J«»hn Habjah, Box 303, Ely, Minnesota; John' Prksirn, Box 2S6, Ely, Minnesota; J..lis Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota.
p.piai naj n«* Mag volijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"-
nekateri izletniki tudi opazili t>r pi.rtkakrtli % v za, na kar jh tudi ui>>ti>rmmi skočil raz v.»a. ter hi zlomil oS>n nogi. Ttkoj teun padfl je voz v glabočim. 125 Čevljev. Sk-T vsi izletniki • • 111 so na mestu
Drobnosti.
V Staro domovino so se podali :
Jožef I'uče i j in Anton Nosan iz Giobeville Colo., v Goričo Vas; v- itirteni ali pa nevarno poškodo- Josip Waternik iz Globevile Colo., vi i, in Ktere m t >i I--niot''i spoznnti Kraok Adamič z družino iz Cleve-V-nirtenih je In ' 70 in 50 ranjenih, ianda, O., v V«lke Lašče; Andrej ne d njlini več žeiiskili in otrok. NVčimer iz Clevelanda, O., v Brege
pri Krškem ; Jožef Lovrin iz Clove-landa, O.. v Sušje pri Ribnici;
Napredek belgijske, civilizacije v Afriki
L o n d o o. ."». julija. I/ Rotter-dama ne poroča, da so belgijski častniki v pokrajini Kongo, radi upora ve«"- vojakov pred topov« privezali m na kose razstrelili. Vojaki so ne uprli, ker so častniki ai-lili njihove žen«, da morajo za nje brezplačno delati. Ker pa ženske a tem niso bile zadovoljne, ukazali no njim sleči ter so je na javnem prohtori^do krvi bičali.
Odkritje kipa Lafayette.
I'ariz, 4 julija. Danes vršilo bh je slavnostno odkritje od ameriške mladine Franciji podarjenega spomenika Lntnyette. I'rostor, ki ga zavzema palača Louvre in Place du Carrousst I imenoval se bodt odslej ,,Lafayette Square." Ameriški _l»"e>jaink__JI.»race Pori« t in
izložbeni komisar Pek pozdravila sta slavnoet s primernim govorom, na kar je predsednik republike iib čelu vsili ministrov prevzel krasni dar.
Napadalec princa Wales oproščen.
B r u se I j, 5 julija. Porotm sodišče je dečka Sipida, ki je napadel princa \\ aleškega, oprostilo t,er navaja razlogom oprostitve, mladost napadalca, ki radi svoje mladosti ni bil v stanu velikost svojega zločina zapopasti.
Na podlagi istih razlogov so tudi ostali trije dečki, tovariši Sipida, oproščeni. Niti eden zatožencev še ni dovršil 17. leto. Državno pravd-ništvo je predlagalo, da se dJčki pošljejo v prisilno delavnico, kar so pa porotniki jednoglasuo zanikali.
Evropejske in druge vesti.
P e t r o g ra d, 3. julija. Tukajšni uradni listi objavljajo danes cesarski ukaz, s kterim ruski vladar razveljavi v velikem obsegu pregnanstvo v Sibirijo. Meseca maja minolega b ta, je za poved al cesar ministru notrijnih zadev izdelati načrt za postavo val od ktere bi se razveljavilo uradno pošiljanje v Sibirijo. Načrt ministra je državni »bor odobril, in car podpisal.
I' a r i z, 6. julija. Ikirski poslanci prišli so na svojem povraiku v domovino, v Pariz, kjer so je navdušeno sprejeli; peslance spremlja transvaalski poslanik I)r. Leyda in iinaiičnt ministT Nizozemske. Na tis.če I »roječa množica pozdravila je na kolodvoru poslance nesrečnega naroda, med tem ko je francoski boeruki odbor, člani transvaalskega poslaništva in brat v boersko-an-gješki vojski nsmrtenega polkovnika de Villeboisa najiskreneje odposlance sprejel.
Carigrad, 0. julija. Visoka Porta se ne zmeni mnogo za zahteve severoameriških držav, povrniti škodo prizadejauo ameriški vladi, kajti do danes naš poslanik v Carigradu še ni dobil odgovora na ■vojHČasni opomin. V rstalem je na v obče znano, da Turki niso Španci, uiti Filipmci.
Matija Dre me jj iz Iloff, Pa.; v Malikonec pri Višnji gori; Jakoli Szultar, .Jan Sturek s ženo in otrokom, Jan B >bel iz Tare Pa., v Charny Dunaj: Jakob Wajda in Karol Poromka iz Tare, Pa., v Staro Bistro; Andrej W'iiczek in Jacenty Wilczek Iz Tare Pa v Pacliatovv v Galiciji; Jurij I hrik iz Bradeu-ville, Pa., V Velko Suho na U<;r-sk.-m ; Frank Tome iz Cannons City Colo., v Ljubljano; Jožef Tro-1'entar iz Baggaley, pa., v Veliko \ a« pri Krškem ; Miss Agnes Korče
iz Little Falls, N. Y. v Iuomost. * •
*
Vojaški izgred. Dne 17. junija je nastal v ('-er ne to vi gostilni v Konju-šnih ulicah prepir med podčastniki -7 pešpolka in jednim civilistom. Dotični civilist je baje jednemu čeiovoriji v t tli <*rdo psovko v ./braz, nakar ga je tu udaril. Civilist seje l>il odstranil iz gostilne. Vojaki so šli za njim n so na Trnovskem pri-stauu lučali kamenje za njim. Bil je ranjen na glavi. Vojaki so potegnili tudi bajonete. Neka delavka, ki je to gledala, je dobila od jed nega vojaka brez povoda za-ašuico.
* *
*
Z mrvo naložen v o z se je v soboto dne In. junija popoludne prevrnil v Stniiških ulicoh v Ljubljani :ia Marijo Pečanovo. Poškodova ia se je na levi novi tako, da so jo
morali prenesti v deželno bolnico. » *
*
Zopet škandal! Dne 17. junija je I lilo v cerkvi sv. Jakoba v Trstu polno pobožnega občinstva. Pevci bratovščine no bili na svojem megtu. Ko je pa imel hiti ,,Tantum ergo", je gospod organist izjavil, da ne sme spremljati petja, ako bodo v slovenskem jeziku peli Tantum '•rgo! Se več, on je dobil ukaz, da v slučaju, k<» bi pevci hoteli po sili peti slovenski — naj avira kako Jrugo k om pozicijo, katere pevci ne znajo, da tako prepreči slovensko petje I Kakor ukazano, tako tudi storjeno 1 pevci niso mogli peti ker je organist z vso močjo nabijal nepoznano jim melodijo. A posledica je bila, da ho pcvci odšli s kora in iz cerkve!
* *
*
Postajališče v Preserji je dogo-tovljeno i»; se še v teku tega meseca odpre. Ko bode postajališčo odprto, si gotovo marsikdo ogleda znamenito stavbo: nove mostove čez Ljubljanico, koje ravno sedaj delajo. Tudi turistiki se s postajališča v Preserji odpre nove polje. Kako pripravno bo za male izlete na Žalostno goro, kjer je dobra gostilna in iep razgled, a je samo 20 minut od postajališča do vrh (»ore hoditi. Ravno tako k Sv. Jožefu ali k Sv. Ani, od koder je prekrasen razgled. Na Krim je dve uri in ravno tako v Rakituo. Rakitna je prav lepa gorska vas z dobro studenčnico, zdravim zrakom in izbomo gostilno, tudi za pre-
nočišča. Pot v Rakitno je dobra in
ves ftas po jelovem gezdu.
* *
*
Zlat prstan z briljantom. vreden
okoli 500 kron je odnesel včeraj neki fant fotografu J. Miillerju v Frančiškanskih ulicah. Miiller je bil fantu pri fotografiranju posodil prstan, da se je bolj postavil, pozneje pa je pozabil prstan zahtevati nazaj, in fant je s prstanom odšel.
» * *
Xa lovn na Gorenjskem je ponesrečil dvorni svetnik in finančni prokurator g. dr. Račič. Zlomil si*
je nogo.
* * *
Ukraden denar zakopan. Dve
mladi deklici sta ukradli nekemu gostilničarju v Trnovem okoli 50 kron. Vkradeni danarsta zakopali ua njivi med krompirjem in sta hodili potem po njega, da sti si nakupili slaščic ali pa da sta se šli „guncat" v ljubljanski „Prater".
* . * *
55 oseb utonilo Nedaleč sela 1 vanovskega na Kami, pritoku Volge, se je pripetila strahovita nesreča. Na plavu je bilo 76 ljudij m Čvetero voz v upregu. Plav se je sredi reke prevrnil in utonilo je 55
ljudij in vsi konji.
* * *
Dvoboj pod policijskim nadzorstvom so imeli v Vel. Kikindi 0. junija. Dvobojevala sta se drž. pravdnik dr. Stocker in gimnazijski professor Albert s sabljami. Mestni stotnik W'acbtel je bil med drugimi sekundant ter je odredil, daje bil hotel, v katerim seje vršil dvoboj, zastražen s policaji. Dr. Stocker je bil teško ranjen. Dvoboj drž pravdnika s profesorjem ob policijski asistenci je pač nekaj
originalno madjarskegal * *
*
Dr. Kajetan Bnlat 0. junija zvečer umrl je na Dunaju jeden najsimpatičnejših in najuglednejših jugoslovanskih politikov, gosp. dr. Kajetan Bulat- Pokojnik se je rodil v Spletu 1. 1836. Po dovršenih študijah se je naselil v svojem rodnem mestu kot odvetnik in se z vnemo lotil dela na narodnem polju. Dosegel jh velike napelje. Občinski zastop je prišel v hrvatske roke in Bulat je postal župan. L. I?s77. je hil pokojnik izvoljen v dež. zbor dalmatinski, 1. 1870. pa v drž. zbor. V obeh teh korpo-racijah si je s svojim talentom, s svojo delavnostjo in previdnostjo pridobil jako velik upliv. Po smrti dr. Klaiča je prevzel zmernolibe-ralni Bulat vodstvo narodne strau-ke in jo vodil tako srečno, da je danes merodajni faktor v deželi, po smrti kneza Vojnoviča pa je postal dr. Bulat tudi deželni glavar dalmatinski. Blagemu možu bodi
žemljica lahka in časten spomin! * »
*
Razmere okrajnega glavarstva v Kranju so se razkrile i2. junija pred ondotno sodnijo. Pri glavarstvu teče namreč velika vodna pravda med Tomažem Pavšlarjem in med nekaterimi kranjskimi tovarnarji. Dotične razprave vodi slovt či glavar dr. Miha Gstetten-hofer tako izvrstno, da najdejo svojo rešitev kazenskim potom. Tako se je zgodilo, da je inženir Z. pri sodniji tožil Tomaža Pav-šlerja, ki ga je pri glavarstvu obdal z izrazom, ki se ne da ponavljati. Pri kazenski razpravi nastopila sta Pavšlar kot obtoženec in glavar dr. Gstettenhofer kot priča svojega ura-dovanja. Končno je bil Pavšlar obsojen zaradi razžaljenja časti na 200 kron globe ali 20 dni zapora. Razmere pri kranjskem glavarstvu so pač take, da vse mesto o tem govori. Kakor čujemo, se zbirajo pred kazensko sodnijo že Bpet oblaki!
* *
Z doma pobegnil je bil loletni trgovski vajenec Alojzij Brahm iz Gradca in je nameraval iti v Trst. V Ljubljani pa je moral potovanje pretrgati, ker je bila policija o njegovem prihodu v Ljubljano že obveščena in sta ga dva detektiva takoj prijela, ko je prišel po Dunajski cesti v mesto.
* *
*
Z nožem zaboden. Dne 17. junija zvečer so praznovali pri gostilničarju Berlaua v Malem Mlatievem^proat.
občina Slivnica, žeuitovanje. Po navadi so prišli fantje na prežo, ker pa so preveč nadležni postali, so jih Bvatje proti jutru hoteli odstraniti. Svat Martin Galič, po domače Žgajner, iz Spodnje Slivnice je potisnil Boštaujskega iz hiše, ta pa se je obrnil in sunil Galiča z nožem v vrat, da je čez dve uri potem umrl. Hlapca so orožniki prijeli in peljali v zapor na Žabjek.
* *
*
Nezgoda pri zvonenju. Dne 17.
junija dopoludue je pri zvonenju v stoplu šentjakobske cerkve vdaril žvenkelj velikega zvona krojača Jožefa Bukovnika v prsi tako, da
je zadobil hude notranje poškodbe. « *
*
Ulom v cerkev. Zidar Matija Ep-pich je vlomil v farno cerkev v Žalni pri Zatičini in izpraznil cerkveno pušico. Izročili so ga sodišču. * *
*
Tnrška rodb.nska tragedija. Nedaleč od Aleppa je majhna turška vas. V njej je živela rodbina, oče, mati in dva ožeujena sina. Nedavno je odšel jeden sinov v bližnji mlin. Vrniti bi se moral šele naslednjega večera. Toda Bin seje vrnil že isto noč, in ker je bil truden, je šel naravnost v svojo sobo spat. Brat n.egov je videl, kako Be je nekdo tiho Bplazil v bratovo sobo. Misleč, da je kak ljubimec bratove žene ali celo kak ropar, je poklical očeta in oba 6ta šla s puško v bratovo sobo. Brat je ondi zagledal ležečega moškega in v silni jezi je ustrelil nanj. Zadel je lastnega brata, ki je za-vpil: ,,Ubil si me!" Nesrečni morilec je zbežal iz sobe, toda oče je mislil, da beži sinahin ljubimec in ustrelil je za njim. Zadel je svojega sina. Tako sta bila oba sina mrtva. Ko je spoznal oče svojo zmoto, se je vpričo grozno prestrašenih žensk zabodel. In bili so mrtvi: oče in oba sinova.
REJD STA.R L1NB
(prekmorska parobrodna družba ,,RudeČa zvezda44)
New Yorka v Antwerpen Phiudelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:'
VATEELAND-', na dva vij	„SOUTEWARK", na dva vijaka, 8607 too.
(se gradi).......12000 ti >11.
,.JSEELANE", na dva vij;ika. 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 866y ton.
,.FRIESLAND,\ ..WESTEENLANE' „N002DLAND-',
7110 tun. 5736 ton. 5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jed na najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A od pljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja yožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. 30 Montgomery St SAN FRANCISCO. Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na logike. '
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
Smešnice.
Iz hudobije. Sodnik: ,,Štr-beuclju ste morali dati Btrašuo zaušnico." — Zatoženec: „Samo mklo sem se ga dotaknil." — Sodnik: ,,Kako pa more biti potem tako otekel?" — Zatožeuec: ,,0h to je naredil iz gole hudobije l'4
Jih ima sam preveč. Pro-sjak: „Ali mi zamorete dati nikel za moje petero stradajočih otrok?" .— Gospod: ,,Zelo po ceni! Tod« sedaj ne kupim nobenih, jih imam sam devetero doma."
Kmetiška morala. „Vaših druzih otrok ne Bmete pustiti k bolnemu Jožeku," je rekel zdravnik, „Jožek ima davico, zelo nalezljivo bolezen 1" — ,,Ze dobrol" je rekla kmetica, „bom že gledala, da ne pridejo otroci k njemu 1" Ko je drugi dan zopet prišel zdravnik bilo je vkljub njegove prepovedi mnogo otrok okolo bolnika. — ,,Za božjo voljo, mati," je rekel zdrav nik, „zakaj vendar pustite vaše otroke k Jožeku, kaj vara nisem povedal, da lahko i drugi zbolijo? I" — ,,0," je rekla kmetica, „VBaj ti oiso naši!"
Zvita soproga. Gospa A.: ,.Kaj sem Čula, druga prijateljica, včeraj bi te bila kmalu povozila električna železnica?" — Gospa B .,Oh kaj še, spustila sem svoj stari klobuk pasti na tir, da mi moj mož kupi novega."
-
Na konjski železuici
Sedeči potnik (k pred njim sto ječemu): ,,čujte gospod, za moža V vaših letih imate, kakor videti Žiulo malo samostojnosti P*. . . .Stoječi (vžaljeno): ,,Kaj hočete s tim lr«či?" — Sedeči: ,,Ker ne stojite na svojih lastnih nogah, ampak na mojih." — Stoječi: „T . . a .. k . . o — oprostite P4
Služba brez dela. A.: »Kako alužbo ima sedaj Ivan?" £. ,,V nekem cirkutu." A : ,,To je vaekako teško opravilo 1" A.: „Ni kakor, vzaj nima druzega opraviti, tkakor dvakrat na dan dere svojo glavo v levovo žrelo, potem jej|( gore list.
P0T3DAM, parni k l d vojnin/vijakom.
(jsoo ton.
STATENDAM, prmjik / dvojnim v,j. k ,m,
10500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom,
S ;<x> ton
Parniki: MAASDAM, SPAA&NDAK 'O WEHEENDAM.
sia
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej ua poBebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10.
Inomostu, 3 Rudolfstrasse Brnu, 21 Krona.
Parniki od pljujejo: £2; ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
Listniea uredništva.
Rojakom odpošljemo s**daj za S20.3S 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je F
JOE DRE M EL, doma iz Male vasi pri Sent Jurju, pred štirimi leti je bil na Ely, Minn., od tam pa prešel v Colorado in od onega časa nisem nič o njem cul. Njfgov naslov hi rad zvedel pred mojim odhodom v staro domovino: Matija Dremel, Box 91, Ely, Minn.
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon
German ^Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na razpolntro fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
DaDiel Radatovich,
Pikes Peak Ave., Florence, Colo.
Ali si gluh ?
V.-iak, kdor j<- gluh ali slabo sliši se seda] 8 lahko ozdravi / naso novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje fi v ušesi li takoj preneha. !'opiši tvojo bolezen. IVeiskava in s-ivet brezplačno. Lahki > se ozdraviš sam doma / malimi sir>£ki.
Dr. Dalton a Aural Institute, 596 La Salle Ave.,	Chicago, III )
PAUL SCHNELLKIi.
Notary Public
vCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna : )ii Piue Street.
in Hrvatje sa Ely, Mmn.! f
najcenejše	ŠJ
mozke obleke, j obuvala \
in druge stvari dobite pri |
Markotu Zoreticu, |
KI v- Minn. Rojaki podpirajte raje rojaka (A nego tujce, saj g. Zoretič je naše 1
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Mich.
Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. funt.
Za velikonočne praznike pa kupite pn meni prekajeno meso. Naša posebnost so
B®3* kratke klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem I

Uri grbolls:-.
Pariški prosjaki.
(Dalje.)
V slučaju pa, da oui tuini pogledi ne omehčajo trdosrčnosti nekaterih gostov, poNluži se druge zvijače, kteri sem srečno prišel na sled in ktera je proutročila, da je za one-ga lopova moje srce trje od kamenja.
H krati prične gledati pod mizo, njegovo oko je tamkaj nekaj zapa-silo, hipoma se skloni in nekaj pobere; bil je košček bruha, koji je po naključi padel raz mizo, in katerega nesrečnež hlsstno zavžije. I naj trje srce se mora o tej priliki omehčati, novci morajo iz žepov Slušajte kako izboru o se mu posreči zvijača, o kteri si navzoči gostje niti misliti 11« morejo. Premeteni lopov nikakor ne pobere oni košček kruha, temveč f»a v to svrho že preje pripravi in skrivaj drži v roki, to zvijačo ponavlja povsod i, kjer ima opraviti z trdo-srčneži. Neki večer, ko sem ravno šel po boulevardu Rochechoaart, ugledam mojega prowjaka, jedva ko je isborno dovršil svojo zvijačo; izplačala te mu je sijajno, kajti nabral je preeej denarja. V primerni daljavi bledim prosjaku pašno motreč njegovo vedenje. Za Četrt ur.-pobral je štirikrat jedni in isti ko-ščes kruha. S tem sem se prepričal, da imam opraviti s prebrisanim lopovom, k tereni use ni več posrečilo omehčati moje srce. —
Od onega časa ne zaupam več ni jednemu prosjaku, kajti prepričal sem se, da so pariški prosjaki večinoma izvor lenobe in izključno premeteni lopovi. Naravno je, da se med njimi nahaja precejšnje število v resnici revnih, ali slednji tvorijo le neznatno manjšino proti prvim. Da zamorem z mirno vestjo vsacega prosjaka odsloviti, proučil iu prevdaril sem vso stvar na podlagi lastne skušnje, kakor tudi iz opazovanja druzih in o tej priliki zasledil marsikaj neverojetnega, romantičnega, sploh stvari, za koje sem preje vedno mislil, da se dogajajo le izjemoma. Ako n. pr. koji časopis o smrti in bogati zapuščini kojege prosjaka poroča, ni temu vselej verjeti, kajti poročevalci raznih časopisov le prerado vsako vest pretirajo; ako slučajno beremo ali slišamo o šolah, v kterih se prosjaki izvežbajo teoretično in praktično VBVojem poklicu ; dalje o roditeljih, koji svojim lastnim otrokom pokvarijo udo ali jih oslepijo, samo da jim zagotovijo ,,boljšo prihodnost"; o raznih adresnih knjigah, v kojih so natančno označeni raznoteri dobrotniki, podporna društva in nebroj jednakih, deloma žalostnih deloma smešnih stvari, — nehote mislimo, da je vsa stvar pretirana. —
Da se prepričam, koliko je na vsem tem istiue, sklenil sem pazno zasledovati vsa početja pariškega prosjaštvs, in posrečilo se mi je seznaniti se z možem, koji pozna ▼ao zadevo natančneje, nego li kedo drugi, zovese Louis Paulian, ter je po poklicu literat. Pred vsem mn je na srcu javno blagostanje : da je xamogel natančno proučiti.pariško prosjaštvo, preoblekel se je večkrat v prosjaAko obleko, prebil cele tedne v javnih spalnicah za prosjake, z njimi zajedno obedoval na pragu raznih vojašnic, kjer sel običajno med prosjake preostalo kosilo razdeli, prosjačil je z njimi pri cerkvenih vratih, ter obiskal mnogoštevilna zbirališča proajakov. Posnemal je uzorno vlogo slepega, nemega, mutastega, kruljavega i. t. d sploh, živel je od javno rado-damosti, ter o svojem desetletnem izkustvu napisal knjigo, koja se zamore šteti med najbolje spise o prosjaštvu. Označena knjiga potrdila je vse moje prejšnje sumnje, iz čegar sledi, da so vsi profesijonelni prosjaki brez izjeme nesramui lenuhi in priprosti lopovi, kajti res-uičm ubožci in nesrečniki se gotovo sramujejo prosjačiti, in edino le ti •o oni del prosjaštva, kojim beda in lakota sledi za vsakim korakom, med tem ko znašajo dnevni dohodki vsih drugih prosjakov, vsaj trikrat toliko,kolikor holji delavec na dan zasluži.
Evo nekoliko smešnih točk iz knjige Pauliana: "
Na prvem mestu označena je ad-reBna knjiga prosjakov koja je tiskana v dveh izdajah. Prva ali mala izdaja stane tri franke ter obseza par sto naslovov raznih dobrotnikov. Druga ali velika izdaja ne obstoji iz samih naslovov, temveč vsakem naslovu pridejana je še opazka o veroizpovedi, političnem mišljenju, običaju in navadah, ke-daj se dotičnik najde v stanovanju i. t. d. Knjiga stane šest frankov. S pomočjo te knjige se prosjak ve ravnati Paulian navaja nekoliko opazk iz naslovne knjige;
Gospod A. — bogat hišni posestnik, podari lahko pet frankov; plača stanarino v slučaju, da je kedo od hišnega gospodarja postav Ijen na ulico.
Gospod H. — Ne da denarja, za J h te vaj te obleke.
Gospa vdova C. — Zanima se iz ključno za otroke. Zahtevaj po vi tke za deco iu perilo za mater. Da tudi
nakaznice za mleko, ako rečeš, da
l-i I je otrok bolan.
<i spod D. — Sila pobožen, pri-pomore ženitovanju, pomaga pri krstu in birmi. Nove obleke od glavo do p. te.
Gospod E.— Protestant; obleče otroke, da zamorejo v š->lo; da nakaznice za »buvala in obleko; zahteva naslov ter se prepriča. ■ G «epod l — Star radikalni po-litikar; sila bogat. Predstavi se mu kot žrtv- nasprotnih političnih strank in duhovnov. —
Kakor sledi iz tega, morajo poli. žni ljudje, kojim je za dušo v^č kot za telo, največ pred prosjaki prestati. Tako na prim-r toži koji prosjak, da vže dolgo vrsto let živi •t svojo izvoljenko, da je njegova biti poročeu v cerkvi, kar mu pl«. radi ni' _;ove slabe obiske r.'!ia-k r i i mogoče; ali, da negjovi ■tr< c niso kržčneni, kajti krst stale- mnogo denarja: otrok mora bili oblečen, stariši isto v razdra pani obleki ne morejo v cerkev, na dan krsta *e ne dela in vrhu tega Be marajo i.otri vsaj nekoliko pogostiti. — V kratko, vsa zadeva se mora ali dostojno z vrši ti, ali pa popolnoma opustiti. Pobožni ljudje se hitro omehčajo, darujejo lopovu nekaj denarja, in zabilježijo njegov naslov. Večinoma je vbogo rodbino pod označenim naslovom najti, in običajno se veduo kedo ponudi, da poplača Btroške krsta. — Paulian pripoveduje: ,,Nekega dne govoril sem v mali ulici okraja Clichv z neko nabiral-ko cunj, koja mi je pripovedovala, kako se razni duhovni trudijo, da bi spravili prebivalce omenjenega dela mesta, na boljšo potživljenja.
,,Vsaki ponedeljek", pripovedovala je nabiralka, ,,pride k nam neki v dolgo črno suknio oblečeni goapod, razdeli med našo deco nekaj knjig, ter nas prosi, naj damo svoje otroke v luteransko cerkev krstiti V soboto nas običajno obišče katoliški kaplan in par redovnic, kt» re obdarujejo naše otroke z knjigami in raznimi slaščicami, ter nas o tej priliki prosijo, naj pustimo otroke v katoliški cerkvi krstiti."
„A kedo ima največ vspeha?" ,,To je povsem od roditeljev odvisno."
„So H Vaši otroki v katoliški"ali luteranski cerkvi krščeni?"
Za trenotek seje obotavljala odgovoriti, n konečno izpovedala:
„Da Vam istino povem : moj mali je dvanajstkrat v luteranski, a štirnajstkrat v katoliški cerkvi krščen."
Jaz je začudenjem pogledam a ona nadaljuje:
„Prošla zima je bila jako huda, a za vsaki krst dobila sem po jeden frank in dostojuo obleko."
(Dalje prihodnjič.)
Poza bij i v. Žeua: „Kaj že zopet prideš tako pozno domov?! In danes še niti izgovora nimaš? I" — Mož: „Vidiš stara, imel sim izvrsten izgovor, toda ako še tako premišljujem, ne morem se več nanj domisliti.
Prekosil. Gospica : ,, Vaš prijatelj Charlie se mi dobrika, češ da sem najlepša deklica v vsem mestu!" — Mladenič: „V meBtu? Jaz mislim da na vseib svetu!"
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolielu. lit.,
IZDEI.UJEM
kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............SIS do 40;
cena o glasnim........$25 do 80;
cena 4 glasnim . . od $55 do $100; cena 5 glasnim., . .od S'- do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgij*-,,sharp" ali ,,tiat": f, e, d, a. h, kakor si kdo želi
Nova spričevala.
>pošt«ivani prijatelj! — 1'rijel ->< m vase h.ir-moniWt- in se vam /a nji- lepo zahvaljujem; prav jx> volji -«> mi in tudi drugim ilojiadtju,
k<> jih slišijo.
liox 11 Walkt rviilc*. Mont.. Pet r Sttehar.
I (raj;i prjjalt-ij! — Naznanim ti, tla sem prejel haniioiiiL.«.-. Strašno me vi->-,*lc in revi Miiem, da -k- nisem nadejal tncih. Rrs me
-	.m !.> £ez >50. a x-ib] ji), n r!...	lou.
—	/a t o s«- ti tako lepo zahval ju jem, ker harmonike tako močne in poscl>!)oV glasovih, ki se prav <>ol>i<> ajemaj*— Rojaki, ki želi le imeti dol»re iirglje. o|>rniie se na n»oia, ki vam l*d>ro postreže. — Večkrat aetn vi-<lel tvoja .spričevala v naših sloveri>kih listih in {'trosim te. (la tmli mojega uvrsti tutu nji če te je volja, /akaj tacega nioža moramo i enitL
i* .i.iviilc. <	K 11/111.111.
S|»>$t««v:iii» g. John <;«.;«4.! Vaše har moitike sem iIoIhI in -t 111 tudi l i ;mii .. ii» Voljen, ki-i so prav močno i/delane.
It. nville. I .a . laki • SkrUii:. I >i agi jtrijalelj Jolin (ioklli!— 1'rejcl sem Iv.tje harmonike in li na/naiijam, da sem za dovfjen J njimi 111 da se mi glasovi j.rn\ doi -.idi-ju. Cieste.i Ii.nte. < olo., M. S^iia.
Slovenske knjige.
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zazna men ova ne v mojem ceniku u> še mnogo novih, se priporočan-cenjenim rojakom za daljna naro ročila. Cenik pošljem poštnin«-prosto.
Dali«* nrodaiam tudi ŽEPNE URE in VERI/.ICE itd. po zelo nizkih ce-uah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahki pošlje v poštnih znamkah.
MATH. P060RELC,
5102 Iiutler Street,
Pittsburg, Pa.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za m-tžke, ženske iu otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIrE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, prodajam po najnižji c*;ni.
ALI
pošiljaš cenjeni citate tvoje v staro domovine: namenjene novce po FR. SAKSER, 100 Greenwich St., New York? 'la pošiIja najceneje, najhitreje in n a j z a 11 e s 1 j 1-veje!
Francoska parobrodca arnžba
e
Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVHO - INNSHRIJK (Avstna).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopolucne. Parniki odpljujejo iz pristanibčr štv. 42 N->rth River, ob Mortoi Street:
La Gascogue	12. julija l&tHj
La Bretagne	19." ,, 1900.
La Champagne 26. ,, 1900 L'A<juitaine	2. avg. 1900.
La Touraine	9. „ 1900.
La Bretagne	1(3. „ 1900.
I^a Lorraine	23. ,, 190u.
tMF~ Prostori v hotelih v Parizu so pripravljeni potnikom, ako si to naroči pri družbi.
Glavna agencija: 32 BROADWAY. NKW YORK
O tvor j e nje.
Podpisani priporočam Slovencem v La Saiie, III., in okolici svoj
saloon 9
kt>-rega odprem dne 1 maja t. 1. v .»bilei obi~:k V^dno bod^m točil
izvrstno sveže pivo, fino domtffna-pravljer.o vino, dober Whiskey in iru^ I ,ker«, tnr prt dajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me po-
sr' it to.
S spoštovanjem
MATH. K0MP,
1003 Main St., La Salle, 111.
' Mr'1'tir	-4k.	;t:-«JLL —----.^L.
SRfcHEK IN SuNICH,
CALUMET,----Michigan,
pri poro :"iarta rojakom svojo
gpoeerijo,
v ktt-rnj prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah.
Tudi p ošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke.
V oliilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Cai.umft. Mich.
KNAUTH, NAOHOD & KUEHNE
No. 11 V/illiam Strret. Prodaja in pošilja na vse dele fiveta denarne nakaznice, meniice in dolžna pisma,
Isposluje in izterjnje zapuščine in dol^cve.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
ID:c. Gr. XPOHEK,
bedaj nastanjeni zdravnik na So. Last < 'or. 101I1 iV Wrdnnt Sir., in N. W. Central 1'ark.St.,
Katisius City, L". S. A. X>ivši predsednik velikega nemškega v-eučilišča tt-r predsednik zdravniškega drnšt-vain jeden najpriljabljencjših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri taiisošnjeni ljudstvu.
G-lasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na sloveči h /ilravniških vseučiliščih v l-'vropi in v Ameriki z največjo jiolivalo, je 1 >a 1 n>jen v Samohoru n; Hrvatskem ; im.i 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške b- V ni. 1'i i.šel )e mlad .v to deželo, z žul ji in l«»ga-tini znanjem in skušnjami je jx>slal pre<lsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je svetovnVjja zdravnika. Zaradi tega rr.j se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda
DS. G. IVANA POEEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: T'. >le/ni na prsih, v grlu, j-ljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne l»ile/ni, revmati/em, slaUi prebavljrmje. l«»le/iii v mehurju, živčne bole/ni, kronično onemoglost, tajne lnjlezai, vsakovrstne rane, izraščanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil l»rez v }K-ha in videl, da mu nikdo več ne more pt>niagati, naj obišče ali se pismeno v materinem -je/iku ol»rne na svojega rojaka Ooktorja IVANA POHLKA. On je na STOTINI-: in ST< »TINE nevarno U»lnih oseb ozdravil, ]»>sebno pa mu je ljuUj pomagati svojemu rojaku in bratu jm. roda in krvi.
Dr. G. Ivan Pohck se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
- VSI ONI--
materi nemoreio osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara l-olezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, j>ove to dotični osehi, ker neče. da bi kdo trušil pLi nejx>-trebuem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. 1. rOIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PKIOE V ROKE.
S ved oči m, ila -.eni osebno znan / dr. (..'I. Pohekom in vem, <la jo zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Moreni i/a vsakemu toplo priporočati.
Tihis. 1'. Win i K;, sodnik s.»lišča v Kansas City, Kas. S tem jKitrjujem. da je g<»sp. dr. Pohek fniancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški jx.klic: je visoko cenjen za svoje poštenje in pri/uan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Mabtin Si kwabt, «>l>činski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
I>ragi g. <lr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je l>ilo to m.^.M kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zat«7 se Vam lepo zahvaljujem.	C. ti. Fostkb, sinlnik v Topeka, Kas.
Spoštovani d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najbdjša in vsakemu trpečemu jih prijtotočam. Ju-. Lll*t>VAC, Kulville, Miss.
Sjioštovani zdravnik:— Naznanjam V rni, da sern vsa zdravila porabi! in sem popolni >m ozdravil- Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem ltolehal 23 let na letalcu in črevih in si*in mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. \'aš mlaui	[os. ZtiANlč, lliLstiags, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizuia. ysled kterega sem trj>el celih 20 let.	Jakob Kklllk, Helena, Mont.
Oragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vanty da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim /a Vaše vsjiešno zdravljenje.	Stkvk Marak, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik:—S tem Vanj na/iianjani, da je n oj sin jHiysem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa mč videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje.
1!k.n IIkmjkrson, Kansas City. Spcštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni.
Thom. Ii kkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAM POHEK,
Post Office Boxes 553 & 5<>3	KANSAS CITY, MO. U.S.
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovir za $500 ali orgije za $250 si
le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico ^^^ pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omi-^^ s! i vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se i/rabilo. Ima lepe glasne gla-soi-e kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno ra vesel jevanje in zalrava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, k t ere si iz-t>ereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko LH>ljše nego smo se nad- :a!i-% tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. 1^-pa gndbena skrinj i velja samo S6 00. I=>to Vam pošljemo po srrej:inii $^-oo po ekspresu. Agentje za.' ž': > <i.;n.u. ker se lah ».o pr—la. P. »šljite 2 ct zna tako za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Ye.^-y St., New York, P- o. liox 2S55. Dept. GL N.
^felilrti AMI	• •«»•< ••• !•»-• .»•»•• *** 4*h *«•< 4M.4**
...	________ ... ...... .-. ..... ...... .'.•.•..'.•.'.i'.'.-A'.-i'.v.v:*'.''?''.'. V
* —
■=5
FRANC CU HEN,
trgo\ ma 2 urami, srebrnir.o in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg naspr. rotovža LJUBLJANA ft
I
Prip«-r in r t . <iu • p v« >di znano, U^to ^
zalogo vs.-. vr-t i\ ^virarskih	u žepu i fa ur.
verizir. ul- nuv • n^ih ziatib m srebruih predm«-tov }h> najdiž|ilt eeinih.	g
Pri ii;..r >;i n - d^nar naprej pošij^ in edfill ^ gold. VhC Za P r=fiiiuO.	-ft
Ceniki p ijajo ■•*■• 1st dij p Stnine pr<isto.
>/4	I'j-f 'l.iir	] . .,
•V' • i'r 1 r»i-^cr T|' ' r' •»•/"' ••'»••• ■ir«1'« I'""«f- v,-.^
IEiZaros Io^l StooH^zi
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
. " i' ^^
-
jedina slovanska tvrdka, kL r:i p-.toike iz
Bremena v Ameriko ^ffi
sama L brzimi in poštnimi parniki po zn;ernili cenali odpnmiljuje.
Vožnja čoz morje trajri sairo 5 do 6 d n i j.
Slovenci in Hrvatje ? . <• . \';i' -»ni potovanju v K\-f«.po se oglaniti dospevš: v Br ih-. v
njati zuniorete, t-r bodet' i. na
n», .ji r si dem r tiajbf»lje zine-6i intči , \ dfiniiivino odpravljeni. Ako bi Vaši Borodi.iki ali anoi t s.	v Ameriko p tovali, tedaj
jim pišite, da naj ho sai: na nas «r >; ;i.ri ua- )>odo doi>ro pmičvni, kaj amerikanska postava z rit- va, d <-• .-j-* vrnjeni in s teni denar 7,ast,onj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjaj- ) se v vs-h jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in stocki,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Jacob Stonich
f 89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dv.ji.inr> p-> krov« »m ( lioss (Jase) 111 so najboljši pokrovi se zlatom ])re-tegnjeui (tioldfield) in jamčim za-niti t!0 .-t: kolugovje ju Elgin ali W'altham t^r velja samo
®
I
S •
% »
I

Dauiw, ktere &n\e uru kupiti ho i trn ^-dnj ponuja lepa priložnost,
* Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje p Mj m c^i.ikf poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, ju moje j;>-sio.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stcnich,
81) East Madison ►Stkkkt, Chicago, Ilk.
i
D «)
t ®
I
JOHN VEKZEL,
izdelovalec
kranjskih in nemških harmonik
O U o O ^ t 3 O O o	ft V.
1 ^ 1 4 D 1 ft	C
O o J J i a o O o o ,	n C 0 0 o rt o o 3 o -.
priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delodobro in trpežno. Najnižja ceua trovratnib liar-monik je 118 do S3o in naprej. Izvršujem tudi na (> 111 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express O Hit v. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 Kino St., Cleveland, Ohio.
jcfeueje iu I' '.'I "iž.
4>	Oficijelai zastopnik
raznih pa.robrcd.uih
^ St'3? -	aruzli-
m
ntijhi".: ejfe cit-n,n ie v stalo uomovino.
-» - V - 'ji •	,• - - - ' ' -
f^v; FR. SAKSER
.-'.-V-.-' - V 109 GREENWICH STREET, Ni W YORK.
■=£' ' S - \ r j-	, ,	u
^■.tvy.-'-'sf - • ■ s •

J?ro<ia.ja. parobrodne in železniške listke po izvirnih eerta.h.
• ■ -........V w
t
i£d i r. o slovensko pod jetje v New Vorku.
-.v • >■ ■=: . ; t