0 slovniškem pouku. (Dalte.) Da ie temu tako. dokazuje deistvo, da se to logično razmerie izraža v nekaterih iezikih tudi s pomočio besed, ki n i s o g 1 a g o 1 i. V hebrejščini n. pr. po kazalnih zaimkih. v letonsketn jeziku po samostalniku, v turščini zopet siužijo v to svrho ijekateri ilogi. Zadostuje torei ena beseda ali le tudi en znak. da zveže po^ vedek s podmetom. Vezilo je nastalo torei najslei izmed vseh glagolov. rodilo se ie qd.drus.ih po analogiji. Poleg imenskih in glagolskih stavkov nahajamo tudL mešane, tvoreče nekak nrehod med onimi. Tako so stavki: Vinil se ie zdrav in vesel. Deklica hodi ba.a. Prišel je razjarjen, glagolsko - imenski stavki. Da slagol biti zgubi kot vezilo svoi Drvotni pomen »bivati«. se razume. Li niso tudi naši predlosji, imaioči nekdai konkretni pomen, doživeli enako usodo ter se rabijo le še kot formalne besede za označbo razmerja stvari do stvari? Tako ie tudi z našim vez:lo_n. Kot trumf, da bi bil »biti« več kot vezilo. navaia dr. J. Beziak sledeči stavek: Da nisi hotel soreieti moiega povabila. ie. kar me boli v dnu duše. Formelno ie »je« v tem stavku glavni stavek in vezilo obenem. a da ie nepotrebno. vidimo. ako stavek drugačc obličimo: Da nisi... povabila. me boli v dnu duše. Je isti smisel kot oreje. kar dokazuie da ie vseb'na glagola biti obledela. ker se ga lahko brez škode izpusti. Kern in niegovi častilci tudi ne ouste veljati tzv. neosebnih glagolov. Dobro znano oa je vsakemu. da se pri osebnih srlasrolih lahko dopolnj pravi osebek: Čitam. Jaz Ivan Iglar čitam. Itd. Povdarjam, da so zairnki tudi le nadomestilo za faktični osebek. Ni moeoče oa nam na.iti osebka k določniku: dežu.ie. Da odgovaria oblika 3. glaeolski osebi ednine. s tem še ni rečeno. da mislimo na kak osebek; ua tra tiidi ni treba. ker z glagoli dežuje, sneži. grmi itd. jzražamo le goli fakt. da se sedai nekaj godi. Le v Doetični bešedi bi se dalo reči: Oblak dežu.je. (Velelnik bi bil boliši.) Latinec tudi pravi: Jupiter pluit. Mi sarni večkrat vprašamo samo po deianiu brez ozira na katerekoli osebke: Kai se danes dela na poliu? Orie se in seje. Take stavke tvorimo po zgledu in vplivu nemškega neosebnecra pasiva. Tudi nič ne de, ako bomo morali pri osebnih glagolih iskati osebek često izven stavka. Če opisujemo kako stvar ali pripovedujemo o kaki osebi, ie tudi ne imenuiemo besedno v vsakem stavku. ker nam ie po uscroju in duhu iezika itak vse iasno. Toda divjakom ne bi mogli po našem načinu pripovedovati v niihovem jezikiL kgr ie njih duh in razum še preveč otročii, dočim razunie razvit intelekt tudi Drecei skraišane eliptične _stavke. Kazalo bi oogledati še k Nemcem, kako oni čislajo teorijo svojega roiaka Kerna. Znana sta mi le dva slovničarja, ki sta zvesta Kernovca. namreč Franc Frisch in Jauker. dočim hodita moderneiša ir,ramatičarja dr. Tschinkel in dr. Tumlirz druga pota. Oba pripoznata osebne in neosebne sflag-ole in da v stavkih ni veduo glagol sam novedek. še več. da stnatramo večkrat tudi beseiine skuoine brez glagola za stavke. Tumlirz še posebe.i natanko razločuje med verbaJnim in nominalnim povedkom. Mnoeo bi se dab navesti v izpodbitev Kernove teori.ie. toda s predolgo razpravo nočem delati tesnoče našemu stanovskemu listu. Na slovničariih \p sedai, da čim prei popraviio opredelbo stavka v modernem smislu. Menda na ta čin ne bomo desetletia čakali! .Tak. Kovačič.