Kmečka trgrovina Hrvaška gospodarska kritika iHrvatski dnevnik« kritizira delovanje naših državnih ustanov, ki pospešujejo izvoz. Med te ustanove spada v prvi vrsti »Prizad«. Promet Prizada je največji pri žitu, kar gre v korist predvsem Vojvodini. Hrvatje, posebno pa Slovenci pa moramo nositi In plačevati razliko med Prizadovo ceno in ceno na svetovnem trgu, ki je navadno manjša kot pa pri nas. Nadalje so v iipravi Prizada sami uradniki, namesto, da bi bfli v upravi predvsem gospodarski ljudje, ki bi promet Prizada enakomerno razdelili na vse pridelke, pa ne samo na žito. Ker je pa poslovanje Prizada enostransko, enkrat izgublja denar z umetnim dvigom cen nekaterib. pridelkov (kar ee redno vrši pri pšenici), drugič pa ustvarja razne sklade. Zelo važen za izvoz je nadalje »Zavod za poepeševanje zunanje trgovine«. Ta zavod podeIjuje izvozna dovoljenja in sodeluje pri sklepanju trgovtnskih pogodb. Vse to pa vrši mimo naših gospodarskih organizacij, namesto da bi imel z gospodarskimi organizacijami stalne stike in gospodarske posvete. Zavod nadalje zahteva od zbornic, da mu v najkrajšem času morajo dostavljati svoja mnenja o tem in onem predlogu, tako da zbornice nimajo časa, tega •proučiti. Zbomicam se tudi ne dostavljajo v proučitev zahteve tujine, tako da si morajo pomagati s tujo književnostjo, namcsto da bi dobile potrebna navodiia od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Povsod pa manjka pravih goepodarskih ljudi. Ker pa pri naših državnih gospodarskih ustanovah ima glavno besedo le uradništvo (birokracija) ne pa gospodarski ljudje, se naša trgovina ne bo zboljšala, dokler bo to trajalo. Treba bo izvesti reformo pri državnih izvoznih in uvoznih ustanovah, tako da bodo v upravni odbor »Prizada«, Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in vseh druglb. tozadevnih ustanovah in odborih prišli ljudje iz našega praktičnega gospodarstva, in to v takem številu, da jih uradniki ne bodo mogli preglasovati. Gornja hrvaška kritika jasno osvetljuje naše gospodarske hibe, radi katerih v prvi vrsti trpi kmečki stan, predvsem pa trgovina s kmetijskiini pridelki. Jasno je, da Slovenci še bolj upravičeno obsojamo navedene nerednosti kot Hrvatje, kajti slovenskemu gospodarstvu prinašajo še večjo škodo kot hrvaškemu. Povpraševanje po našem blagu v tujini 244 — Pariz: zastopstvo za vse vrste mesa, pcrutnine, konzerv, žita, moke, živinc za klanje in povrtnine. 245 — Montevideo: fižol, suhe češplje, gote, paprika, žganje. 247 — Bratislava: ribe, povrtnina, krompir, suhe češplje, orehi, jabolka. 248 — Bilavajo (Rcdezija): iščejo se zveze z našimi izvozniki, ki se zanimajo za južnoafriški trg. 251 — Haifa: tekstilni predmeti. 252 — London: vsi proizvodi razen lesenih. 253 _ port Elisabeth (južna Afrika): orehi. 256 — Dunaj: ponuia se zastopnik za živila, sir in druge proizvode za izvoz v Anglijo. 257 — šangaj: zastopnjk neke tvrdke se zanima za kmetijske proizvode ter išče zvezo z izvozniki, ki niso zastopani na Daljnem vzhodu. Zanimanci se naj z navedbo gornje številke obrnejo na »Informacijski oddelek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«. Gospodarske zanimivosti Anglija nam namerava nuditi ugodno trgovin^ko pogodbo, s katcro bi se povečal medsebojni promet. V Lcndonu izdelujejo tozadevni načrt, ki bo predložen r.ašim gospodarskim krogom. Nemci in Poljaki bodo znižali medsebojni trgovinski promet na polovico. Poljaki kupujejo na Grškem tobak in rozine, Grki pa pri Poljakih cigaretni papir, železo, les, živino, sladkor, mesne konzerve in tekstilne strote. V prejšnji poljsko-grški trgovinski pogodbi imenovani predmeti niso bili navedeni v medsebojni izmenjavi. Redni pogodbi so bili dodani s posebnim trgovinskim dostavkom. Tudl švedi bodo kadili grški tobak. švedska bo kupila več grškega tobaka kot doslej, Grki pa bodo od Švedov kupili les. Amerika kupuje kositer (kovina). Njegova cena stalno narašča, dočim cene cinka in svinca padajo. Močno je povpraševanje po konoplji, in to za- radi velikih vojaških nabav Anglije in Francije. Denar Finančni minister je za junij predpisal naslednje uradne tečaje: angleški funt 258 din, amerižki dolar 54.90 din, nemška marka 14 din, francoski frank 1.46 din, švicarski frank 12.41 din, italijanska lira 2.28 din, nizazemski goldinar 29.60 din, bolgarski lev 47 par, romunjski lev 30 par, češka krona 1.48 din, danska krona 11.50 din, švedska krona 13.26 din, norveška krona 12.85 din. Cene goveje živine Voll. Celje 5—5.50 din, Laško 4.50—5.50 din, Litija 4.50—5 din kg žive teže. Biki. Lendava 4—5 din kg žive teže. Krave. Lendava 2.50—3 din, Celje 3—4 din, Laško 3.50—4 din, Litija 3—4 din kg žive teže. Telice. Lendava 4.50—5.50 din, Celje 4.50 do 5 din, Laško 4.50—4.75 din, Litija 4.50—5 din. Telota. Lendava 6—7 din, Celje 5—6 din, Laško 5—6 din, Litija 7—8 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Cena plemenskim svinjam na mariborskem sejmu se od zadnjič ni bistveno spremenila. Tudi cene po drugih sejinih so ostale prilično iste. Pršutarji. Lendava 7—8 din, Celje 7—8 din, Laško 7.75 din, Litija 7 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Celje 8—9 din, Laško 9 din, Litija 6 din kg žive teže. Tržne cene Meso. Govedtna 8—10 din, teletina 12 din, svinjina 14 din, ribe 16 din, zajec 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 17 din, morski raki 20 din kilogram. Med. Celje 18 din, Litija 20 din kg. Drva. V Celju bukova 100 din kub. meter, mehka drva 70 din kub. meter. Sadje. Jabolka 5—10 din, suhe slive 8—12 din, češnje 5—10 din, dalmatinske češnje 12 din kg, liter češenj 2.50—4 din, črnic 4—7.50 din. Mlečni proizvodi. Mleko 1.50—2 din liter, smetana 7.50—10 din liter, kg surovega masla 24, čajnega 28—32 dtn, domačega sira 8—10 din, jajce 0.50—0.75 din. Zelenjava. Kilogram krompirja 0.75—1.25 din, kislega zelja 3 din, hrena 8—10 din, paradižnikov 18—20 din, špargljev 12—14 din. Komad zelja 0.50—3 din, kumarca 2—8 din, karfijola 4 do 12 din, ohrovt 0.50—3 din, zčlena 0.50—3 din, buča 2—4 din, por 0.25—1 din, redkev 1 din. Liter graha 7.50—10 din. Zelenjava v kupčkih po 1 din. Sejmi 20. junija tržni dan s svinjami: Dolnja Lsndava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj — 21. junija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Gornja Lendava, Koračica, Marenberg, šmarje pri Jelšah — 22. junija tržni dan s svinjami: Turnišče; živinski: Sevnica na Savi; živinski in kramarski: šoštanj, Sv. Jurij pri Celju — 23. junija svinjski: Marlbor — 24. junija Efvinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinskl in kramarski: Guštanj, Laško, Ljubno, Podsreda, Razkrižje, Slov. Konjice, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.